GEOGRAFIJA 1. C Flashcards

1
Q

Kaj je geografija?

A

ge in grafein =izvor
naravoslovna in družboslovna veda
je v medsebojni povezanosti z drugimi vedami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kakšno geografijo poznamo in kaj preučuje?

A

sodobno geografijo= preučuje pojave in procese na zemeljskem površju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Do kdaj opisujejo samo pojave na zemeljskem površju?

A

do 19.stoletja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kako še drugače imenujemo zemljino površje in kaj jo sestavlja (5)?

A

GEOSFERA= vodovje, prst, živi svet, človekove stvaritve, ozračje,…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kateri so deli zemeljskega površja?

A

predel, območje,…
pokrajine, regije,…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

katere geografske elemente poznamo?

A

naravnogeografske
družbenogeografske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

na kaj delimo geografijo in kaj posamezno preučuje?

A

OBČA/SPLOŠNA= posamezen pojav ali skupino pojavov na zemeljskem površju
REGIONALNA= regijo v celoti
FIZIČNA= preučuje naravne pojave, procese in dejavnike
DRUŽBENA= preučuje družbene procese, pojave in dejavnike

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

katere vrste sil, ki vplivajo na zgradbo Zemlje poznamo in kaj sodi k njim?

A

NOTRANJE/ ENDOGENE-TEKTONIKA (temperatura, pritisk, tlak, premikanje tektonskih plošč,…)
ZUNANJE/ EKSOGENE (preperevanje, premikanje zračnih, vodnih tokov, erozija,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj se dogaja zaradi posamezne z Zemljinim površjem?

A

zaradi endogenih se ustvarjajo višinske razlike
zaradi eksogenih se relief znižuje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

iz koliko plasti je sestavljena notranjost zemlje?

A

iz treh plasti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q
  1. plast se imenuje in je sestavljena iz? kje je najdebelejša?
A

ZEMLJINA SKORJA (8-40km)
-KONTINENTALNA skorja, SIAL, GRANITNA plast (debelejša, manjša gostota gostota)
-OCEANSKA skorja, SINA, BAZALTNA plast (tanjša, večja gostota)
najdebelejša je pod najvišjimi gorstvi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q
  1. plast se imenuje in sestavljena je iz?
A

PLAŠČ (2900km)
-ZGORNJI DEL PLAŠČA (trdno agregatno stanje)
-zgornji del plašča + oceanska + kontinentalna skorja= LITOSFERA
-ASTENOSFERA (plastično, skoraj tekoče stanje)
-PLAST POD ASTENOSFERO (trdno stanje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q
  1. plast imenujemo in je sestavljena iz?
A

JEDRO (3500km)
-ZUNANJE JEDRO (tekoče stanje)
-NOTRANJE JEDRO ali NIFE (trdno stanje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

stik med zemljino skorjo in plaščem imenujemo…

A

Mohoričeva navezanost ali moho

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kako se je imenovala prva celina? kdaj je začela razpadati?

A

Pangea, pred 200milijoni let

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kdo in kdaj postavi prvo resnejšo teorijo o tektoniki plošč?

A

ALFRED WEGENER, nemški meteorolog, leta 1912

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kaj je domneval in na osnovi česa je sklepal, da so bili nekoč kontinenti združeni?

A

domneval je, da so bili kontinenti združeni v eno veliko celino. na podlagi:
-kamnine, fosili, okostja živali
-odtisi rastlin
-sledi daljše poledenitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

česa pa ni vedel?

A

da potujejo tudi drugi deli morskega dna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kdaj se postavi resna teorija o tektoniki plošč, ki jo uporabljamo še danes in na čem temelji?

A

v 60. letih 20. stoletja. temelji na:
-dna oceanov so bistveno manjša
-srednjeoceanskih hrbtih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kaj je sistem srednjeoceanskih hrbtov, podaj še primer.

A

sistem srednjeoceanskih hrbtov je 60.000km dolg , v povprečju 3000m visok najdaljši in najizrazitejši “gorski” sistem na Zemlji, ki se dviguje nad oceanskih dnom.
primer: srednjeatlantski hrbet

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kaj so znanstveniki odkrili glede oddaljevanja srednjeoceanskih hrbtov? in do kakšnega zaključka so prišli?

A

z oddaljevanjem se starost oceanskega dna povečuje.
da so posebna območja oceanskega dna, ki se počasi razpirajo ter skozi razpoke iz notranjosti prodira magma, ki razmika plošče in zapolnjuje vrzeli, tako počasi nastaja novo oceansko dno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kako imenujemo stike plošč?

A

šivi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kakšen je 1. način stikanja plošč? podaj primer

A

RAZMIKANJE PLOŠČ–> dve plošči se razmikata, v nastalo razpoko pa prodira magma, ki počasi “gradi” srednjeoceanski hrbet.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kakšen je 2. način stikanja plošč? podaj primer

A

PRIBLIŽEVANJE PLOŠČ—> oceanska plošča, ki je precej tanjša in gostejša se na območju globokomorskega jarka upogne in pod določenim kotom podriva pod precej debelejšo kontinentalno ploščo.
približata se lahko tudi dve kontinentalni plošči. primer: Himalaja na stiku indijske in evrazijske plošče.

25
Q

Kaj je KOLOZIJA?

A

ti. trk, nastanek mladonagubanih gorovij (Alpe, Himalaja)

26
Q

kako drugače pravimo podrivanje oceanske in kontinentalne plošče?

A

SUBDUKCIJA

27
Q

kakšen je 3. način stikanja plošč? podaj primer

A

PREMIKANJA PLOŠČ DRUGA OB DRUGO:
-na območju Severne Amerike
-prihaja do potresov
-če pride do kakšnega premikanja se zgodi premik rek, posesti,…
primer: Prelomnica sv. Andreja (Kalifornija)

28
Q

imenuj največje litosferske plošče (8)

A
  1. evroazijska
  2. afriška
  3. južnoameriška
  4. severnoameriška
  5. Nazca
  6. tihomorksa
  7. antarktična
  8. indoavstralska
29
Q

kaj predstavlja “motor” premikanja litosferskih plošč?

A

KONVEKCIJSKI tokovi

30
Q

kaj nastane če se približata dva celinska robova plošč?

A

zaključil se bo proces potapljanja, ker se lahki deli celinskih plošč ne da poriniti navzdol

31
Q

opiši nastanek Alp in Himalaje

A

Alpe= kontinenti so se staknili in naredili gorovje okro Sredozemskega morja
Himalaja= Pangea se he začela razpolavljati, trčenje med Indijo in Azijo povzroči gubanje

32
Q

kje je največje območje tektonskih jarkov na zemeljskem površju? kaj se bo v prihodnosti zgodilo z Rdečim morjem?

A

po sredi Evrope (od Sredozemskega do Severnega morja).
lahko bi se spremenilo v ocean.

33
Q

kaj se dogaja na območju globokomorksih jarkov?

A

oceansko dno se upogne in podriva kontinentalne litosferske plošče. pod določenim kotom (40-60 stopinj) tone v globino in se počasi raztali v ASTENOSFERI.

34
Q

kako imenujemo območja kjer se “nekaj dogaja”?

A

tektonsko aktivna območja

35
Q

kaj pa se dogaja?

A

nastajanje gorstev z razlamljanjem ali gubanjem.
imamo dva loka mladonagubanih gorstev (Z-V in S-J)

36
Q

kako imenujemo območje kjer ni delovanja notranjih sil?

A

TEKTONSKO NEAKTIVNA OBMOČJA

37
Q

kje so ta območja?

A

na najstarejših delih kontinentov (ščit, plošča)

38
Q

opiši ščit

A

uravnani deli celin, med najbolj znane sodita Kanadski in Baltski ščit. na površju najdemo magmatske in metamorfne kamnine iz najstarejših obdobij zgodovine Zemlje

39
Q

opiši ploščo

A

uravnane iz najstarejših kamnin, z manjšimi sedimenti, znana je Ruska plošča.

40
Q

opiši stara gorstva + primer

A

tektonsko neaktivna območja. primer: Wales- Velika Britanija

41
Q

kaj so korenine gorstev + primer

A

ostanki gorstev, ki so se dvigale v starih geoloških obdobjih , potem pa so jih zunanji procesi močno zmanjšali (ne presegajo 1500m). primer: hercinska gorstva (Zahodna in Srednja Evropa) in keledonska gorstva (Britansko otočje).

42
Q

katero morje je med Gondvano in Lavrazijo?

A

Tetis

43
Q

kako se imenuje izbočen oz. zgornji del gube?

A

ANTIKLINALA

44
Q

kako se imenuje vbočen oz. “spodnji” del gube?

A

SINKLINALA

45
Q

poimenuj in opiši eno vrsto gub.

A

POKONČNA/POPOLNA guba

46
Q

glede česa je odvisna globina SINIKLINALA?

A

glede zunanjih sil, procesov

47
Q

kako pravimo gorotvornim procesom?

A

OROGENEZA = oro=gorstvo, geneza=nastajanje

48
Q
  1. način orogeneze je….
A

gubanje na večjem prostoru, nastajajo nagubana gorstva

49
Q
  1. način orogeneze…
A

ALPIDSKA orogeneza (nastanek mladonagubanih gorstev)

50
Q

kako nastajajo mladonagubana gorstva v Evropi?

A

(Z-V) s trkom,
(S-J) z izpodrivanjem—-tu je vulkanizem+gubanje

51
Q

naštej nekaj mladonagubanih gorovij v Evropi

A

Alpe, Pirineji, Karpati, Kavkaz

52
Q

kakšna je razlika men mladonagubanimi in nagubanimi gorstvi?

A

nagubana= vse, ki so nastale z gubanjem
mladonagubana= visoka, kasnejša geološka obdobja, slemenitev,…

53
Q

kaj je slemenitev in kdo jih ima?

A

slemenitev je smer gubanja gorovij pri mladonagubanih gorovjih

54
Q

kakšen je drugi način nastajanja gorstev?

A

RAZLAMLJANJE

55
Q

kako poteka razlamljanje?

A

NAVPIČNI pritiski kamnine prelomijo in jih pomaknejo VZDOLŽ preloma

56
Q

kaj se dogaja s kamninskimi bloki med razlamljanjem ?

A

en blok se vzdolž preloma DVIGA—> gorski čoki (planote, horsti)
en blok pa se vzdolž preloma UGREZA—> kotline, tektonski jarki

57
Q

kaj so GRUDASTA gorstva?

A

razlomljeni deli zemeljskega površja (grude), ki nimajo slemenitve in imajo drugačno obliko, kot ob nastanku.

58
Q

kaj preoblikuje grudasta gorstva?

A

zunanji procesi