Spletna orodja Turistice Flashcards
Katera so najpomembnejša pravila bontona za spletno komunikacijo?
Uporaba e-naslova z imenom in priimkom, smiselna zadeva, smiselno umeščanje naslovnikov v polja Kp ali Skp ter upoštevanje zasebnosti, formalni pozdrav, spoštljiv odnos, po potrebi kratka predstavitev pošiljatelja, jedrnata in jasna vsebina, izogibanje slengu, pretiranim smeškom, okrajšavam in velikim priponkam ter prepošiljanju verižnih pisem, reklam, nepreverjenih informacij in podobnega, slovnična pravilnost, urejena noga s podpisom in kontaktnimi podatki, urejen izgled, ohranitev pošiljateljevega sporočila pri odgovarjanju, določena potrpežljivost pri čakanju odgovora…, v akademskem svetu tudi upoštevanje akademskih in pedagoških nazivov.
Čemu so namenjena polja Za, Kp in Skp oz. To, Cc in Bcc?
- Polje Za/To je namenjeno e-naslovu prejemnika ali prejemnikov sporočila.
- Polje Kp/Cc je namenjeno e-naslovu prejemnika ali prejemnikov kopije sporočila oz. tistim, ki sporočilo dobijo le v vednost.
- polje Skp/Bcc je namenjeno e-naslovu prejemnika ali prejemnikov skrite kopije sporočila oz. tistim, katerih e-naslovov ne želimo razkriti ostalim prejemnikom (pogosto zaradi varovanja zasebnosti oz. osebnih podatkov), jih pa v besedilu lahko nagovorimo/omenimo, ali pa ne (odvisno od namena).
Ali se od naslovnika vnešenega pod Kp pričakuje, da vam odgovori?
Ne, saj mu je bila e-pošta poslana le v vednost. Se pa pričakuje, da je z vsebino seznanjen in jo mora praviloma prebrati. Seveda lahko tudi odgovori, če ima kakšno uporabno informacijo za pošiljatelja ali ostale prejemnike.
Kdaj uporabimo nastavitev visoke prioritete in kdaj zahtevamo potrditev prejema e-pošte?
Visoko prioriteto uporabimo, ko je nekaj zelo pomembno in je zadevo potrebno čimprej urediti, potrditev prejema pa zahtevamo, če je bistveno, da imamo potrditev prejema, kar lahko kasneje uporabimo kot dokazilo, če se prejemnik spreneveda (pomembno za vročitev pomembnih dokumentov ali za seznanjenost s pomembnimi vsebinami in podobno). V nasprotnem se obojemu izogibamo.
Kako postopamo, če želimo prejemniku poslati veliko priponko? Kaj mu dejansko pošljemo?
Datoteko, katere velikost je nekaj MB ali več je primerneje naložiti na kakšno spletno mesto, ki omogoča bolj ali manj omejen dostop do nje, nato pa zanj ustvarimo povezavo, ki jo po e-pošti posredujemo prejemniku. Izogibamo se pošiljanju sporočil, ki jih generirajo spletna mesta za deljenje datotek, ker so lahko neosebna ali so prejemniki sumničavi glede verodostojnosti pošiljatelja. Če gre za datoteko, ki je že kje objavljena, je smiselneje poslati kar povezavo do tamkajšnje datoteke.
Kaj je razlika, če v Googlu iščemo s pomočjo narekovajev, namesto brez?
Če iščemo z narekovaji, iščemo dobesedno besedno zvezo, torej besedilo med narekovaji kot celoto, če pa brez pa iščemo vse besede posamezno, ne glede na vrstni red in lokacijo v besedilu. Torej so lahko vsaka na svojem koncu besedila, pa nam bo to spletno stran vseeno uvrstilo med zadetke
Kaj omogoča pri iskanju v Googlu operator site: in kaj operator filetype:?
Operator site: išče le znotraj določenega spletnega mesta ali domene (ali poddomene), operator filetype: pa išče le določen format datoteke (npr. pdf, docx…), torej na seznamu zadetkov dobimo povezave le do tovrstnih datotek.
Zakaj je pomembno, da vselej pred raziskavo naredimo pregled literature?
S tem ugotovimo kaj je na to temo že napisanega, kaj so ugotovili drugi avtorji, se po nepotrebnem ne ponavljamo, se izognemo morebitnim napakam, pridobimo na primerljivosti podatkov (če raziskavo zasnujemo na podoben način), ob tem pa izpostavimo pomembnejše avtorje in njihova dela ter ugotovitve, koncepte, teorije. To je temelj, da uspešno zasnujemo lastno raziskavo in da lahko potem primerjamo naše ugotovitve s predhodnimi.
Kaj je referenčna literatura in po katerih lastnostih jo prepoznamo?
Referenčna literatura je tista, ki je šla vsaj do neke mere skozi postopek recenzije oz. pregleda, ker jo je pregledal bodisi nek urednik ali recenzenti. Glede na tip vira sodijo v to kategorijo predvsem znanstvene in druge monografije (knjige), zborniki iz znanstvenih konferenc, znanstveni članki iz priznanih revij in podobna dela. Spletne strani večinoma ne ustrezajo tej opredelitvi, razen če gre za spletne strani priznanih organizacij (uradne, stanovske, fakultetne in podobne). Zaključna dela v to kategorijo praviloma ne sodijo. Nereferenčna gradiva pa so lahko vseeno primerna kot izhodišče za nadaljnje iskanje, torej si pomagamo z njihovim seznamom uporabljenih virov. Kakšna Wikipedija je lahko tudi dober pripomoček, da neko temo spoznamo, nato pa poiščemo še kakšno temeljno literaturo na to temo. Referenčno gradivo prepoznamo po naslednjih elementih (niso vselej prisotni vsi, so tudi del t.i. znanstvenega aparata): ugledna založba, recenzenti, uredniki, seznam literature, indeksno kazalo, IMRAD struktura.
Kaj je IMRAD?
IMRAD (introduction, methods, results and discussion) predstavlja strukturo vsebin nekega dokumenta, ki se uporablja pri znanstvenem publiciranju, kjer delo pričnemo z uvodom, ki vključuje tudi pregled literature, nadaljujemo z opisom metod, ki se jih je poslužilo pri raziskavi, nato se predstavi rezultate raziskave, zaključi pa z diskusijo oz. razpravo, v kateri se komentira dobljene rezultate in se jih primerja z ostalimi.
Kateri znanstveni reviji s področja turizma sta najpomebnejši na svetu?
Trenutno sta to Tourism Management in Annals of Tourism Research, stanje pa se z leti spreminja. Med pomembnejšimi so še Journal of Travel Research, International Journal of Hospitality Management in druge.
- Katera baza člankov je najbolj “turistična”?
Morda še najbolj prednjači baza Science Direct, ki je zelo obsežna in vključuje številne, tudi turistične revije, poleg te pa so med pomembnejšimi še Emerald, Sage in druge.
Kdaj je uporabno iskanje znotraj spletne strani posamezne revije?
Kadar želimo preveriti za posamezno revijo kaj se je v njej objavljalo v preteklosti, katere teme so aktualne, o čem je bilo že veliko napisanega, da lahko ustrezno izberemo neko temo in način pisanja, ki je značilen za posamezno revijo, za primer, če nameravamo v njej kaj objaviti. Dobro je biti pozoren na avtorje in njihove ugotovitve, da se po možnosti navežeš na njih.
Kaj je prednost iskanja literature v knjižnici in kaj v online bibliografskih sistemih?
V knjižnici je vsa literatura že zbrana na enem mestu in ni potrebno poznavanje avtorjev ali dobro izbiranje ključnih besed, knjige pa so tudi fizično na voljo, da jih prelistamo in pregledamo v polnem obsegu ter po potrebi izposodimo in jih je tudi lažje brati. Spletno dostopni bibliografski sistemi pa običajno zahtevajo dobro izbiro ključnih besed, iskanje po pravih bazah, imajo pa prednost udobnega iskanja in dostopa do številnih spletno objavljenih gradiv. V primerjavo bi lahko vzeli tudi cenovno dostopnost, saj so gradiva ene knjižnice relativno poceni dostopna (članarina), spletno dostopni članki in knjige pa imajo pogosto zasoljene cene, če nismo v kakšnem omrežju, v katerem je dostop omogočen na račun zakupa dostopa do baz (npr. na univerzah).
Kaj sta ISBN in ISSN?
ISBN je mednarodna standardna številka knjige, ISSN pa je mednarodna standardna številka serijske publikacije oz. revije. Obe sta enolična identifikatorja in sta običajno na platnici v obliki črtne kode.
Zakaj je priročen Google Učenjak?
Za iskanje znanstvenih besedil, tako monografij, kot znanstvenih člankov in drugih gradiv, pri čemer je pomembno, da išče po večih bazah in online bibliografskih sistemih naenkrat. Z naprednim iskanjem omogoča bolj specifično, ožje iskanje po avtorju, imenu revije, obdobju in podobno.
Kaj je razlika med Google Učenjak in Google Knjige ter kdaj uporabimo enega in kdaj drugega?
Google Učenjak išče hkrati monografije, znanstvene članke in druga gradiva, med tem, ko Google Knjige išče izključno monografije oz. knjige. Včasih potrebujemo prav to in pogosto lahko za knjige pridobimo tudi vpogled v vsaj nekaj vzorčnih strani.
Kaj je razlika, če v Google Učenjaku v iskalno polje vnesemo le priimek nekega avtorja, npr. Buhalis, v primerjavi s tem, da pred priimek avtorja dodamo še operator author:Buhalis?
Če uporabimo operator author: in priimek avtorja, bodo rezultati iskanja samo dela, katerih avtor ima iskani priimek, če pa operatorja ne uporabimo, bodo med zadetki tudi vsa ostala dela, v katerih pa je njegov priimek le omenjen, kjerkoli v besedilu (med besedilom, v seznamu uporabljenih virov).
Kaj je razlika, če v Google Učenjaku v iskalno polje vnesemo nekaj brez narekovajev, ali to isto damo v narekovajih, ali pred to postavimo operator allintitle:, ali pa uporabimo kombinacijo allintitle: in narekovaje?
Če vnesemo vsebino brez narekovajev, se išče vse ključne besede kjerkoli v besedilu, če pa se vsebino iskanja vnese v narekovajih pa se išče le izbrano besedno zvezo, torej točno kombinacijo besed, ki je med narekovaji. Če se uporabi operator allintitle:, potem se iskana vsebina išče le znotraj naslovov gradiv, ne pa tudi v ostalem besedilu. Če se kombinira omenjeni operator in zatem navednice, bo iskanje omejeno le na naslove in le na izbrano besedno zvezo oz. točno določen naslov, če se izpusti narekovaje, pa bo iskanje razširjeno na vse ključne besede, kjerkoli v naslovu, a še vedno le v naslovu.
Kaj so, kako in pri čem nam pomagajo urejevalniki literature (reference management software) oz. čemu so namenjeni? Navedite kak brezplačni in kak plačljivi primer urejevalnika literature.
Urejevalniki literature so programi ali programski dodatki, ki nam pomagajo pri urejanju in navajanju virov v našem dokumentu. Običajno podpirajo več stilov navajanja in njihovo menjavo med pisanjem. Omogočajo, da imamo na enem mestu zbrane vse podatke o uporabljenih virih (lastna baza virov), ki jih že med pisanjem povežemo z našim urejevalnikom besedila oz. dokumentom, ki ga v njih urejamo. Na osnovi vnosa virov med besedilo se praviloma enostavno doda samodejno sestavljen seznam uporabljenih virov. Vnosi med besedilom in seznamom se samodejno posodabljajo in sinhronizirajo. Običajno nudijo tudi možnost bolj ali manj avtomatskega uvoza virov iz večjih spletnih bibliografskih sistemov, možnost uvoza in izvoza virov v datoteko, lasten račun v spletni aplikaciji za online bazo in drugo. Med brezplačnimi sta zelo znana Zotero in Mendeley, med plačljivimi pa predvsem EndNote.
Najmanj katere lastnosti naj bi imeli urejevalniki literature?
Predvsem urejanje lastne baze virov, sklicevanje na vire iz urejevalnika besedil, avtomatsko sestavljanje seznama virov, podpora za različne stile navajanja, avtomatsko uvažanje virov iz večjih spletnih bibliografskih sistemov, možnost uvoza in izvoza virov v datoteko za potrebe prenosa virov med različnimi sistemi.
Katere najbolj znane sloge citiranja običajno podpirajo urejevalniki literature (naštejte vsaj tri)?
APA, Chicago, Harvard, MLA.
Katere korake vse lahko avtomatiziramo z urejevalniki literature?
Avtomatsko uvažanje virov iz večjih spletnih bibliografskih sistemov, sklicevanje na vire iz urejevalnika besedil, avtomatsko sestavljanje seznama virov.
Kateri format zapisa o viru oz. vrsta datoteke je najbolj razširjen v našem okolju?
Morda je še najbolj razširjen RIS format, ki ga podpira tudi Cobiss pri izvozu podatkov o virih v datoteko, poleg tega pa tudi večina urejevalnikov literature za izmenjavo oz. uvoz/izvoz virov. RIS format je dobil ime po organizaciji Research Information Systems, ki ga je razvila. RIS format je enostavno berljiv tudi v navadni beležki, vsebuje pa dvomestne kode oz. značke za posamezne lastnosti vira (npr. AU je avtor, TI je naslov…).
