Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Pravo > IPZKP > Flashcards

IPZKP Flashcards

1
Q

Začetek sodobnega kazenskega prava

A
  1. stoletje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Urnamujev zakonik

A
  1. stoletje pred Kristusom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Zapisniki o pravdah pred ljudskimi sodišči, ki pričajo o odgovornosti hišnega gospodarja

A

od 16. do 18. stoletja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Jeseniški rudniški red

A

1381

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Omenjanje krvavega denariča za Furlanijo

A

okoli leta 1200

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Omenjanje krvavega denariča za Dolenjsko

A

1265

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kranjski red za deželska sodišča

A

1535

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Splošna odprava dajatev/krvavega denariča

A

1519

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Institut brezpokojnosti/potóka v ruskem pravu

A
  1. stoletje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Omejevanje fajd in krvnega maščevanja

A

okrog leta 100 v Franciji kot pojav clunyjskega cerkvenega reformnega gibanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Božje premirje in božji mir, kot cerkveni predpisi, ki pri nas urejajo kompozicijski sistem

A
  1. in 14. stoletje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Poseben Deželni mir po zmagi Habsburžanov

A

1267

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Privilegija vojvode Albrehta II. za Kranjsko in Koroško

A

1338

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Privilegija, ki določata, da naj sodnik ubijalca prime in obsodi, ko pridejo sorodniki ubitega s pokrikom pred sodnika

A

1365

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Razširjenost pustošenja kot oblike maščevanja na Kranjskem

A

še v 16. stoletju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Poroštvo, kadar ima ena stranka drugo v zaporu

A

1241, 1244 in 1253

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

deželna mirovna zakonodaja, ki določa nekatera hudodelstva, ki jih preganja oblast

A
  1. in 13. stoletje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Privilegiji, ki pri nas določajo zastraševalni namen kazni

A
  1. in 14. stoletje in mestni statuti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Prehod pravice do pomilostitve s kralja na teritorialne kneze

A
  1. stoletje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Odprava božje sodbe

A
  1. stoletje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Ptujska statuta

A

1376 in 1513

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Začetek nastajanja deželnih mirov v Evropi in uveljavljajo javni interes

A
  1. stoletje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Redni zbori podložnikov, na katerih so morali podložniki prijaviti kazniva dejanja, se pri nas imenujejo veča ali pojezda

A

Ohranjeni še v 16. stoletju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Koroško sodišče Čače sklicuje 3 redne veče na leto

A
  1. stoletje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Postopna odprava akuzatornega postopka in uvedba inkvizicijskega

A
  1. stoletje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Uradna uvedba torture kot sredstvo za dosego priznanja

A

druga polovica 13. stoletja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Ljubljanski malefični red / Ljubljanski “red in zakon” za izvrševanje kazenskega sodstva, ki ga je izdal Maksimilijan I.

A

1514

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Tirolski kazenski sodni red

A

1499

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Zakonik in postopnik, ki ga je izdal Karel V. za svoje cesarstvo /Constitutio Criminalis Carolina

A

1532

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Bamberški sodni red / Constitutio Criminalis Bambergensis

A

1507

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Čarovništvo kot delikt z dejanskimi škodljivimi posledicami in ne več kot verski delikt

A

zadnja četrtina 15. stoletja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Zadnji sunek preganjanja čarovništva pri nas

A

druga polovica 17. stoletja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Pojenjanje preganjanja čarovništva pri nas

A

začetek 18. stoletja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Prvi sodni red za slovenske dežele / kranjski sodni red za deželska sodišča

A

1535

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Sodni red za Spodnjo Avstrijo

A

1514

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Zadnji ponatis Kranjskega reda za deželska sodišča

A

1707

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Koroški sodni red za deželska sodišča

A

1577

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Štajerski sodni red za deželska sodišča

A

1574

39
Q

Veljavnost sodnih redov za deželska sodišča

A

velik del 18. stoletja

40
Q

Reformacija sodnega reda za Štajersko (instrukcija za krvne sodnike)

A

1726

41
Q

Reformacija sodnega reda za Kranjsko (instrukcija za krvne sodnike)

A

1767

42
Q

Reformacija sodnega reda za Koroško (instrukcija za krvne sodnike)

A

1774

43
Q

Ohranitev patrimonialne oblasti

A

do leta 1848

44
Q

Spremembe uprave in sodstva

A
  1. in 18. stoletje
45
Q

Ukinitev urada deželnoknežjega deželskega sodišča in gradiškega mestnega vikarja in prodaja ostanka sodstva jurisdicentom

A

1756

46
Q

Nastanek gorskih vinogradov

A
  1. stoletje
47
Q

Gorske bukve

A

1543

48
Q

Poskus uzakonitve gorskih bukev na Kranjskem

A

konec 16. stoletja

49
Q

Uporaba krivdne odgovornosti na ljudskih sodiščih (glede gorskih pravd)

A
  1. stoletje
50
Q

Zapisnikar v Kostanjevici zapiše “Qui causam damni dedit, damnum dedisse videtur”

A

1595

51
Q

Cerkvena oblast na našem ozemlju

A

oglejski patriarh in salzburški nadškof

52
Q

Pristojnost cerkvenih sodišč za coprništvo

A

do sredine 16. stoletja

53
Q

Razmah policijskih redov

A
  1. stoletje
54
Q

Policijski red za notranjeavstrijske dežele

A

1542

55
Q

Nov policijski red za notranjeavstrijske dežele

A

1552

56
Q

Posebni policijski redi za posamezne dežele

A

1577

57
Q

Prvi poskus poenotenja na kazenskopravnem področju / Obči kazenskopravni red / Constitutio Criminalis Theresiana

A

1768

58
Q

Odredba Marije Terezije, da ji morajo uvedbo procesa proti veščam predložiti v osebno odločitev

A

1766

59
Q

Marija Terezija odpravi torturo

A

1776

60
Q

Navodilo Marije Terezije, naj se smrtne kazni nadomestijo s prisilnim delom

A

1766

61
Q

Delovanje prve kaznilnice in prisilne delavnice v Ljubljani

A

od leta 1754

62
Q

Cesare Beccaria izda delo O zločinih in kaznih

A

1764

63
Q

Profesor pravne fakultete v Innsbrucku Franc Ksaver Jelen izda delo Dva govora o splošnih načelih kazenskega prava in o zgodovini njegove literature

A

1785

64
Q

Cesar Jožef II. izda Obči zakonik o hudodelstvih in njihovem kaznovanju / Constitutio Criminalis Josephina

A

1787

65
Q

Reformacija kazenskega postopka z Občim redom za kazenska sodišča (Jožef II.)

A

1788

66
Q

Leopold II. ustavi transport zapornikov k vlečenju in isto leto to kazen odpravi

A

1790

67
Q

Cesar Franc II. ponovno uvede smrtno kazen za veleizdajo

A

1795

68
Q

Cesar Franc II. izda Zakon o hudodelstvih in težkih policijskih prestopkih

A

1803

69
Q

Uvedba osnutka Zakona o hudodelstvih in težkih policijskih prestopkih v Zahodni Galiciji

A

1796

70
Q

Ilirske province

A

1809 - 1813

71
Q

Napoleonov nov kazenskopravni red

A

1808

72
Q

Napoleonov kazenski zakonik

A

1810

73
Q

Stopnje maščevanja

A
  1. Prosto in neomejeno maščevanje ne glede na krivdo storilca
  2. Omejitev maščevanja na obseg ki ustreza teži povoda (uvedba talion. nač. in osebne odg.)
  3. Sklenitev začasnega premirja
  4. Uvedba navideznega maščevanja (pokora)
  5. Poravnava/kompozicija
74
Q

Institut brezpokojnosti

A

Oseba, razglašena za brezpokojno, je izgubila vsako pravno zaščito in je bila dana na voljo knezu ali vsem pripadnikom neke skupnosti.
Pozitiven učinek: pravno dopusten postane napad skupnosti na podlagi sklepa skupnosti ali razglasa po določenem funkcionarju.
Negativen učinek: odtegnitev pravnega varstva članu skupnosti, ki je povzročil prenehanje njegovr pravne subjektivitete (smrt v pravni sferi)

75
Q

Zaplemba/vastacija

A

Po pravu dopuščeno in ukazano razdejanje celotnega premoženja (totalna vastacija) ali posameznih premoženjskih predmetov (parcialna vastacija) kot povračilo za lastnikovo/posestnikovo nezakonito ravnanje.

76
Q

Pustošenje

A

Običaj, ko so sorodniki ubitega vdrli na ubijalčevo zemljišče in opostošili in pohodili vse, kar so na njem našli. Gre za obliko kolektivnega maščevanja na storilčevem premoženju.

77
Q

Omejevanje fajd

A

Fajda je pravno priznano nasilno reševanje sporov med fevdalci.
Omejevali so jih z božijm premirjem in božjim mirom - cerkveni predpisi ki skušajo preprečiti fajdo ob določenih časih, na določenih krajih in proti določenim osebam.

78
Q

Odrek maščevanju

A

V dobi fajd prdvsem kadar je imela ena stranka drugo v zaporu. Ko se je zaprta oseba odkupila, jo ne nasprotnik izpustil in si zagotovil varnost pred njenim maščevanjem. Včasih so morali to zagotoviti s poroštvom. Pozneje se to prenese tudi na izpustitev iz zaplra javnih sodišč.

79
Q

Vrste kaznj

A

Smrtne kazni, sramotilne kazni, premoženjske kazni, prostostne kazni, mutilacijske kazni - kazni določene po talionskem načelu, zrcaleče se kazni

80
Q

Zgodnji srednjeveški sodni postopek

A

Akuzatorno načelo, ustnost in javnost pravdnih dejanj, preplet procesnih in materialnih določb, procesni instituti - prisega, obdolženčevo priznanje, izjave prič; božja sodba - sodni dvoboj; institut prisežnih pomočnikov, izključena svobodna dokazna presoja sodišča - dokazna maksima

81
Q

Sodni postopek v 13. stoletju

A

Odprava akuzatornega in uvedba inkvizicijskega/inkvizitornega postopka, začetek postolka po UD, sodnik vodi proces in ugotavlja materialna dejstva, izpovedbe očividcev, ogled, najzaneslivejši dokaz je priznanje obtoženca, tortura, ukinitev javnosti, neplsrednosti in ustnosti postopka

82
Q

Malefični red (1514)

A

Ena prvih samostojnih uzakonitev kazenskega prava v nižjeavstrijskih deželah in Evropi nasploh, predpisan sodni postopek, uvedba tipskih KD + značilne krute kazni, preseže privatno pojmovanje kp, uvede inkvizitorni postopek, vrši se po UD, javnost izključena, tortura nekaj samoumevnega

83
Q

CCC (1532)

A

Procesnopravni red ki vključuje tudi materialnopravne določbe (praktične potrebe pravosodnih organov), omejevanje sodniške samovolje z normjranim inkvizicijskim postopkom, tortura samo v primeru utemeljenega suma (se niso držali), načelo subjektivne odg., inkriminacija poskusa, razlogi za omilitev/izključitev odg., upoštevanje mladosti in slaboumnosti storilca, kaznovanje po analogiji (samovolja), namen kaznovanja je maščevanje, za straševanje in zaščita skupnosti, pozna redne in izredne/arbitrarne kazni, uporablja se kot subsidiarni pravni vir

84
Q

Kranjski sodni red za deželska sodišča (1535)

A

Prvi sodni red za slovenske dežele, se ne drži CCC, ozko opredeli dejanja v pristojnosti deželskih sodišč - usmrtitev in izdaja vladarja ter org. upora, uboj, umor, samomor, hude tp, prmeoženjska kd, ponarejanje, požig, čaranje ipd.,

85
Q

Značilnosti ljudskih sodišč (gorske pravde)

A

Ne ločujejo strogo med težkimi in lahkimk kd ter med kazenskopravno in odškodninskopravnosfero, bolj kot za kaznovanje si prizadevajo za poravnavo, možnost pomilostitve storilca, načelo večja škoda, večja kazen, preganjanje sostorilstva, pozno upoštevanje subjektivne odg., neprištevnosti in mladosti, globe (premoženjske kazni), zrcaleče se kazni in sramotilne kazni

86
Q

Osnovna odeja absolutizma

A

Centralizacija oblasti, odprava partikularizma, poenotenje pravnega sistema - posamični akti ali psokusi kodificiranja pravnih področij, ideje racionalizma, razsvetljenstva in naravnega prava

87
Q

CCT (1768)

A

Enotno uredi kazenskopravno rpoblematiko za vse dežele monarhije, delno kot predavanje delno kot obvezno navodilo, materialno in procesno pravo sta urejena skupaj, dopušča kaznovanje po sodnikovem prostem preudarku, inkvizicijski postopek, tajen in pisen, odprava možnosti postopka na podlagi privatne obtožbe, omejitev turture na preiskavo kd, kaznkvanih s smrtjo, omenja poboljšanje storilca, izvzema ženske od najbolj krutih kazni

88
Q

Kalvinistična ideja

A

Nadomestitev smrtnih kazni s prisilnim delom, idena da delo poboljša storilca, porast števila kaznilnic in prosilnih delavnic

89
Q

Beccarijeve “zahteve”

A

Samo zakonodajalec lahko določa kazni in pogoje za odvzem prostosti - prepoved sojenja po analogiji, kazen naj ima generalno in specialno preventivni namen, prekrute kazni so brez pomena, sorazmernost kazni do dejanja, kazni naj se izvajajo hitro in natančno, postopek mora biti javen, obtožencu mora biti zagotovljena obramba, odpraviti je treba torturo, smrtna kazen je upravičena samo v izrednih razmerah, bistvo je preprečevanje vzrokov hudodelstev.

90
Q

CCJ (1787)

A

Ureja samo materialno pravo, kiga deli na kriminalne zločine (kp) in politična hudodelstva (up), omeji pristojnost patrimonialnih sodišč, prepoved sojenja po analogiji, prepoved omilitve/postrožitve predpisane kazni, odprava smrtne kazni, izenačenje prava za vse sloje (enakost pred zakonom), ni več čarovništva, manjši pomen religioznih kd, načelo, po katerem sta za kaznovanje potrebna hudobni naklep in prosta volja storilca, usmeritev k popolni racionalizaciji kp, krute kazni za generalno preventivni učinek - sramotilna znamenja, tepež, prikovanje v ječi, mnogo prostostnih kazni

91
Q

Obči red za kazenska sodišča (Jožef II. 1788)

A

Ureja kazenski postopek, inkvizicijska maksima, koncentracija funkcij, prepoved postavitve zagovornika, zabriše mejo med splošnim in posebnim inkvizicijskim postopkom, uvedba kazni za nepokorščino/laž, sodnik nima pravice do proste presoje dokazov ampak ej vezan na pozitivno zakonsko dokazno maksimo, obnovi kazen vlečenja ladij za obsojene na zapor in javna dela

92
Q

Spremembe Leopolda II (1790 - 1795)

A

Ustavi transporte zapornikov k vlečenju ladij in kazen odpravi, odpravi javno kazen s tepežem, vžiganjem in prikovanjem

93
Q

Spremembe Franca II. (1795+)

A

Uvede smrtno kazen za veleizdajo, združi materialno in procesno pravo, ohrani delitev na kp in up, natančno opredeljeni ds kd, naštevanje policijskih prestopkov (up) - indic na marčno revolucijo), javna smrtna kazen za mnoga kd, krute prostostne kazni + sramotilni oder, pretepanje, delo na galejah;vžiganje sramotilnih znamenj za izgnance, generalnopreventivni namen kaznovanja, inkvizicijski postopek, kazni za nepokorščino, sprejem negativne dokazne maksime - zakon predpisuje količino in kakovost dokazov ki so nujni + sodnik mora sam ugotavljati kdaj so dokazni zadostni

94
Q

Ureditev Ilirskih provinc (1809 - 1813)

A

Vsaka sodba mora biti utemeljena, razprava pri kazenskih zadevah mora biti javna in kontradiktorna, obtoženec mora imeti zagovornika, ki si ga izbere sam ali mu ga dodeli sodišče, pravosodstvo je brezplačno, prepoved da bi sodniki dobivali postranske zaslužke, spremenjena org. struktura sodišč, ločitev uprave od sodstva, francoski porotni način sojenja

Pravo (4 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions