IPZKP Flashcards
Začetek sodobnega kazenskega prava
- stoletje
Urnamujev zakonik
- stoletje pred Kristusom
Zapisniki o pravdah pred ljudskimi sodišči, ki pričajo o odgovornosti hišnega gospodarja
od 16. do 18. stoletja
Jeseniški rudniški red
1381
Omenjanje krvavega denariča za Furlanijo
okoli leta 1200
Omenjanje krvavega denariča za Dolenjsko
1265
Kranjski red za deželska sodišča
1535
Splošna odprava dajatev/krvavega denariča
1519
Institut brezpokojnosti/potóka v ruskem pravu
- stoletje
Omejevanje fajd in krvnega maščevanja
okrog leta 100 v Franciji kot pojav clunyjskega cerkvenega reformnega gibanja
Božje premirje in božji mir, kot cerkveni predpisi, ki pri nas urejajo kompozicijski sistem
- in 14. stoletje
Poseben Deželni mir po zmagi Habsburžanov
1267
Privilegija vojvode Albrehta II. za Kranjsko in Koroško
1338
Privilegija, ki določata, da naj sodnik ubijalca prime in obsodi, ko pridejo sorodniki ubitega s pokrikom pred sodnika
1365
Razširjenost pustošenja kot oblike maščevanja na Kranjskem
še v 16. stoletju
Poroštvo, kadar ima ena stranka drugo v zaporu
1241, 1244 in 1253
deželna mirovna zakonodaja, ki določa nekatera hudodelstva, ki jih preganja oblast
- in 13. stoletje
Privilegiji, ki pri nas določajo zastraševalni namen kazni
- in 14. stoletje in mestni statuti
Prehod pravice do pomilostitve s kralja na teritorialne kneze
- stoletje
Odprava božje sodbe
- stoletje
Ptujska statuta
1376 in 1513
Začetek nastajanja deželnih mirov v Evropi in uveljavljajo javni interes
- stoletje
Redni zbori podložnikov, na katerih so morali podložniki prijaviti kazniva dejanja, se pri nas imenujejo veča ali pojezda
Ohranjeni še v 16. stoletju
Koroško sodišče Čače sklicuje 3 redne veče na leto
- stoletje
Postopna odprava akuzatornega postopka in uvedba inkvizicijskega
- stoletje
Uradna uvedba torture kot sredstvo za dosego priznanja
druga polovica 13. stoletja
Ljubljanski malefični red / Ljubljanski “red in zakon” za izvrševanje kazenskega sodstva, ki ga je izdal Maksimilijan I.
1514
Tirolski kazenski sodni red
1499
Zakonik in postopnik, ki ga je izdal Karel V. za svoje cesarstvo /Constitutio Criminalis Carolina
1532
Bamberški sodni red / Constitutio Criminalis Bambergensis
1507
Čarovništvo kot delikt z dejanskimi škodljivimi posledicami in ne več kot verski delikt
zadnja četrtina 15. stoletja
Zadnji sunek preganjanja čarovništva pri nas
druga polovica 17. stoletja
Pojenjanje preganjanja čarovništva pri nas
začetek 18. stoletja
Prvi sodni red za slovenske dežele / kranjski sodni red za deželska sodišča
1535
Sodni red za Spodnjo Avstrijo
1514
Zadnji ponatis Kranjskega reda za deželska sodišča
1707
Koroški sodni red za deželska sodišča
1577
Štajerski sodni red za deželska sodišča
1574
Veljavnost sodnih redov za deželska sodišča
velik del 18. stoletja
Reformacija sodnega reda za Štajersko (instrukcija za krvne sodnike)
1726
Reformacija sodnega reda za Kranjsko (instrukcija za krvne sodnike)
1767
Reformacija sodnega reda za Koroško (instrukcija za krvne sodnike)
1774
Ohranitev patrimonialne oblasti
do leta 1848
Spremembe uprave in sodstva
- in 18. stoletje
Ukinitev urada deželnoknežjega deželskega sodišča in gradiškega mestnega vikarja in prodaja ostanka sodstva jurisdicentom
1756
Nastanek gorskih vinogradov
- stoletje
Gorske bukve
1543
Poskus uzakonitve gorskih bukev na Kranjskem
konec 16. stoletja
Uporaba krivdne odgovornosti na ljudskih sodiščih (glede gorskih pravd)
- stoletje
Zapisnikar v Kostanjevici zapiše “Qui causam damni dedit, damnum dedisse videtur”
1595
Cerkvena oblast na našem ozemlju
oglejski patriarh in salzburški nadškof
Pristojnost cerkvenih sodišč za coprništvo
do sredine 16. stoletja
Razmah policijskih redov
- stoletje
Policijski red za notranjeavstrijske dežele
1542
Nov policijski red za notranjeavstrijske dežele
1552
Posebni policijski redi za posamezne dežele
1577
Prvi poskus poenotenja na kazenskopravnem področju / Obči kazenskopravni red / Constitutio Criminalis Theresiana
1768
Odredba Marije Terezije, da ji morajo uvedbo procesa proti veščam predložiti v osebno odločitev
1766
Marija Terezija odpravi torturo
1776
Navodilo Marije Terezije, naj se smrtne kazni nadomestijo s prisilnim delom
1766
Delovanje prve kaznilnice in prisilne delavnice v Ljubljani
od leta 1754
Cesare Beccaria izda delo O zločinih in kaznih
1764
Profesor pravne fakultete v Innsbrucku Franc Ksaver Jelen izda delo Dva govora o splošnih načelih kazenskega prava in o zgodovini njegove literature
1785
Cesar Jožef II. izda Obči zakonik o hudodelstvih in njihovem kaznovanju / Constitutio Criminalis Josephina
1787
Reformacija kazenskega postopka z Občim redom za kazenska sodišča (Jožef II.)
1788
Leopold II. ustavi transport zapornikov k vlečenju in isto leto to kazen odpravi
1790
Cesar Franc II. ponovno uvede smrtno kazen za veleizdajo
1795
Cesar Franc II. izda Zakon o hudodelstvih in težkih policijskih prestopkih
1803
Uvedba osnutka Zakona o hudodelstvih in težkih policijskih prestopkih v Zahodni Galiciji
1796
Ilirske province
1809 - 1813
Napoleonov nov kazenskopravni red
1808
Napoleonov kazenski zakonik
1810
Stopnje maščevanja
- Prosto in neomejeno maščevanje ne glede na krivdo storilca
- Omejitev maščevanja na obseg ki ustreza teži povoda (uvedba talion. nač. in osebne odg.)
- Sklenitev začasnega premirja
- Uvedba navideznega maščevanja (pokora)
- Poravnava/kompozicija
Institut brezpokojnosti
Oseba, razglašena za brezpokojno, je izgubila vsako pravno zaščito in je bila dana na voljo knezu ali vsem pripadnikom neke skupnosti.
Pozitiven učinek: pravno dopusten postane napad skupnosti na podlagi sklepa skupnosti ali razglasa po določenem funkcionarju.
Negativen učinek: odtegnitev pravnega varstva članu skupnosti, ki je povzročil prenehanje njegovr pravne subjektivitete (smrt v pravni sferi)
Zaplemba/vastacija
Po pravu dopuščeno in ukazano razdejanje celotnega premoženja (totalna vastacija) ali posameznih premoženjskih predmetov (parcialna vastacija) kot povračilo za lastnikovo/posestnikovo nezakonito ravnanje.
Pustošenje
Običaj, ko so sorodniki ubitega vdrli na ubijalčevo zemljišče in opostošili in pohodili vse, kar so na njem našli. Gre za obliko kolektivnega maščevanja na storilčevem premoženju.
Omejevanje fajd
Fajda je pravno priznano nasilno reševanje sporov med fevdalci.
Omejevali so jih z božijm premirjem in božjim mirom - cerkveni predpisi ki skušajo preprečiti fajdo ob določenih časih, na določenih krajih in proti določenim osebam.
Odrek maščevanju
V dobi fajd prdvsem kadar je imela ena stranka drugo v zaporu. Ko se je zaprta oseba odkupila, jo ne nasprotnik izpustil in si zagotovil varnost pred njenim maščevanjem. Včasih so morali to zagotoviti s poroštvom. Pozneje se to prenese tudi na izpustitev iz zaplra javnih sodišč.
Vrste kaznj
Smrtne kazni, sramotilne kazni, premoženjske kazni, prostostne kazni, mutilacijske kazni - kazni določene po talionskem načelu, zrcaleče se kazni
Zgodnji srednjeveški sodni postopek
Akuzatorno načelo, ustnost in javnost pravdnih dejanj, preplet procesnih in materialnih določb, procesni instituti - prisega, obdolženčevo priznanje, izjave prič; božja sodba - sodni dvoboj; institut prisežnih pomočnikov, izključena svobodna dokazna presoja sodišča - dokazna maksima
Sodni postopek v 13. stoletju
Odprava akuzatornega in uvedba inkvizicijskega/inkvizitornega postopka, začetek postolka po UD, sodnik vodi proces in ugotavlja materialna dejstva, izpovedbe očividcev, ogled, najzaneslivejši dokaz je priznanje obtoženca, tortura, ukinitev javnosti, neplsrednosti in ustnosti postopka
Malefični red (1514)
Ena prvih samostojnih uzakonitev kazenskega prava v nižjeavstrijskih deželah in Evropi nasploh, predpisan sodni postopek, uvedba tipskih KD + značilne krute kazni, preseže privatno pojmovanje kp, uvede inkvizitorni postopek, vrši se po UD, javnost izključena, tortura nekaj samoumevnega
CCC (1532)
Procesnopravni red ki vključuje tudi materialnopravne določbe (praktične potrebe pravosodnih organov), omejevanje sodniške samovolje z normjranim inkvizicijskim postopkom, tortura samo v primeru utemeljenega suma (se niso držali), načelo subjektivne odg., inkriminacija poskusa, razlogi za omilitev/izključitev odg., upoštevanje mladosti in slaboumnosti storilca, kaznovanje po analogiji (samovolja), namen kaznovanja je maščevanje, za straševanje in zaščita skupnosti, pozna redne in izredne/arbitrarne kazni, uporablja se kot subsidiarni pravni vir
Kranjski sodni red za deželska sodišča (1535)
Prvi sodni red za slovenske dežele, se ne drži CCC, ozko opredeli dejanja v pristojnosti deželskih sodišč - usmrtitev in izdaja vladarja ter org. upora, uboj, umor, samomor, hude tp, prmeoženjska kd, ponarejanje, požig, čaranje ipd.,
Značilnosti ljudskih sodišč (gorske pravde)
Ne ločujejo strogo med težkimi in lahkimk kd ter med kazenskopravno in odškodninskopravnosfero, bolj kot za kaznovanje si prizadevajo za poravnavo, možnost pomilostitve storilca, načelo večja škoda, večja kazen, preganjanje sostorilstva, pozno upoštevanje subjektivne odg., neprištevnosti in mladosti, globe (premoženjske kazni), zrcaleče se kazni in sramotilne kazni
Osnovna odeja absolutizma
Centralizacija oblasti, odprava partikularizma, poenotenje pravnega sistema - posamični akti ali psokusi kodificiranja pravnih področij, ideje racionalizma, razsvetljenstva in naravnega prava
CCT (1768)
Enotno uredi kazenskopravno rpoblematiko za vse dežele monarhije, delno kot predavanje delno kot obvezno navodilo, materialno in procesno pravo sta urejena skupaj, dopušča kaznovanje po sodnikovem prostem preudarku, inkvizicijski postopek, tajen in pisen, odprava možnosti postopka na podlagi privatne obtožbe, omejitev turture na preiskavo kd, kaznkvanih s smrtjo, omenja poboljšanje storilca, izvzema ženske od najbolj krutih kazni
Kalvinistična ideja
Nadomestitev smrtnih kazni s prisilnim delom, idena da delo poboljša storilca, porast števila kaznilnic in prosilnih delavnic
Beccarijeve “zahteve”
Samo zakonodajalec lahko določa kazni in pogoje za odvzem prostosti - prepoved sojenja po analogiji, kazen naj ima generalno in specialno preventivni namen, prekrute kazni so brez pomena, sorazmernost kazni do dejanja, kazni naj se izvajajo hitro in natančno, postopek mora biti javen, obtožencu mora biti zagotovljena obramba, odpraviti je treba torturo, smrtna kazen je upravičena samo v izrednih razmerah, bistvo je preprečevanje vzrokov hudodelstev.
CCJ (1787)
Ureja samo materialno pravo, kiga deli na kriminalne zločine (kp) in politična hudodelstva (up), omeji pristojnost patrimonialnih sodišč, prepoved sojenja po analogiji, prepoved omilitve/postrožitve predpisane kazni, odprava smrtne kazni, izenačenje prava za vse sloje (enakost pred zakonom), ni več čarovništva, manjši pomen religioznih kd, načelo, po katerem sta za kaznovanje potrebna hudobni naklep in prosta volja storilca, usmeritev k popolni racionalizaciji kp, krute kazni za generalno preventivni učinek - sramotilna znamenja, tepež, prikovanje v ječi, mnogo prostostnih kazni
Obči red za kazenska sodišča (Jožef II. 1788)
Ureja kazenski postopek, inkvizicijska maksima, koncentracija funkcij, prepoved postavitve zagovornika, zabriše mejo med splošnim in posebnim inkvizicijskim postopkom, uvedba kazni za nepokorščino/laž, sodnik nima pravice do proste presoje dokazov ampak ej vezan na pozitivno zakonsko dokazno maksimo, obnovi kazen vlečenja ladij za obsojene na zapor in javna dela
Spremembe Leopolda II (1790 - 1795)
Ustavi transporte zapornikov k vlečenju ladij in kazen odpravi, odpravi javno kazen s tepežem, vžiganjem in prikovanjem
Spremembe Franca II. (1795+)
Uvede smrtno kazen za veleizdajo, združi materialno in procesno pravo, ohrani delitev na kp in up, natančno opredeljeni ds kd, naštevanje policijskih prestopkov (up) - indic na marčno revolucijo), javna smrtna kazen za mnoga kd, krute prostostne kazni + sramotilni oder, pretepanje, delo na galejah;vžiganje sramotilnih znamenj za izgnance, generalnopreventivni namen kaznovanja, inkvizicijski postopek, kazni za nepokorščino, sprejem negativne dokazne maksime - zakon predpisuje količino in kakovost dokazov ki so nujni + sodnik mora sam ugotavljati kdaj so dokazni zadostni
Ureditev Ilirskih provinc (1809 - 1813)
Vsaka sodba mora biti utemeljena, razprava pri kazenskih zadevah mora biti javna in kontradiktorna, obtoženec mora imeti zagovornika, ki si ga izbere sam ali mu ga dodeli sodišče, pravosodstvo je brezplačno, prepoved da bi sodniki dobivali postranske zaslužke, spremenjena org. struktura sodišč, ločitev uprave od sodstva, francoski porotni način sojenja
