SLOVENŠČINA 1. C Flashcards

1
Q

kaj so TROPI?

A

vrste besednih figur

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

sladke so njegove besede kakor med, grenke kot pelin in opojne kot mak.

A

PRIMERA/ KOMPERACIJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Tam na belem snegu je črni vran zakrakal.

A

O/UKRASNI PRIDEVEK/ EPITETON ORNAS

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

tiho stopa za temno vasjo raztrgana sivka Beda.

A

POOSEBITEV/ PERSONIFIKACIJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

španska vas, prekositi nekoga

A

STALNO BESEDNO REKLO/ FRAZA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

tople oči, srebrni zvoki

A

SOOBČUTJE/ SINESTEZIJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Jarasovi so pogoreli,
berem Cankarja
….

A

PREIMENOVANJE/ METONIMIJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Lenega čaka strgan rokav

A

SOVZPREJETJE/ SINEKDOHA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

FIGURE delimo na?

A

GLASOVNE in STAVČNE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

rane rože rade poveno

A

SOGLASNIŠKI STIK/ ALITERACIJA (glasovne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

rana ura zlata ura.

A

SAMOGLASNIŠKI STIK/ ASONANCA (glasovne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

imel me je rad,
čeprav je bil mlad,
vedel je da si me želi,
čeprav njegova mati drugače veli.

A

RIMA (glasovne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

vrste rim

A

OKLEPAJOČA: a, b, b, a
ZAPOREDNA: a, a, b, b
PRESTOPNA: a, b, a, b
ŽENSKA: 2 zloga se rimata
MOŠKA: zadnji zlog se rima
TEKOČA: več zlogov se rima

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

mjav, mjav ; čof, čof

A

ONOMATOPOIJA (glasovne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Sijaj, sijaj sončece

A

PONAVLJANJE/ GEMINACIJA (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

drug drugemu sva muka lahko,
drug drugemu sva radost lahko.

A

PONAVLJANJE NA ZAČETKU VERZA/ ANAFORA (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

peruti ptičica ima,
plavuti ribica ima.

A

PONAVLJANJE NA KONCU VERZOV/ EPIFORA (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

gorje, ti neusmiljeno ljudstvo, gorje!

A

EPANALEPSIS/ PONOVITEV NA ZAČETKU IN KONCU VERZA (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

zvonovi zagrebški pojo,
pojo, da še nikdar tako.

A

PONAVLJANJE NA KONCU IN ZAČETKU VERZA/ ANADIPLOZA (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

ponavljanje kitice večkrat….

A

REFREN/ PRIPEV (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

sreča človeka le sreča, ujeti se ne da.

A

BESEDNA IGRA (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

odzivajo se skale in tišine in gaj in plan in log.

A

MNOGOVEZJE / POLISINDETON (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

voda gine, pade, sahne

A

BREZVEZJE/ ASINDETON (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

prst čopič je in lužica paleta

A

ZAMENJAN VRSTNI RED BESED/ INVERZIJA (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

ti očeta do praga, sin tebe čez prag

A

IZPUST/ ELIPSA (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

E, da bi te….

A

ZAMOLK/ APOSIOPEZA (stavčne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kdaj te videl boden spet, Ljubljana?

A

NAGOVOR/ APOSTROFA (stavčne)

28
Q

kako strašna slepota je človeka!

A

VZKLIK/ EKSKLAMACIJA (stavčne)

29
Q

komu je mar, poet, tvojih sanj, tvojih iskanj in tvojih spoznanj?

A

RETORIČNO/ GOVORNIŠKO VPRAŠANJE (stavčne)

30
Q

Ne boj, mesarsko klanje.

A

STOPNJEVANJE/ KLIMAKS (stavčne)

31
Q

tišina v izbi je bila tolika, da je vpila do nebes.
globoka ploskev.

A

BISTROUMNI NESMISEL/ OKSIMORON (stavčne)

32
Q

Ne združenja, ločitve so zdaj časi.

A

NASPROTNA STAVA/ ANTITEZA (stavčne)

33
Q

kako drugače pravimo bralcu?

A

LITERARNA RECEPCIJA

34
Q

kaj so umetnostna besedila?

A

belitistika, književnost, literatura, leposlovje..
estetska vloga, trajna umetniška vrednost, večpomenskost, izmišljenost, estetskost, etična vloga.

35
Q

kaj so neumetnostna besedila?

A

spoznavna vloga (praktičen pomen)
vsakdanja uporaba (namen)
imajo praktično sporazumevalni pomen, verski, znanstveni namen

36
Q

kaj so POLLITERARNA besedila?

A

nekje vmes
eseji, pridige….

37
Q

Kdo je LIRSKI SUBJEKT?

A

to ni avtor.
tisti , ki pesem govori.

38
Q

katere vrste poezije je pisal Tomaž Šalamun?

A

modernistična poezija

39
Q

kakšna je TRIVIALNA literatura?

A

lahka literatura, kič, plaža, šund
idejno predvidljiva, za zabavo, razvedrilo,
sledi ustaljenim vzorcem pisanja, zato je zanimiva širokemu spektru bralcev.

40
Q

kakšna je VISOKA književnost?

A

tanka meja (trivialno hitro preide v visoko književnost)

41
Q

kako drugače pravimo izboru?

A

ANTOLOGIJA

42
Q

literarno vedo delimo na:

A

LITERARNO TEORIJO
LITERARNA ZGODOVINA

43
Q

Katere književne zvrsti poznamo?

A

LIRIKA/ POEZIJA
EPIKA/ PRIPOVEDNIŠTVO
DRAMATIKA

44
Q

opiši liriko

A

iz grščine glasbilo s strunami
besedna umetnost v verzih
lirski subjekt izpoveduje svoja čustva, razmišljanja (neposredno iz notranjosti)
VRSTE: sonet, balada, gazela, glosa, oda, himna, …

45
Q

opiši epiko

A

navezana beseda,
časovna razdalja,
VRSTE: roman, novela, črtica, pravljica, basen,…

46
Q

opiši dramatiko

A

večina dramskih del je namenjena uprizoritvi
ponavadi spremljamo dialog med osebami
VRSTE: komedija, tragedija, drama, farsav, burka,…

47
Q

kako je sestavljeno književno delo?

A

zunanja zgradba
notranja zgradba
slog

48
Q

Zunanja zgradba…

A

poglavja, odstavki,…
verzi, kitice, …
dejanja, prizori, …

49
Q

Notranja zgradba ….

A

snov, motiv, tema, ideja, pripoved, literarna oseba, lirski subjekt, dogajalni čas in prostor, pripovedovalec

50
Q

kaj je SNOV?

A

stvarna, konkretna predloga lit, dela. obstaja že pred nastankom dela v stvarnosti, iz te jo avtor vzame in predela
primeri: avtobiografska, biografska, zgodovinska,…

51
Q

kaj je MOTIV?

A

konkretno..
vsebinska enota lit. dela (npr. lik, oseba, predmet, situacija)
-VODILNI MOTV: v lit. delu se pojavi večkrat
-GLAVNI/ STRANSKI MOTIV
-SIMBOL: konkretna stvar, ki ji je dodan globlji pomen

52
Q

kaj je TEMA?

A

abstraktno….
osnovna misel; ideja, duhovno stanje, čustvo, razpoloženje ,
nosilec smisla v lit. delu (pr. bivanjska tema, tema ljubezni, hrepenenja)

53
Q

kaj je IDEJA?

A

sporočilo, teza besedila (po navadi politična, moralna ali filozofska)

54
Q

katere vrste tehnik pripovedi poznamo?

A

SINTETIČNA prip. tehnika: dogodki potekajo po časovnem zaporedju- linearno
ANALITIČNA prip. tehnika: vračanje na pretekle dogodke ali napovedovanje le- teh

55
Q

LITERARNA OSEBA

A

v prozi,
nosilka dogajanja; stranske, glavne; literarni lik

56
Q

LIRSKI SUBJEKT

A

v liriki,
je govorec pesmi (ni enako avtor)

57
Q

vrste PRIPOVEDOVALCEV

A

VSEVEDNI/ AVKTORIALNI PRIP. : vsenavzoč, znanu mu je vse dogajanje
OSEBNI/ PERSIONALNI PRIP. : dogajanje je opisano iz perspektive ene osebe, prvoosebni, tretjeosebni,…

58
Q

na katera vprašanja odgovarjajo MITI?

A

filozofija, religija, znanost

59
Q

kaj so miti?

A

prvotna razlaga sveta,
povezana z obredi in bogovi

60
Q

katere vrste mitov poznamo in kaj opisujejo?

A

KOZMOGONIJA: o nastanku sveta
ESHATOLOGIJA: o koncu sveta
GRŠKA MITOLOGIJA: starogrška književnost

61
Q

na kaj delimo SKUPNI IZVOR MITOV?

A

MIGRACIJSKA TEORIJA: nastali so na enem mestu in so se nato širili po svetu
KONTAKTNA TEORIJA: motivi so se prenašali in prilagodili
ANTROPOLOŠKA TEORIJA: v podobnih razmerah nastajajo podobni miti

62
Q

kateri je eden izmed najstarejših mitov?

A

MIT O VESOLJNEM POTOPU: Epo Gilgamešu
Deukalion in Pira….
BIBLIJA- Noetova barka
SLOVENSKA BAJKA: Vesoljni potop in Kurent

63
Q

Značilnosti Slovanske mitologije

A

zaradi številnih rodov Slovanov enotna slovanska mitologija ni obstajala,
LJUDSKO SLOVSTVO,
bajeslovna bitja: Kurent, Zeleni Jurij, Kresnik,…
slovanski bogovi: Vesna, Živa, Lada, Mokoš, …

64
Q

LJUDSKO SLOVSTVO/ SLOVSTVENA FOLKLORA

A

književnost ustvarja ljudstvo
značilnosti: neznan avtor, ustno izročilo- veliko različic
zapisovalci:
-19. stol. : V. Vodnik, Andrej Smole, Stanko Vraz
- 20. stol. : Jože Glavan, Milko Matičetov, Manja Stanonik
- danes: Anja Štefan

65
Q

katere književne ZVRSTI poznamo?

A

PRIPOVEDNIŠTVO/ EPIKA: bajka, pravljice, legenda,…
LIRIKA: pripovedne in izpovedne pesmi
FOLKLORNI OBRAZCI: pregovori, uganke, zbadljivke,…

66
Q

PRIPOVEDNE VRSTE

A

MIT: prvotna razlaga sveta
BAJKA: pripoved, ki povzema mit
PRAVLJICA: kratka pripoved, za katero so značilni fantastični elementi (čudežni predmeti, izmišljeni kraji, ljudje, bitja, pravljična števila,…) in ideja, da je dobro poplačano z dobrim
PRIPOVEDKA: pripoved, v kateri je vsaj en element resničen. Poznamo ZGODOVINSKE (Kralj Matjaž) in RAZLAGALNE, ki razlagajo naravni pojav z izmišljeno zgodbo.
LEGENDA: pripoved o čudežnih delih in življenju svetnikov (Sveti Lukež)

67
Q

vrste BALAD in primer

A

ŽENSKA BALADA: na čustven način predstavljena ženska usoda
Lepa Vida: pripovedna pesem
lik ugrabljene/ nezveste žene
tema hrepenenja, večnega nezadovoljstva, objokovanje usode, domotožje,….
MOŠKA BALADA: manj liričnih prvin, snov je velikokrat vzeta iz bojev, vojn; pogost je motiv maščevanja
Rošlin in Verjanko: pripovedna pesem
motiv očetomora
Trgaj mi rožice: lirska/ izpovedna pesem (pogosteje uglasbene)
ljubezenska