Sociologija

Question 1

Kaj je sociologija?

Answer 1

Znanstveno preučevanje človeških interakcij. Sposobnost preučevanja več različnih družb v istem časovnem obdobju ali pa ene družbe v različnih obdobjih.

Question 2

Kaj je družba?

Answer 2

Organizirana skupina ljudi.

Question 3

Katere so prispodobe družbe?

Answer 3

Družba kot zapor ( utesnjevanje ), prostor izražanja individualnost ( osvobajanje), razširjena skupina ljudi z distinktivno družbo.

Question 4

Lovske in nabiralniške družbe/ skupnosti lastnosti.

Answer 4

Do 12,000 let nazaj, nekatere zelo redke še danes
25-40 ljudi
Nomadski (delno lahko ustaljen)
Družinsko osredotočena, specializacija omejena na spol, starost; nizka stopnja družbene neenakosti

Question 5

Poljedelske in pastoralne družbe/skupnosti

Answer 5

12,000-3000 let pred n.š., danes redke
Nekaj 100 (v povezavi s trgovanjem do nekaj 1000)
Ustaljen in nomadski
Družinsko osredotočena, razvoj religijskih sistemov,večja s pecializacija, povečana dr.neenakost

Question 6

Kmetijske (agrarne) družbe

Answer 6

Od 5000 let nazaj, danes redke
Več milijonov (lahko tudi manj)
Ustaljen, večina na podeželju, manj v mestih
Družina izgublja pomen, nastajajo politični in ekonomski sistemi, povečana specializacija, visoka stop. neenakosti

Question 7

Industrijske družbe

Answer 7

Od cca. L. 1750 do danes (v trendu upadanja)
Več milijonov (lahko tudi manj)
Ustaljen, večina v mestih, manj na podeželju
Različni dr. Podsistemi (pol., Ek., kultur., izobraž., družin.),
visoka in moderirana stopnja neenakosti

Question 8

Post-industrijske družbe

Answer 8

Nastajajoče in že prisotne nedavno (od cca. 40 let nazaj)
Več milijonov (lahko tudi manj)
Ustaljen (vendar bolj mobilen), večina v mestih, manj na
podeželju
Podobno predhodni, povečanje storitev, procesiranje informacij

Question 9

Lastnosti skupnosti

Answer 9

Majhno št. članov,
Prostorsko strnjeno/nedoločeno,
Homogenost
Stabilni vendar neformalni odnosi
Visoka stopnja socialne kontrole
Konkretna
Povezanost/solidarnosti iz nuje

Question 10

Lastnosti družbe

Answer 10

Večje št. članov
Prostorsko razpršeno/zamejeno/določeno
Heterogenost ( različna prepričanja)
Spremenljivi in formalizirani odnosi ( stukturiranost)
Nižja ( selektivna ) socialna kontrola
Abstraktna
Individualna/funkcionalna solidarnost

Question 11

Kaj je potrebno za ukvarjanje s sociologijo?

Answer 11

Kritično mišljenje,

Široka razgledanost

Analitičnost: znanje, sposobnost razumevanja družbenih silnic omogoča njihovo obvladovanje, (pre)usmerjanje (npr. preverjanje statistike, interpretacija javnomnenjskih raziskav) –boljša družba.

Sintetičnost: sposobnost povezovanja različnih ravni analize v celoto. Ugotavljanje bistvenega: ne nizanje ali opisovanje posamičnosti temveč pojasnjevanje bistva.

Sposobnost opazovanja in sklepanja na osnovi posrednih empiričnih evidenc: npr. „pogled iz zraka“ („big picture“): kaj „družbenega“ nam pove ta satelitska slika Evrope in Afrike? Ne opisovanje prikaza, temveč sklepanje o razlogih o različni električni osvetljenosti ponoči…..(razvitost, način življenja)

Question 12

Kaj je sociološka imaginacija?

Answer 12

Jasno zavedanje o povezanosti med zasebnimi težavami posameznika in problemi družbe.

Question 13

Katere so hkrati preučevane silnice pri imaginaciji?

Answer 13

1. zgodovine družbe (longitudinalnost v času in prostoru),
2. družbenih struktur (zgradbe sistema, odnosov)
3. družbenih interakcij (delovanje ljudi, njihovih osebnih biografij).

Question 14

Kaj je sociološka perspektiva?

Answer 14

Način razmišljanja

Question 15

Katere so lastnosti sociološke perspektive?

Answer 15

Abstraktnost/konkretno
Ugotavljanje splošnega v posamičnem
Posploševanje konkretnega
Kategorizacija
Kvantitativno/kvalitativno raziskovanje

Question 16

Katere so dve logične metodi sklepanja?

Answer 16

Deduktivna ( od splošnega h posamičnemu )
Induktivna ( od posamičnega h splošnemu )

Question 17

Kako poteka deduktivno sklepanje?

Answer 17

Teorija - hipoteza - opazovanje - potrjevanje

Question 18

Kako poteka induktivno sklepanje?

Answer 18

Opazovanje - vzorčenje - začasna hipoteza- oblikovanje teorije

Question 19

PREDNOSTI OBEH VRST SKLEPANJ IN SOCIOLOŠKE PERPEKTIVE NASPLOH

Answer 19

• Izziv ugotavljanja, da stvari niso vedno takšne kot se zdijo zdravorazumsko, „na prvi pogled“; npr. “Slovenija je odprta družba” itd.
• Izziv razumevanja mehanizmov priložnosti in omejenosti posameznika v družbenih situacijah; npr. “vsak si sam piše svojo usodo” itd.
• Vzpodbuja nas in nam omogoča, da aktivno sodelujemo v družbi, ker vemo kako deluje; npr. “stvari se (ne) da spremeniti” itd.
• Pomaga nam spoznavati razlike in neenakosti v času in prostoru (vključno z nami samimi) ter misliti kritično o njih; npr. “kultura ali prisila nošnja burke v Afganistanu in bikinija na zahodu” itd.

Question 20

SLABOSTI OBEH VRST SKLEPANJ IN SOCIOLOŠKE PERPEKTIVE
NASPLOH

Answer 20

Sociologija je del spreminjajočega se sveta – “premikajočega se objekta”, zato so lahko ugotovitve že jutri neustrezne; npr. statistika in njene interpretacije v učbeniku, ki ga boste študirali za izpit bodo že drugačne” itd.
* Sociologi so del tega kar preučujejo in imajo tudi svoj svetovni nazor, kar predstavlja problem nepristranosti, objektivnosti; npr. “podzavestno oz. nezavedno smo lahko evropocentrični”, “socialne razlike nas prizadanejo” itd.
* Sociološko znanje postaja del družbe; možne manipulacije z dejstvi; npr. “ugotovitve o tem, da se povečuje stopnja kriminala in njihova objava v medijih prestraši ljudi, kriminal in migranti” itd.

Question 21

Zakaj, kje in kako je nastala sociologija?

Answer 21

Velike družbene spremembe konec 18. st v Ameriki in Evropi
( tradicionalno/moderno)
Industrijska revolucija- Prehod iz kmetijstva v industrijo, selitev s podeželja v mesto (ruralno/urbano)
Socialna revolucija - zahtevanje po individualnih pravicah, spremembi vladanja ( individualno / univerzalno )

Question 21

Zakaj, kje in kako je nastala sociologija?

Answer 21

Velike družbene spremembe konec 18. st v Ameriki in Evropi
( tradicionalno/moderno)
Industrijska revolucija- Prehod iz kmetijstva v industrijo, selitev s podeželja v mesto (ruralno/urbano)
Socialna revolucija - zahtevanje po individualnih pravicah, spremembi vladanja ( individualno / univerzalno )
Utrjevanje nacionalnih držav in nacionalnih družba
Življenje “se komplicira” = postaja kompleksno, se diferencira (delitev dela)
Napreduje (naravoslovna) znanost = ekzaktnost,
racionalno/iracionalno
Potreba po “družbeni fiziki/matematiki”
Razsvetljenstvo: nova podlaga družbenosti