Sociologija Flashcards
Kaj je sociologija?
Znanstveno preučevanje človeških interakcij. Sposobnost preučevanja več različnih družb v istem časovnem obdobju ali pa ene družbe v različnih obdobjih.
Kaj je družba?
Organizirana skupina ljudi.
Katere so prispodobe družbe?
Družba kot zapor ( utesnjevanje ), prostor izražanja individualnost ( osvobajanje), razširjena skupina ljudi z distinktivno družbo.
Lovske in nabiralniške družbe/ skupnosti lastnosti.
Do 12,000 let nazaj, nekatere zelo redke še danes
25-40 ljudi
Nomadski (delno lahko ustaljen)
Družinsko osredotočena, specializacija omejena na spol, starost; nizka stopnja družbene neenakosti
Poljedelske in pastoralne družbe/skupnosti
12,000-3000 let pred n.š., danes redke
Nekaj 100 (v povezavi s trgovanjem do nekaj 1000)
Ustaljen in nomadski
Družinsko osredotočena, razvoj religijskih sistemov,večja s pecializacija, povečana dr.neenakost
Kmetijske (agrarne) družbe
Od 5000 let nazaj, danes redke
Več milijonov (lahko tudi manj)
Ustaljen, večina na podeželju, manj v mestih
Družina izgublja pomen, nastajajo politični in ekonomski sistemi, povečana specializacija, visoka stop. neenakosti
Industrijske družbe
Od cca. L. 1750 do danes (v trendu upadanja)
Več milijonov (lahko tudi manj)
Ustaljen, večina v mestih, manj na podeželju
Različni dr. Podsistemi (pol., Ek., kultur., izobraž., družin.),
visoka in moderirana stopnja neenakosti
Post-industrijske družbe
Nastajajoče in že prisotne nedavno (od cca. 40 let nazaj)
Več milijonov (lahko tudi manj)
Ustaljen (vendar bolj mobilen), večina v mestih, manj na
podeželju
Podobno predhodni, povečanje storitev, procesiranje informacij
Lastnosti skupnosti
Majhno št. članov,
Prostorsko strnjeno/nedoločeno,
Homogenost
Stabilni vendar neformalni odnosi
Visoka stopnja socialne kontrole
Konkretna
Povezanost/solidarnosti iz nuje
Lastnosti družbe
Večje št. članov
Prostorsko razpršeno/zamejeno/določeno
Heterogenost ( različna prepričanja)
Spremenljivi in formalizirani odnosi ( stukturiranost)
Nižja ( selektivna ) socialna kontrola
Abstraktna
Individualna/funkcionalna solidarnost
Kaj je potrebno za ukvarjanje s sociologijo?
Kritično mišljenje,
Široka razgledanost
Analitičnost: znanje, sposobnost razumevanja družbenih silnic omogoča njihovo obvladovanje, (pre)usmerjanje (npr. preverjanje statistike, interpretacija javnomnenjskih raziskav) –boljša družba.
Sintetičnost: sposobnost povezovanja različnih ravni analize v celoto. Ugotavljanje bistvenega: ne nizanje ali opisovanje posamičnosti temveč pojasnjevanje bistva.
Sposobnost opazovanja in sklepanja na osnovi posrednih empiričnih evidenc: npr. „pogled iz zraka“ („big picture“): kaj „družbenega“ nam pove ta satelitska slika Evrope in Afrike? Ne opisovanje prikaza, temveč sklepanje o razlogih o različni električni osvetljenosti ponoči…..(razvitost, način življenja)
Kaj je sociološka imaginacija?
Jasno zavedanje o povezanosti med zasebnimi težavami posameznika in problemi družbe.
Katere so hkrati preučevane silnice pri imaginaciji?
- zgodovine družbe (longitudinalnost v času in prostoru),
- družbenih struktur (zgradbe sistema, odnosov)
- družbenih interakcij (delovanje ljudi, njihovih osebnih biografij).
Kaj je sociološka perspektiva?
Način razmišljanja
Katere so lastnosti sociološke perspektive?
Abstraktnost/konkretno
Ugotavljanje splošnega v posamičnem
Posploševanje konkretnega
Kategorizacija
Kvantitativno/kvalitativno raziskovanje
Katere so dve logične metodi sklepanja?
Deduktivna ( od splošnega h posamičnemu )
Induktivna ( od posamičnega h splošnemu )
Kako poteka deduktivno sklepanje?
Teorija - hipoteza - opazovanje - potrjevanje
Kako poteka induktivno sklepanje?
Opazovanje - vzorčenje - začasna hipoteza- oblikovanje teorije
PREDNOSTI OBEH VRST SKLEPANJ IN SOCIOLOŠKE PERPEKTIVE NASPLOH
- Izziv ugotavljanja, da stvari niso vedno takšne kot se zdijo zdravorazumsko, „na prvi pogled“; npr. “Slovenija je odprta družba” itd.
- Izziv razumevanja mehanizmov priložnosti in omejenosti posameznika v družbenih situacijah; npr. “vsak si sam piše svojo usodo” itd.
- Vzpodbuja nas in nam omogoča, da aktivno sodelujemo v družbi, ker vemo kako deluje; npr. “stvari se (ne) da spremeniti” itd.
- Pomaga nam spoznavati razlike in neenakosti v času in prostoru (vključno z nami samimi) ter misliti kritično o njih; npr. “kultura ali prisila nošnja burke v Afganistanu in bikinija na zahodu” itd.
SLABOSTI OBEH VRST SKLEPANJ IN SOCIOLOŠKE PERPEKTIVE
NASPLOH
Sociologija je del spreminjajočega se sveta – “premikajočega se objekta”, zato so lahko ugotovitve že jutri neustrezne; npr. statistika in njene interpretacije v učbeniku, ki ga boste študirali za izpit bodo že drugačne” itd.
* Sociologi so del tega kar preučujejo in imajo tudi svoj svetovni nazor, kar predstavlja problem nepristranosti, objektivnosti; npr. “podzavestno oz. nezavedno smo lahko evropocentrični”, “socialne razlike nas prizadanejo” itd.
* Sociološko znanje postaja del družbe; možne manipulacije z dejstvi; npr. “ugotovitve o tem, da se povečuje stopnja kriminala in njihova objava v medijih prestraši ljudi, kriminal in migranti” itd.
Zakaj, kje in kako je nastala sociologija?
Velike družbene spremembe konec 18. st v Ameriki in Evropi
( tradicionalno/moderno)
Industrijska revolucija- Prehod iz kmetijstva v industrijo, selitev s podeželja v mesto (ruralno/urbano)
Socialna revolucija - zahtevanje po individualnih pravicah, spremembi vladanja ( individualno / univerzalno )
Zakaj, kje in kako je nastala sociologija?
Velike družbene spremembe konec 18. st v Ameriki in Evropi
( tradicionalno/moderno)
Industrijska revolucija- Prehod iz kmetijstva v industrijo, selitev s podeželja v mesto (ruralno/urbano)
Socialna revolucija - zahtevanje po individualnih pravicah, spremembi vladanja ( individualno / univerzalno )
Utrjevanje nacionalnih držav in nacionalnih družba
Življenje “se komplicira” = postaja kompleksno, se diferencira (delitev dela)
Napreduje (naravoslovna) znanost = ekzaktnost,
racionalno/iracionalno
Potreba po “družbeni fiziki/matematiki”
Razsvetljenstvo: nova podlaga družbenosti
