Stvarno pravo

Question 1

STVARNO PRAVO

Answer 1

del splošnega zasebnega prava, ki ureja odnose med osebami kot nosilci pravic stvarnega prava glede stvari. Na stvarnopravna razmerja vedno bolj vpliva tudi javni interes, ki določa meje ravnanja posameznika. Objekt stvarnega prava je stvar, pravila pa se smiselno uporabljajo tudi za nekatere premoženjske pravice. Nanaša se premoženje.

Question 2

FUNKCIJA STVARNEGA PRAVA

Answer 2

stvarno pravo zagotavlja oblast nad stvarjo in s tem regulira prisvajanje njene vrednosti. Lastninska pravica (LP) ni samo temeljna pravica stvarnega prava ampak eden izmed temeljnih stebrov celotnega pravega sistema.

Question 3

NAČELO TIPSKE PRISILE (NUMERUS CLAUSUS)

Answer 3

stvarne pravice so: LP, zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stavbnega bremena in stavbna pravica. Ni mogoče ustanavljati novih stvarnopravnih pravic po volji strank. Načelo tipske prisile je nekoliko omejeno pri stvarnih služnostih, ki z zakonom nimajo natančno določene vsebine (abstraktna opredelitev). Posamezniki morajo prevzeti stvarne pravice z vsebino, kot jo določa zakon.

Question 4

NAČELO UČINKA STVARNIH PRAVIC

Answer 4

imetnik stvarne pravice (SP) lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur. SP imajo absolutno oz. izključujočo naravo. Ključna dolžnost pri SP je opustitev. Izjema je stvarno breme, ki zahteva ponavljajočo dajatev ali storitev določene osebe.

Question 5

PREDNOSTNO NAČELO (načelo vrstnega reda)

Answer 5

če obstaja na isti stvari več SP, ima prej pridobljena SP iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno SP. SP lahko soobstajajo - kadar pa vsebinsko med seboj konkurirajo pa velja pravilo vrstnega reda (prior tempore, potior iure). Po prednostnem načelu se ravnata tudi zastavna pravica in zemljiški dolg, čeprav gre za različni SP, vendar gre v širšem pomenu za isto vrsto. Ne velja za LP - z novo LP, stara LP ugasne.

Question 6

NAČELO SPECIALNOSTI

Answer 6

samo individualno določena samostojna stvar je lahko predmet SP. SP ne morejo obstajati na delih stvari, dokler del predstavlja samo del individualno določene stvari. IZJEMA: posamezen del stavbe v etažni lastnini, stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice.

Question 7

NAČELO POVEZANOSTI ZEMLJIŠČA IN OBJEKTA (superficio solo cedit)

Answer 7

vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine. Zakon daje absolutno prednost nepremičnini pred premičnino. Izjeme: etažna lastnina in stavbna pravica.

Question 8

NAČELO DOMNEVE DOBRE VERE

Answer 8

dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače. Gre za dokazno pravilo, da je treba tistemu, ki se sklicuje na dobro vero, dokazati nasprotno. Je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti v posameznem primeru. Dobra vera je pomembna predvsem pri priposestvovanju.

Question 9

NAČELO ZAUPANJA V ZEMLJIŠKO KNJIGO

Answer 9

kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v ZK, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. To načelo je povezano s publicitetnim načelom in načelom skrbnosti ravnanja v obligacijskem pravu. Tega načela ne moremo razširiti na druge podatke ZK, ki niso neposredni podatki o pravicah. Načelo zaupanja v ZK NE pomeni, da so podatki v ZK točni - to je izpodbojna domneva!

Question 10

NAČELO DOMNEVE LASTNINSKE PRAVICE

Answer 10

domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v ZK. Domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik. Na obstoj LP je mogoče sklepati iz zunanjih znakov. Različen publicitetni znak utemeljuje drugačno urejanje premičnin in nepremičnin, saj se pri nepremičninah razteza tudi na druge stvarne pravice. Domneva se tudi, da je solastnik takšnega deleža na nepremičnini kot piše v ZK. Domnevo se lahko izpodbija.

Question 11

NAČELO PREPOVEDI ZLORABE

Answer 11

lastnik stvari ali imetnik druge SP je omejen z enakimi pravicami drugih. SP je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli SPZ, z njihovim namenom in naravo stvari. Lastnik je omejen z enakimi pravicami drugih (Qui suo iure utitur neminem laedit = kdor izvršuje svojo pravico nikomur ne škoduje)

Question 12

NAČELO, DA NIHČE NE MORE PRENESTI VEČ RAVIC KOT JIH IMA SAM (nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet)

Answer 12

to načelo ni zapisano kot temeljno načelo ampak nanj kažejo številne določbe. Pravni naslednik stopa v pravni položaj pravnega prednika. Izjema: načelo zaupanja v ZK in pridobitev od razpolagalno omejeno sposobne osebe.

Question 13

STVAR

Answer 13

stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje ter različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje.
Telesnost = zapolnjevanje prostora
Obvladljivost = spraviti pod svoj nadzor. Kakšen ej ta nadzor pa je odvisno od same stvari.
Človek sam, njegovo telo in z njim povezani deli se ne štejejo za stvar, saj je človek nosilec pravic ne pa njihov objekt. Umetni deli, ki se integrirajo v človekovo telo predstavljajo samostojno stvar, do trenutka integracije v telo. Lasje postanejo samostojna stvar v trenutku ločitve od telesa in so lahko predmet LP.
Živali v našem sistemu niso predmet posebnega urejanja.

Question 14

ŽIVALI

Answer 14

žival ni stvar ampak se zanje vseeno uporabljajo pravila stvarnega prava, ki veljajo za premične stvari. LP na živalih ej omejena z javnopravnimi predpisi.

Question 15

NEPREMIČNINA

Answer 15

prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse ostalo so premičnine. Nepremičnine so zemljišča in samostojne stavbe zgrajene na podlagi stavbne pravice. Izjema: etažna lastnina. Nepremičnine so statične, njihovo število lahko določimo, navedene so v nepremičninskih evidencah ipd.

Question 16

PARCELA

Answer 16

strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v zemljiškem katastru označeno kot parcela s svojo parcelno številko.

Question 17

PREMIČNINE

Answer 17

neobvladljivo število premičnin, vedno nastajajo nove. Velika večina premičnin je potrošnih.

Question 18

ENOTNA IN SESTAVLJENA STVAR

Answer 18

enotna stvar je po fizikalnih lastnostih celota. Sestavljene stvari so stvari, ki so sestavljene iz več drugih stvari. Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. Z vzpostavitvijo odnosa sestavljenosti stvar izgubi pravno samostojnost - status stvari ima samo sestavljena stvar. Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loči od glavne stvari. SP se raztezajo in prenašajo na celoti (ne na delu).

Question 19

PRITIKLINA

Answer 19

premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Pritiklina deli usodo glavne stvari, če je njen lastnik isti. Povezava ni organska ampak funkcionalna.

Question 20

JAVNO DOBRO

Answer 20

stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo. Zakon določa katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njihovo uporabo. Običajno, ne pa nujno, so nepremičnine, ki imajo lastnost javnega dobrega, v lasti države.

Question 21

PLODOVI

Answer 21

neposreden proizvod stvari, ki so do ločitve sestavine stvari, z ločitvijo pa postanejo samostojna stvar.

Question 22

ZBIRNA STVAR (universitas rerum)

Answer 22

več stvari, ki se po splošnem pojmovanju štejejo za eno stvar. Lahko se ločuje na količinske in komplementarne (žito, pesek; rokavice, čevlji). Ločiti potrebno od pojma skupnost stvari, ki je le miselni pojem in nima stvarnopravnih učinkov, vsaka enota pa je samostojna stvar (knjižnica, zaloge, oprema).

Question 23

PREMOŽENJSKA PRAVICA

Answer 23

po SPZ je to pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Premoženjsko vrednost imajo lahko tudi neprenosljive pravice. Lahko so predmet zastavne pravice in užitka.

Question 24

POSEST

Answer 24

poseben institut stvarnega prava. Pravna narava posesti je sporna, saj se postavlja vprašanje ali gre za pravico ali pravno varovan dejanski položaj. Za posestna razmerja je bistveno dejansko razmerje do stvari in ne pravna utemeljenost. V primerjalnem pravu poznajo dva koncepta posesti, in sicer subjektivni in objektivni.

Question 25

SUBJEKTIVNI KONCEPT POSESTI

Answer 25

posest sestavljata dejanska oblast (corpus) nad stvarjo in posestna volja (animus possedendi).

Question 26

OBJEKTIVNI KONCEPT POSESTI

Answer 26

posestna volja je kot element posesti opuščena, prevladuje zunanji zaznavni element posesti. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo.

Question 27

VAROVALNA FUNKCIJA POSESTI

Answer 27

varstvo posesti preprečuje samovoljo v družbi. Posestno varstvo se daje glede na dejansko posestno stanje, pravna podlaga posesti se ne upošteva.

Question 28

PUBLICITETNA FUNKCIJA POSESTI

Answer 28

na podlagi posesti je mogoče zaznati obstoj LP.

Question 29

NEPOSREDNA POSEST

Answer 29

posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Neposredna dejanska oblast se presoja po splošnem prepričanju in upoštevaje dejanske okoliščine primera. Tipični znaki: prostorska povezanost osebe in stvari, dostop, nadzor, trajanje. Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari posestniku. Bistveno je, da ima posestnika vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.

Question 30

IMETNIŠTVO (detencija)

Answer 30

šibkejša oblika oblastvenega odnosa oseba - stvar. Gre za izvrševanje posesti za drugega. Kdor izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti. Razmejitev med detencijo in posestjo izhaja iz dejanskih znakov in ne iz vsebine razmerja - detentor priznava višjo oblast posestnika. Detentor nima neposrednega posestnega varstva, samopomoč pa lahko izvršuje za posestnika.

Question 31

POSEST VEČ OSEB (soposest)

Answer 31

posest ene stvari lahko izvršuje več oseb hkrati, skupaj ali zaporedoma. Poleg posestnega razmerja do tretjih, pa se tu postavlja vprašanje notranjega posestnega razmerja. Ker posest ni pravica, tukaj ne velja načelo specialnosti. Posest tako lahko izvršuje več oseb skupaj tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari. Pri skupni posesti več oseb skupaj izvršuje oblast nad stvarjo.

Question 32

LASTNIŠKA IN NELASTNIŠKA POSEST

Answer 32

kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik. Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast posrednega posestnika, je nelastniški posestnik. Bistveni so zunanji znaki in način izvrševanja dejanske oblasti.

Question 33

DOBROVERNA POSEST

Answer 33

posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti. Dobra vera se domneva. Dobroverna lastniška posest je pomembna, ker je podlaga za priposestvovanje. Dobroverni posestnik je tisti, ki ima nek pravni naslov, na podlagi katerega izvršuje svojo posest. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki upravičeno misli, da je lastnik stvari.

Question 34

PRIDOBITEV NEPOSREDNE POSESTI

Answer 34

posest se ne prenaša na enak način kot pravice (s pravnim poslom), ampak z vzpostavitvijo dejanske oblasti. Za vzpostavitev posesti je potrebna volja ampak en gre za pravnoposlovno voljo, zadošča že volja podreditve stvari organizacijski shemi. Neposredna posest se lahko pridobi s:

• prepustitvijo v posest: realno dejanje, ki ni posebej urejeno, ima pa lahko hkrati posledico prenosa ali vzpostavitve pravice
• pridobitvijo po zastopniku: mogoče kadar je dejanska oblast podeljena osebi, ki je imetnik v odnosu do posestnika
• posestjo dedičev: dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti.

Question 35

PRENEHANJE POSESTI

Answer 35

gre za opustitev izvrševanja oblasti nad stvarjo. Sama volja posedovati še naprej ne zadošča, če ni izvrševanja oblasti.

Question 36

POSEST DEDIČEV

Answer 36

varovanje zapuščine v korist dedičev, ki doseže svoj namen v primerih, kadar noben od dedičev nima dejanske oblasti nad zapustnikovo stvarjo, zapuščino pa je treba zaščititi pred posegi drugih. To zakonsko določilo pa ne odreka varstva tistemu, ki je imel pred zapustnikovo smrtjo, kot po njen, dejansko oblast nad stvarjo in dedičem ne omogoča, da mu to posest v dotedanji vsebini in intenziteti odrekajo.

Question 37

POSREDNA POSEST

Answer 37

ta institut je posebnost objektivne koncepcije posesti. Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Bistven pogoj je torej obstoj pravnega naslova.
Učinki in posledice posredne posesti so proti tretjim osebam enaki kot pri neposredni posesti. Posredna posest je namreč odvisna od neposredne - izguba neposredne posesti ima za posledico tudi izgubo posredne posesti.

Question 38

POSESTNOPOSREDOVALNO RAZMERJE

Answer 38

pravno razmerje med posrednim in neposrednim posestnikom, katerega vsebina je posestna podreditev stvari. Podlaga je lahko zakon, pravica, pravni posel ipd. Posredni posestnik ima proti neposrednemu posestniku zahtevek na prepustitev posesti (izročitev stvari).

Question 39

POSEST V POSEBNIH PRIMERIH

Answer 39

1. med zakoncema: praviloma gre za obliko soposesti. Odločilna je dejanska oblast nad stvarjo.
2. pravna oseba kot posestnik: če organi PO delujejo kot imetniki, potem ima PO neposredno posest. Med PO in organom je lahko tudi posestnoposredovalno razmerje.

Question 40

POSESTNO VARSTVO

Answer 40

gre za eno ključnih funkcij posesti. Do posestnega varstva je upravičen vsak posestnik ne glede na pravni temelj posesti in dobro vero. Poznamo dve obliki: samopomoč in posestna tožba.

Question 41

POSESTNO VARSTVO MED SOPOSESTNIKI

Answer 41

vsaka sprememba stanja še ne pomeni motenja posesti.

Question 42

SAMOPOMOČ

Answer 42

posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Samopomoč je izjema od posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno. Gre za izjemoma dovoljeno sredstvo varstva posesti, ki je omejeno tako časovno kot tudi po načinu in obliki.

Question 43

POSESTNA TOŽBA

Answer 43

vsebina posestnega varstva je vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja oz. prepoved bodočih motenj. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer ne upošteva pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Predpostavke za vložitev posestne tožbe:
1. aktivno legitimiran je tisti, ki ima posest
2. pasivno legitimiran je motilec
3. motilno ravnanje
4. protipravnost motnje - posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu
5. prekluziven rok 30 dni oz. 1 leto
6. pravni/ekonomski interes
Do sodnega varstva pred motenjem posesti je upravičen tisti, ki dokaže, da je imel pred motenjem posest stvari, da je bila posest zares motena, da je bila tožena stranka tista, ki je v posest posegla, da njeno ravnanje res pomeni motenje in da je to protipravno. Posestno varstvo ima tudi tisti, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, razen nasproti tistemu, proti kateremu je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.