Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

1. C IZPISKI > BIOLOGIJA 1. C > Flashcards

BIOLOGIJA 1. C Flashcards

1
Q

kaj je biologija?

A

je naravoslovna znanstvena veda, ki proučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih bitij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

razčleni besedo biologija

A

BIOS (življenje) + LOGOS (veda)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

na kateri dve vrsti delimo znanost?

A

TEMELJNA/ BAZIČNA : odkriva in proučuje zakonitosti, pri čemer je ne zanima uporabnost izdelkov
APLIKATIVNA/ UPORABNA: temelji na uporabnosti izdelkov (medicina, farmacija, kmetijstvo, gozdarstvo,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

katera so področja biologije in kaj proučujejo?

A

BOTANIKA (rastline)
MIKROBIOLOGIJA (mikroorganizmi): virologija (virusi
bekteriologija (bakterije)
mikologija (glive)
ZOOLOGIJA (živali)
ANTROPOLOGIJA (človek)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

panoge biologije so:

A

MORFOLOGIJA: oblika in zgradba organizmov
-citologija (celice
-histologija (tkiva)
-anatomija (organi in organski sistem)
FIZIOLOGIJA: naloge in dedovanje organov, življenjske procese
GENETIKA: zakonitosti dedovanja
EKOLOGIJA: odnosi med živimi bitji ter njih z okoljem
ETOLOGIJA: vedenje živih bitij
EVOLUCIJA: razvoj živih bitij
PALEONTOLOGIJA: življenje v preteklih geoloških obdobjih (temelji na fosilnih ostankih)
SISTEMATIKA: uvrščanje živih bitij v naravni sistem (sorodnost)
EMBRIOLOGIJA: zarodki (embriji)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kaj je BIOTEHNOLOGIJA?

A

veda in znanost, ki proučuje procese, ki omogočajo izdelavo različnih snovi s pomočjo organizmov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kaj je GENSKI INŽENIRING?

A

umetno poseganje v genski material organizmov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kje v SLO imamo razvoj BIO znanosti?

A

nacionalni inštitut za bio
fakulteta za bio

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kaj je BIONIKA?

A

uporaba bioloških spoznanj za pridobivanje sodobnih tehničnih in energijskih sistemov
prim: lotosov učinek- voskanje avtov, zgradba kosti- gradnja mostov, repinec- ježek,…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kaj je celica?

A

osnovna gradbena in funkcionalna enota

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

naštej nekaj lastnosti živega

A

-enotna zgradba in delovanje kažejo na skupni izvor
-kljub temeljni podobnosti velika raznolikost
-živi sistemi so odprti sistemi, se ves čas spreminjajo in so odvisni od drugih sistemov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

ŽIVLJENSKI/ BIOTSKI procesi:

A

SPREJEMANJE: (O2, hranilnih snovi, vitaminov, mineralov,…)
IZLOČANJE: (CO2, nerabne produkte prebavljenih snovi, seč,…)
RAST: delitev celic in večanje njihovega števila
RAZVOJ: organizem spolno dozori
REGENERECIJA: obnova tkiv
PRESNAVLJANJE: procesi izgradnje, razgradnje, pridobivanje energije
ODZIVANJE NA DRŽLJAJE
REGULACIJA: vzdrževanje dokaj stalnega notranjega okolja (npr. ohranjanje telesne temperature s potenjem)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj je potrebno za razvoj?

A

ATP: celična energija, ki jo dobimo s celičnim dihanjem in drugimi presnovnimi procesi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

vrste RAZMNOŽEVANJA

A

SPOLNO:
-gensko raznoliki potomci
-dednina obeh staršev
-boljše možnosti za premembe in privajanju spremembam v okolju
-več energije, manj potomcev
NESPOLNO:
-manj energije, več potomcev
-ni genetske raznolikosti med potomci (kloni)
-v slabih razmerah imajo potomci slabše možnosti za preživetje
-sem spada tudi množenje bakterij: CEPITEV
METAGENEZA: izmenjava spolnega in nespolnega rodu (rastline)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj je EVOLUCIJA?

A

(prilagoditve organizmov so podedovane) spremembe, ki se pojavijo skozi čas in organizmom omogočajo preživetje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj je z znanstvenega stališča potrebno za življenje?

A

-izbirno prepustna celična membrana
-biokemijske reakcije (snovne in energetske spremembe)
-dedna snov s kodiranimi informacijami (geni so nosilci informacij za beljakovine)
-mehanizmi, ki preprečujejo škodljive vplive in reakcije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

naštej ORGANIZACIJSKE RAVNI (primer: rjavi medved)

A
  1. ATOM: C, N, O, H, …
  2. MOLEKULA: DNA
  3. CELIČNI ORGANEL: jedro
  4. CELICA: mišična
  5. TKIVO: mišično
  6. ORGAN: srce (vsaj 2 različni vrsti tkiv)
  7. ORGANSKI SISTEMI: krvožilje (funkcionalna in anatomska skupina več organov)
  8. ORGANIZEM: rjavi medved (različni organski sistemi, ki so anatomsko in funkcionalno povezani)
  9. POPULACIJA: skupina rjavih medvedov v gozdu
  10. ZDRUŽBA: vsi organizmi v gozdu
  11. EKOSISTEM: gozd
  12. BIOM
  13. BIOSFERA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kaj so ABIOTSKI DEJAVNIKI? navedi primer

A

so neživi dejavniki (kamnine, prst, vodovje, temperatura,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kaj je POPULACIJA?

A

skupina osebkov iste vrste, ki naseljujejo v določenem času določen življ. prostor, se med seboj razmnožujejo in imajo plodne potomce

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kaj je EKOSISTEM?

A

BIOTOP (življenjski prostor) + BIOCENOZA (življenjska združba)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kaj je BIOM?

A

naravna življenjska enota, ki združuje ekosisteme v danih podnebnih pasovih in talnih razmerah (tundra, tajga, stepa,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj je BIOSFERA?

A

vsa živa bitja našega planeta in prostor v katerem živijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kaj je PREHRANSKA VERIGA?

A

kroženje snovi in pretakanje energije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kdo vse je del prehranske verige in njihove lastnosti…

A

PROIZVAJALCI:
-sami proizvedejo organske snovi
-fotoavtotrofi, kemoavtotrofi
POTROŠNIKI:
-odvisni od avtotrofov
-energijo dobijo od drugih rastlin in živali
RAZKROJEVALCI:
-energijo dobijo z razkrajanjem organskih snovi ali odmrlih organizmov

na vsaki stopnji se nekaj energije izgubi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

kaj je PRESNOVA?

A

skupek kemijskih reakcij v organizmu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kaj je HOMEOSTAZA?

A

organizmi vzdržujejo stabilno notranje okolje s povratno zanko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

opiši POVRATNO ZANKO

A

MEHANIZEM vzdrževanja stalnega notranjega okolja:
če je molekul glokoze v krvi premalo, se iz trebušne slinavke sprosti hormon glukagon, ki pretvarja molekule glikogena v molekule glokoze in jih sprošča v krvni obtok. v krvi je koncentracija glukoze uravnotežena.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

kaj je NEGATIVNA POVRATNA ZANKA?

A

neka spojina zavira pretvorbo določene spojine v isti verigi kemijskih reakcij, kar privede do zmanjšanja količine končnega produkta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kaj je POZITIVNA POVRATNA ZANKA?

A

nastala spojina pospeši kemijske reakcije in proizvede večjo količino končnega produkta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

kaj se dogaja s celicami med razvojem?

A

se DEFERENCIRAJO in SPECIALIZIRAJO

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

katere vrste podatkov poznamo?

A

KAKOVOSTNE/ KVALITETNE: opazujemo barvo, vojn, okus, način gibanja, vedenje, hrapavost površine, ….
KOLIČINSKE/ KVANTITATIVNE: natančno merimo in štejemo (temperatura, dolžina, pH, teža, št. organizmov, ….)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

znanost je ustvarjalen proces, s katerim razlagamo pojave v naravi s pomočjo opazovanja in eksperimentiranja

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

katere so METODE DELA?

A

-opazovanje
-poskus/ eksperiment—-> najbolj prepričljiv
-meritve
-mikroskopiranje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

katere vrst EKSPERIMENTOV poznamo?

A

OSNOVNI POSKUS= spreminjamo poskusne pogoje
KONTROLNI POSKUS= ne spreminjamo poskusnih pogojev

poskus mora biti ponovljiv

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

vrste SPREMENLJIVK

A

ODVISNE: tiste, ki jih merimo (npr. dolžina polžje hišice)
NEODVISNE: so nadzorovane, določimo jih naprej, jih ne spreminjamo, so konstantne (npr. vrsta polžev)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

kaj mora vsebovati PREDSTAVITEV REZULATOV?

A

a) KAKOVOSTNI (opisni)
-SKICA: velikost vsaj 1/3 A4 formata, ošiljen svinčnik, pri majhni povečavi rišemo tkiva in ne posameznih celic, NE senčimo
-SLIKA: če jih je več oštevilčimo
-OPIS: razumljivo, natančno, strokovni izrazi
b) KOLIČINSKI (merljivi)
-TABELE, PREGLEDNICE (numerični podatki)
-GRAFIKONI/ GRAFI (odnos med spremenljivkami)—ustrezno poimenujemo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

POSTOPKI REŠEVANJA PROBLEMOV

A
  1. OPAZOVANJE (opazi, zanima ga nek pojav, zadeva)
  2. RAZISKAVE (razišče že znano o tem, poveže s svojim predhodnim znanjem,…)
  3. OPREDELITEV/ HIPOTEZA (trditev z neko napovedjo)
  4. ZBIRANJE PODATKOV (začne raziskovati, zapisuje opažanja-zbere podatke)
  5. ANALIZIRANJE PODATKOV (vse dobljene podatke primerja, jih predstavi v grafu, tabeli, zapiše ugotovitve,…)
  6. PO RAZLAGI PODATKOV NAREDIŠ SKLEP (dokazi so oz. dokazi niso v skladu s hipotezo)
  7. DELITEV REZULATOV Z DRUGIMI ZNANSTVENIKI (primerja svoje ugotovitve z ugotovitvami drugih znanstvenikov)
  8. PONOVITEV POSKUSA (če je sprejeta ponovni poskus na enak način; če ne pa na drugačen način ponovni poskus)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

ANALIZA

A
  1. ZASTAVITEV PROBLEMA: kaj želimo raziskati
  2. PODATKI
  3. HIPOTEZO
  4. NAČINI/ METODA DELA
    - pripomočki
    - neodvisna spremenljivka
    -odvisna spremenljivka
  5. POJASNITEV REZULATOV (z besedami)
  6. KONTROLNI POSKUS (preglednica)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

RAZMERJE PRI MERJENJU Z MIKROSKOPOM

A

40 : 100 —-> vidno polje se zmanjša za 2,5

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

1mm = 1000 mikro metrov

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

na katere 3 domene delimo ORGANIZME?

A
  1. BAKTERIJE (prokarionti)
  2. ARHEJE (prokarionti)
  3. EVKARIONTE
    -protisti
    -glive
    -rastline
    -živali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kaj je skupno vsem trem?

A

podobna kemijska zgradba (enaki elementi, podobne molekule)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

kaj so BIOGENI ELEMENTI?

A

elementi, ki jih najdemo v živih organizmih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

kaj so MAKROELEMENTI?

A

v organizmu so zastopani v večjem deležu
C, O, N, H—-> glavne, v največjem številu.
(Mg, Ca, Na, Cl, K, P, S)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

kaj so MIKROELEMENTI?

A

v organizmu prisotni v sledovih (jih je malo)
ESENCIALNI elementi (nujno potrebni za razvoj, rast, delovanje)
Fe, Cu, Zn, I, Mn, Se, F, Mo, Cu, B
vse elemente, ki gradijo živa bitja najdemo tudi v neživi naravi, le v drugačnih količinah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

BIOGENE SPOJINE/ ORGANSKE MOLEKULE

A

večinoma velike, kompleksno zgrajene
ogljik (C) vedno prisoten

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

katere so ORGANSKE MOLEKULE?

A

beljakovine, lipidi OH, nukleinske kisline, vitamini, encimi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

ANORGANSKE MOLEKULE

A

manjše, preprosteje zgrajene
praviloma C ni zraven (izjemi: CO2, CaCO3)
pogoste: O2, CO2, N2, H2O
redkeje: NO3, NO2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

VODA

A

-anorganska spojina
-medij za biokemijske reakcije
-življenje se je razvilo v vodnem okolju
-pri večini organizmov predstavlja večji del telesne mase
-nujno za preživetje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

lastnosti vode

A

-molekula je sestavljena iz atoma kisika in dveh atomov vodika
- H-ja sta na O vezana s KOVALNETNO VEZJO
- na O strani = negativen naboj
- na H strani= pozitiven naboj
- voda je POLARNA MOLEKULA
- poli med sosednjimi molekulami H2O se privlačijo in se med njimi tvori VODIKOVA VEZ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

kaj je ELEKTRONEGATIVNOST?

A

zmožnost atoma v molekuli, da k sebi pritegne elektrone.
(pri H2O je to O-atom)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

TEMEPERATURA VODE

A

VISOKA SPECIFIČNA TOPLOTA:
-porabimo veliko energije da jo segrejemo oz. ohladimo
-to izkoriščajo številne živali (npr. ribe nimajo stalne telesne temp., ker izkoriščajo spec. toploto vode živijo po celem svetu)
-ima visoko IZPARILNO TOPLOTO

53
Q

GOSTOTA VODE

A

-z ohlajanjem se gostota vode POVEČA in volumen ZMANJŠA
-led ima manjšo gostoto od vode - zato plava na vodi
- največja gostota pri 4 stopinjah ; z ohlajanjem se gostota manjša
- na dnu ribnika ima voda 4 stopinje in največjo gostoto, voda z manjšo gostoto oddaja toploto na gladini, zato tu nastaja led

54
Q

kaj je TERMOKLINA?

A

plast, ki preprečuje mešanje ostalih plasti

55
Q

POVRŠINSKA NAPETOST VODE

A
  • molekule so povezane z vodikovimi vezmi
  • KOHEZIJSKE SILE (privlačne sile med istovrstnimi molekulami)
    -na vodni gladini te sile niso uravnotežene, kar povzroči vlek površinskih molekul vode v smeri tekočine—>površinska napetost——>tanka membrana na gladini (izkoriščanje živali: npr. vodni drsalci)
56
Q

VODA KOT TOPILO

A

-pomembno topilo za polarne in ionske spojine
-ko ji dodamo topljenec dobimo raztopino
- HIDRATACIJSKI OVOJ: vodni ovoj okoli nabitih delcev ali polarnih molekul
- VEZANA VODA: voda, ki se veže okoli delcev z nabojem, ta se ne vključuje v kemijske reakcije, zato organizem potrebuje dovolj PROSTE VODE (nevezane)
- HIDROFILNE snovi: se v vodi raztapljajo in privlačijo vodne molekule
- HIDROFOBNE/ VODOODBOJNE: vodne molekule odbijajo (npr. maščobne molekule…mleko—> emulzija maščob in vode)

57
Q

kaj je EMULGATOR?

A

-snovi, ki imajo hidrofilni, hidrofelni del
-površinsko aktivna snov
-snov, ki povzroča in pospešuje emulzijo

58
Q

kaj je EMULZIJA?

A

je zmes dveh nemešljivih tekočin (npr. voda + olje)

59
Q

v živih organizmih je voda DEDNO TOPILO

A
60
Q

voda uravnava temp. organizma z intenzivnim znojenjem, ki segreva organizem. Voda z izhlapevanjem uporablja W (toploto organizma) —> cepijo se H-vezi, voda preide iz tekočega v plinasto stanje

A
61
Q

kateri so OSNOVNI gradniki ORGASNKIH SPOJIN?

A
  • OGLJIKOVI HIDRATI—>MONOSAHARIDI (npr. glukoza)
  • BELJAKOVINE —>AMINOKISLINE (proteini, najaktivnejše molekule)
  • MAŠČOBE/ LIPIDI—> GLICEROL, 3 višje MAŠČOBNE KISLINE
  • NUKLEINSKE KISLINE—> NUKLEOTIDI (prisotne v jedru)
62
Q

kaj so OGLJIKOVODIKI?

A
  • spojina ogljika in vodika
    -vse organske molekule imajo osnovno ogrodje iz ogljikovih atomov, ki na svoje štiri valenčne elektrone vežejo druge ogljike ali vodike
    -zaradi 4 vez lahko tvorijo: razvejane, nerazvejane, ciklične molekule
    -NASIČENI ogljikovodiki: enojna vez
    -NENASIČENI ogljikovodiki: dvojna, trojna vez
    -tvorijo skelet vseh ostalih organskih makromolekul
  • FUNKCIONALNE SKUPINE: C se poveže z atomi: O, N, P, S (dajejo spojinam kemijske lastnosti)
63
Q

BIOLOŠKE MAKROMOLEKULE

A
  • VELIKE ORGANSKE MOLEKULE
  • POLIMERI- večinoma
    - sestavljeni iz veliko manjših enot –> MONOMERI
    - proces nastajanja velikih molekul –> POLIMERIZACIJA
  • bio pomembne makromolekule: OH, beljakovine, nukleinske kisline, lipidi
  • KONDENZACIJSKA POLIMERIZACIJA: kemijska reakcija med monomeri z dvema funkcionalnima skupinama (kisline s e povezujejo v PEPTID)
  • HIDROLIZA: razstavljanje polimerov v krajše verige, monomere (vez med monomeroma se prekine, porabi se molekula H2O)
64
Q

OGLJIKOVI HIDRATI (OH)

A
  • SAHARIDI (sahar =sladkor)
    -večino grajeni iz C(ogljikovi), (H), O(hidrati) atomov
    -zgradbo lahko večinoma označimo s formulo CnH2nOn
    -INDIKATORJI: jodovica (dokazujemo škrob)
    benediktov reagent (bolj rdeč= več sladkorja)
    -sladkorje delimo po ZGRADBI:
    -monosaharidi
    -disaharidi
    -polisaharidi
    -osnovni gradnik = MONOMER (M)
65
Q

MONOSAHARIDI

A
  • MONOMERI
    DELITEV:
    glede na št. C-atomov:
    -trioze (3C)
    -tetroze (4C)
    -pentoze (5C)—-> riboza (RNA, nukleotide RNA) , deoksiriboza (DNA, nukleotide DNA)
  • heksoze (6C)—> glukoza, fruktoza, galaktoza
    glede na funkcionalno skupino
  • aldoze ( ALDHEIDNA SKUPINA)
  • kektoze (KEKTONSKA FUNKCIONALNA SKUPINA)
66
Q

ATP energija

A

ADENOZIN (adenin+ riboza) TRIFOSFAT = CELIČNA energija , ki jo dobimo z dihanjem in drugimi presnovnimi procesi

67
Q

DISAHARIDI

A
  • OH z dvema monomeroma
    M +M—-> disaharidi + H2O —> KONDENZACIJA (hidroliza, vezava vode) —> polimeri razpadejo, voda se veže
  • SAHAVOZA (glukoza+ fruktoza; slad. pesa, slad. trst)
  • MALTOZA (glukoza+ glukoza; vir kaleči ječmen)
  • LAKTOZA (glukoza+ galaktoza; mlečni sladkor)
68
Q

OLIGOSAHARIDI

A

OH sestavljeni iz majhnega števila monosaharidih enot (2-10)

69
Q

POLISAHARIDI

A
  • OH z veliko monomeri
  • ENOSTAVNI polisaharidi (samo iz glukoznih molekul)
    -ŠKROB (rastline; amiloza+ amilopektin; založen vir energije)
    -CELULOZA (rastline; celična stena, opora, oblika celic, uporni material)
    -GLIKOGEN (živali; založena W v živalskih celicah)
    -SESTAVLJENI polisaharidi (niso le iz glukoznih molekul)
    -HITIN (zunanje ogrodje členonožcev; celična stena gliv; oporni material)
70
Q

DELI MIKROSKOPA

A

-noga
-svetilo /lučka
-ročica zaslonke, kondenzor z zaslonko
-pritrjevalci objektnega stekelca
-objektiv (3)
-revolver z objektivi
-tubus
-okular
-stativ
-mikroskopska mizica
-makrometerski vijak
-mikrometerski vijak

71
Q

LIPIDI - ZGRADBA

A

-estri alkohola (glicerola) in maščobnih kislin
-nastanejo z vezavo maščobnih kislin na glicerol

72
Q

ESTERSKA VEZ

A

KONDENZACIJA- voda se odcepi, nastane esterska vez
O
‘’
R1 — C—- O —–R2

73
Q

DELITEV MAŠČOBNIH KISLIN

A

NASIČENE: med ogljikovimi atomi so enojne vezi
dolge in ravne verige
trdno agregatno stanje
NENASIČENE: vsaj ena dvojna vez
verige so KRAJŠE in UPOGNJENE

74
Q

vse maščobe imajo enako glavo in različen RADIKALNI del
topne so v ORGANSKIH topilih, v vodi niso

A
75
Q

DELITEV MAŠČOB

A

ŽIVALSKE: nasičene mašč. kisline
trdno agregatno stanje pri sobni T
prim: mast, ….
RASTLINSKE: nenasičene mašč. kisline
tekoče agregatno stanje pri sobni T
izjema je kokosovo olje
prim: rastlinsko olje,…
TRANSMAŠČOBE: povzročajo ATEROSKLEROZO (nalaganje in mašenje žil z maščobo)

76
Q

HIDROGENIRANJE

A

tekoče, nasičene maščobe
prekinemo 2-vezi med C in vežemo H

77
Q

FOSFOLIPIDI

A

GLICEROL + 2 MAŠČOBNI KISLINI + FOSFATNA SKUPINA
celična membrana

78
Q

STEROIDI

A

HOLESTEROL- osnova za tvorbo spolnih hormonov in nekaterih vitaminov
sestavni del celične membrane
ANABOLIČNI STEROIDI: pospešijo rast mišic, mišične mase, so nevarni,….

79
Q

VOSKI

A

JABOLKO: prepreči izhlapevanje, ostane dlje časa sveža
ČEBELE: izločajo vosek in iz njega delajo satje
PERJE LABODA: je povoskano, da se ne zmoči

80
Q

NUKLEINSKE KISLINE

A

DNA: deoksiribonukleinska kislina
RNA: ribonukleinska kislina
obe sta polimera
monomer: NUKLEOTID

81
Q

ZGRADBA NUKLEOTIDA

A

vsak nukleotid je zgrajen iz SLADKORJA, FOSFATNE SKUPINE IN DUŠIKOVE BAZE

82
Q

SLADKORJI

A

deoksiriboza (en kisikov atom manj) DNA
riboza: RNA, ATP, NAD+, NADP+

83
Q

VRSTE NUKLEOTIDOV

A

Dušikova baza iz dveh obročev
ADENIN NUKLEOTID (A)
GVANIN NUKLEOTID (G)
Dušikova baza iz dveh obročev
CITOZIN NUKLEOTID (C)
TIMIN NUKLEOTID (T)
URACIL NUKLEOTID (U)

84
Q

KOMPLIMENTARNI PARI NUKLEOTIDOV

A

nikoli enako, vedno različno
dve polnukleotidni verigi med seboj povezujejo VODIKOVE vezi, ki nastajajo med DUŠIKOVIMI BAZAMI = DVOJNA VIJAČNICA (DNA)

85
Q

DNA

A

število vijačnic: 2
vrste nukleotidov: adenin, timin, gvanin, citozin
dušikove baze: adenin, gvanin, citozin, timin
lokacije molekule v celici: jedro, mitohondrij, kloroplast, citosol
kompleksnost zgradbe: bolj kompleksna
evolucijski izvor: mlajša
stabilnost molekule: bolj stabilna (zaradi H-vezi)
sladkorji: deoksiriboza

86
Q

RNA

A

število vijačnic:
vrste nukleotidov: A, G, C, U
dušikove baze: adenin, gvanin, citozin, uracil
lokacije molekule v celici: jedro, mitohondrij, kloroplast, ribosom, citosol
kompleksnost zgradbe: bolj preprosta
evolucijski izvor: starejša
stabilnost molekule: manj stabilna
sladkorji: riboza

87
Q
  1. PISNO OCENJEVANJE ZNANJA (učbenik 55 - 105)
A
88
Q

Kakšen pomen ima za celico izbirna prepustnost membrane?

A
89
Q

Kako so v membrani organizirani fosfolipidi?

A
90
Q

Zakaj model membrane razlagamo kot model tekočega mozaika?

A
91
Q

Kakšna je lega proteinov?

A
92
Q

Kako so zgrajeni glikoproteini? Kaj je njihova naloga?

A
93
Q

Kakšna je vloga holesterola v membrani?

A
94
Q

Poimenuj en celični membranski organel.

A
95
Q

Zakaj imajo morski organizmi, ki živijo v polarnih morjih, v membranah veliko holesterola?

A
96
Q

Naštej tri snovi, ki morajo vstopati v živalsko celico, da lahko preživijo

A
97
Q

Naštej dve snovi, ki jih celice morajo izločati.

A
98
Q

Predstavi razlike med:
- prokariontsko in evkariontsko celico
- med rastlinsko, živalsko in glivno celico

A
99
Q

Kaj razlaga endosimbiontska teorija?

A
100
Q

Uredi po velikosti: primarni lizosom, DNA, mitohondrij,
ribosom, jedro, kloroplast

A
101
Q

Zakaj viruse ne uvrščamo med žive organizme?

A
102
Q

Kako je zaščitena dednina virusa?

A
103
Q

Poimenuj dve strukturi, ki sta skupni rastlinski, živalski in glivni celici

A
104
Q

Razloži nastanek dvojne membrane jedra in mitohondrija.

A
105
Q

Kateri procesi potekajo v GA?

A
106
Q

Kako nastane sekundarni lizosom? Kaj poteka v njem?

A
107
Q

Katere celice imajo vakuole?

A
108
Q

Navedi štiri teze celične teorije.

A
109
Q

Kaj so naloge citoskeleta?

A
110
Q

Navedi tri naloge beljakovin v biotski membrani

A
111
Q

Kje nastajajo podenote ribosomov in kje delujejo?

A
112
Q

Zakaj imajo celice prebavnih žlez obsežen GER?

A
113
Q

Kaj vse se lahko shranjuje v vakuoli?

A
114
Q

V čem se razlikujeta lizogeni in litični cikel razmnoževanja virusov?

A
115
Q

Razloži endosimbiontsko teorijo

A
116
Q

Kaj označujeta pojma centriol in centrosom?

A
117
Q

Celični cikel evkariontske celice uravnavajo:

A
118
Q

Kako/iz česa nastaneta membrana in celična stena novih rastlinskih celic?

A
119
Q

Kateri procesi v celici, ki se ne deli, ne potekajo?

A
120
Q

V čem se razlikujejo matične celice, odvzete iz nekaj dni starega embrija od matičnih celic iz kože odrasle osebe?

A
121
Q

Za vse encime velja, da:

A
122
Q

Encim katalaza v organizmih povzroči razgradnjo vodikovega peroksida.
a) Zapiši reakcijo razgradnje vodikovega peroksida.
b) Zakaj pri nizkih T poteka reakcija počasneje?
c) Zakaj smo v eni epruveti izvedli poskus z peroksidom in peskom?

A
123
Q

Kaj pomeni, da model ključ-ključavnica, vključuje tudi inducirano prilagoditev?

A
124
Q

Navedi dva dejavnika, ki povzročita denaturacijo encima.

A
125
Q

Nariši rastlinski celici v izotoničnem in hipotoničnem okolju.

A
126
Q

Kdaj govorimo o osmozi in kaj jo poganja?

A
127
Q

Skica prikazuje bakterijsko celico.
a) Kateri proces omogoča prehajanje snovi z mesta M do mesta N?
b) Kaj poganja ta proces? Ali je potrebna energija?

A
128
Q

Pri razgradnji katere spojine sodeluje encim laktaza?

A
129
Q

Zgradba in vloga ATP, NAD+

A

1. C IZPISKI (6 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions