Skopek

Question 1

Primarni efekti socialnega razvoju

Answer 1

Razlike v kognitivnih - ne kognitivnih spretnosti otrok iz različnih socialnih okolji jasno vidne ob vstopu v šolo

Question 2

Razločevanje nega / izobraževanje

Answer 2

1) Neformalno izobraževanje in nega (plačano ali ne plačano) - neformalna nega, oskrba najpogosteje izvedena s strani starih staršev ali drugih sorodnikov, vseeno lahko vključuje plačane dejavnosti oskrbe otroka (au pair, varuške..)

2)Formalna oskrba se izvaja večinoma izven doma, organizirana v skupinah, kurikul, ki jo vodi pedagoško usposobljeno osebje. Gre za okolja, ki ponujajo strukturirane aktivnosti, izobražene vzgojitelje in oskrbovalce, ki omogočajo otrokom, da vzpostavljajo odnose z vrstniki in odraslimi.
- jasli, igralne skupine, vrtci in ostale predšolske ustanove, ki so v nekaterih državah povezane z OŠ, kot sinonim za institucionalno oskrbo/izobrazbo uporabljamo termin PV
-

Question 3

Značilnost vrtcev v Nordijskih državah

Answer 3

• Visokokakovostna formalna oskrba že od 1 leta dalje
• Večino formalnih varstev je javnih (Na Švedskem tudi privatna oskrba)
• Omogočeno je vsem, kot otrokova pravica, ne glede na socialno okolje
• Financiranje s strani države je precejšnje 1-3 in 3-6
• Motiv za vstop v vrtce je bilo zaposlovanje žensk, spodbujala vstop žensk na trg dela
• Od 1980 še večja vloga VIZ, saj spodbuja kognitivni in socialni razvoj, še posebno tistih iz manj spodbudnega okolja
• Prve države, ki so investirale v kakovostno VIZ
• Vključenost v vrtce je množična
• Izjema Finska, le 28% otrok do 2l se vključi v formalno oskrbo (ker imajo starši slabši odnos do formalne vzgoje in ker država/občina daje denarna nadomestila za starše, ki skrbijo za otroke doma)

Question 4

Primerjava Nordijskih držav z ostalimi (ZDA, Nizozemska, VB, Nemčija, Rusija..)

Answer 4

• Manjša možnost vstopa v vrtec otrokom mlajšim od 3l
• Države ne vlagajo toliko (državna poraba za childcare je nižja..)
• manj strokovnega, primerno izobraženega osebja
• Politična prizadevanja da bi okrepili javne in privatne določbe so vodile k oblikovanju formalnih varstev otrok, čeprav neenako razporejeno po geografskih regijah npr.:
  Italija Scoula mateerna, Nemčija kindergarten oboji 3-6 sta skoraj univerzali kot uveljavljeni instituciji, pod 3 leti izjemno heterogene, ločijo države na pol (Na S in V večja vključenost otrok)
• V obeh državah pod 3 dražje, dostop do zgodnjega varstva ni univerzalen in je odvisen od družinskega prihodka, števila otrok in starševskih delovnih pogojev

Question 5

Značilnost VB po vrtcih

Answer 5

1990 let so bili otroci 3-4 šele upravičeni do zastonj skrbi

Leta 2000 so bili 4l upravičeni le do “part time” zgodnjega izobraževanja

Od 2005 to velja tudi za 5l stare otroke (ni več financirano v celoti).

Question 6

Značilnost Irska

Answer 6

Starši pokrivajo celoten znesek varstva otrok in zgodnjega izobraževanja do 3l.

Question 7

Značilnost ZDA

Answer 7

Privatni sektor glavno vlogo pri varstvu otrok.

Vlada posega s subvencijami, da bi pomagala družinami z nizkimi dohodki pri zagotavljanju parstva - druge družine morajo stroške pokriti v celoti same, matere imajo pravico le do kratkega porodniškega dopusta.

heterogenost v kvaliteti formalnega varstva je velika, poznajo tudi javne vrtce.

Question 8

Značilnost Nizozemska

Answer 8

Vrtec je sestavni del izobraževalnega sistema. Univerzalen in integriran v OŠ od 4l, za 5 letnike je vrtec obvezen.

Pod 4 letom lahko izbirajo med:

• Skupnim vrtec 0-4, ki jih organizirajo profitne in neprofitne organizacije ter
• Vrtci 2,5-4 let, ki jih organizirajo socialne organizacije

Question 9

Izbira in vzorci zgodnjega izobraževanja in oskrbe - Italija / Brill, Kulic, Trivent

Answer 9

Raziskovali so izbiro staršev za dojenčke in malčke (torej do 2 leta) med 2002-2012

1) Družine z nižjim socialnim položaje so se bolj zanašale na skrb za otroke doma, družine z višjim socialnim položajem pa so jih pogosto vključevale v formalno ali informalno oskrbo
2) Socialno ekonomske razlike glede izbire so v porastu, kot glavni razlog naraščajoča dominan dražljih privatnih dejavnosti za predšolske otroke
3) Mame z nižjo izobrazbo se pogosteje zanašajo na informalno skrb - stari starši
4) Neenakost v dostopi formalne oskrbe, povezana z izobrazbo staršev, narašča predvsem v S Italije

Question 10

Izbira in vzorci zgodnjega izobraževanja in oskrbe - Rusija (Kosyakova in Yastvebov)

Answer 10

Raziskovala sta povezavo med socialno neenakostjo in dostopom do različnih oblik oskrbe za otroke pod 6 letom.

Javna childcare za otroke nad 3l je uradno univerzalna in poceni.

Starši tekmujejo, kdo bo omogočil boljšo formalno vzgojo. Stratifikacija: Situirane družine vključujejo otroke v formalno oskrbo pogosteje kot ostale, se zmanjšuje, ker je politika zahtevala, da se vključijo tudi otroci iz manj situiranih družin

Question 11

Izbira in vzorci zgodnjega izobraževanja in oskrbe - Švedska (Varlund in Duvander)

Answer 11

Osredotočila na preučevanje socialno ekonomskih razlik in kako vplivajo na vstop v vrtec

• Švedska nudi UNIVERZALNO childcare za otroke od 1l starosti, a se družine razlikujejo po tem, kdaj otroke vključijo
• Univerzalen sistem z dolgim starševskim dopustom
• Družine z najnižjimi prihodniki se najhitreje odločijo za formalen childcare: hitrejši vstop na trg dela
• Otroci visokoizobraženih očetov se vključijo najkasneje (raba očetovskega dopusta, ki je bolj razširjena med visoko izobraženimi očeti)

Torej:
- Tudi v univerzalnih sistemih, obstaja povezava med večjo/socialno priviligiranostjo in zgodnjejšim / poznejšim vključevanjem v childcare, odvisno od percepcij o kakovosti vrtec.

Švedski bolj izobraženi starši vse bolj odlašajo z vključevanjem otroka v childcare - povezano s spremembami kakovosti, ki se jih bolj izobraženi bolj zavedajo

Question 12

Izbira in vzorci zgodnjega izobraževanja in oskrbe - Nemčija

Answer 12

• razlike med zahodom in vzhodom.
• Več je otrok pod 3 letom starosti na vzhodu.
• Na zahodu pa so večje socialne razlike.
• Samo otroci privilegiranih družim gredo po navadi v vrtec pod 3 letom.

Danska in Norveška imata v nasprotju zelo obiskane vrtce pod 3 letom.

Question 13

Izbira in vzorci zgodnjega izobraževanja in oskrbe - Velika Brintanija (Boca, Pizzzalunga, Pronzato)

Answer 13

večina otrok, ki so stari manj kot 3 leta in so vključeni v »»childcare« iz bolj situiranih družin (to je verjetno povezano s ceno storitev za to starostno obdobje).

Question 14

Izbira Danska in Norveška

Answer 14

Uporaba javnega childcare pod 3 l je zelo visoka in razlike v dostopnosti so nizke. Je pa tudi tukaj bolj verjetno, da bodo otroci pod 3 leti in z visoko izobraženimi starši, vključeni v višjekakovostno childcare.

Question 15

Dimenzije oskrbe in socialno ozadje - Weinet, Attig - German national educational panel study - NEPS

Answer 15

Osredotočili so se na materinsko interakcijo v zvezi z materino izobrazbo kot indikator zgodnjega razvoja in temperamenta.

Pri otrocih, 6-8m ne odkrijejo nobenih ali le zelo majhnih trendov za socialne razlike, ko upoštevajo razvojno stopnojo, učne vire ali motorične sposobnosti.

Na otrokovo interakcijsko vedenje, kot sta ‘pozornost na predmete’ in ‘raven aktivnosti’, pozitivno vpliva višje socialno ozadje in posreduje materino interakcijsko vedenje. dokazi, ki kažejo na majhne zgodnje razlike, iz katerih lahko z odraščanjem otrok narastejo večje razlike.

Question 16

Dimenzije oskrbe in socialno ozadje - McGinnity Irska

Answer 16

Vloga okolja za učenje na domu glede družbene neenakosti v kognitivnih rezultatih.

Irska je zanimiva država s tržnim modelom otroškega varstva, ki spodbuja neenakosti pri uporabi otroškega varstva. V takem kontekstu je bilo pričakovano, da bo domače okolje otrok igralo pomembno vlogo pri ustvarjanju in ohranjanju zgodnjih neenakosti.

Ta študija je pokazala, da imajo otroci staršev z nižjo stopnjo izobrazbe slabše domače učno okolje, pri čemer so razlike najbolj opazne pri izobraževalnem gradivu, ki ga določa število knjig, ki so otroku na voljo za branje.

Obstaja tudi pomembna, vendar nekoliko šibkejša korelacija med materinsko izobrazbo in dejavnostmi, ki se jih naučimo doma, kot so ročna dela, branje in igre.

Question 17

Posledice ECEC - 3 ključne točke

Answer 17

• Učinki za vse otroke ne glede na socialni status. ECEC naj bi bil učinkovit, če prispeva k kognitivnem razvoju populaciji otrok. Če ECEC ne učinkuje na povprečnega otroka to ne pomeni, da ni učinkovit – lahko ima drugačne učinke na podpopulacije na otroke, ki se izničijo.
• Ugotavljamo kompenzatorne učinke ECEC.
• ECEC ne more popolnoma odpraviti razlik med otroci različnih socialnih okolij.

Question 18

Bralna pismenost in Dammrichova in Espring Andersova

Answer 18

• Otroci, ki so bili v vrtcu vsaj 3 leta so imeli boljše bralne sposobnosti (ponekod pa tudi ni bilo nobene povezave-negativne povezave so bile najdene le na Irskem – to pomeni, da je na Irskem kakovost predšolskega izobraževanja izjemno slaba) (rezultati so bili zelo podobni pri PIRLS IN PISA raziskavi).
• Pozitivne povezave med prisotnostjo v vrtcu in bralno pismenostjo se pojavi v državah, kjer so otroci v vrtcu 30 ur ali več na teden.
• Skopek v Nemčiji odkrije, da hitreje se otroci vključijo v vrtec, boljša je njihova jezikovna in slušna sposobnost.
• Razdelitev Nemčije na dva dela (V in Z) ima tudi pomembne posledice za izobraževanje, ker se kakovost vrtcev in udeležba, med tema dvema deloma razlikuje.

Question 19

Bralna pismensot - Irska

Answer 19

Pomanjkanje učinkovitosti pri izboljševanju kompetenc otrok v povprečju kaže na POMANJKANJE kakovosti v Irskem sistemu predšolske vzgoje in varstva.

Irske vzgojiteljice so v primerjavi z drugimi državami nižje kvalifizirane.

Povprečno število ur irskega otroka v vrtcu je primerljivo malo: le cca 30% otrok obiskuje PV več kot 30 ur na teden.

Kombinacija nizke kakovosti ustanov za ECEC skupaj z nizko stopnjo izpostavljenju vodi do slabših rezultatov

Question 20

Avstrija Bralna pismenost

Answer 20

Ni zaznati statistično pomembnega učinka z ECEC, nizkokakovostni in nizkointenzivni sistem za otroke, mlajpe od 3 let.

Question 21

Danska

Answer 21

• Visokokakovostno varstvo v strukturnih vidikih
• Cca 80% otrok obiskuje vrtec več kot 30 ur na teden tudi 1-3l
• Tisti otroci, ki so bili deležni več PV, dosegli višje rezultate kot tiste brez - te lazlike so največje med preučevanimi državami
• Na Finskem le zmerne izboljšave PV

Question 22

Bralna pismenost - ugotovitve

Answer 22

Pozitivna povezanost med vključenostjo v vrtec in rbalnimi sposobnostmi je večja v državah:

• kjer je višja vključenost v vrtce, ker otroci obiskujejo vrtce 30 ur ali več,
• Kjer je nižje razmerje odrasli / otroci
• Kjer se bolj izobraženi zaposleni

Question 23

Raziskava Skopek Nemcija - jezikovne kompetence

Answer 23

• Zgodni vpis v varstvo v centru ali skupini je povezan z višjimi jezikovnimi kompetencami
• Rahla prednost vzhodnonemščih otrok pri zgodnjih jezikovnih kompetencah je mogoče delno pripisati njihovi daljši izpostavljenosti zgodnji oskrbi v centru

Question 24

Raziskava Karhula, Erola, and Kilpi-Jakonen

Answer 24

Finska. Ugotovi pozitiven vpliv na vključenost v sekundarno in terciarno izobraževanje.

Vendar te povezave večinoma izginejo: ko avtorji upoštevajo potencialno pozitivno selekcijo v dnevno varstvo (v smislu izobrazbe staršev) in možne dejavnike, ki bodo verjetno posredovali učinke dnevnega varstva prek izboljšanja socialno-ekonomskih razmer v družini (v smislu vzorci zaposlovanja staršev in dohodek gospodinjstva).
Očitno so na Finskem (za katero je značilen univerzalni sistem otroškega varstva, ki prinaša koristi kratkoročno skupne dolgoročne koristi dnevnega varstva pred varstvom na domu v smislu izobrazbe mladostnikov. Vendar pa ob gledanju teh rezultatov ne smemo podcenjevati morebitnih posrednih koristi dnevnega varstva, zagotavljanja, ki pomaga družinam vzdrževati socialno-ekonomske razmere v njihovem gospodinjstvu; to pa ima lahko pozitivne povratne učinke o izobraževalnem razvoju otrok.

Question 25

Raziskava Del Boca, Pizzalunga, and Pronzato - UK

Answer 25

• Vpliv formalne oskrbe »formal care« za majhne otroke (18 mesecev) na njihove kognitivne izide kratkoročno (pri treh letih) in srednjeročno (pri petih in sedmih letih) v Združenem kraljestvu.
• Rezultati kažejo, da so v povprečju otroci, ki so bili vključeni, bistveno boljši : pri pripravljenosti na šolo pri treh letih, neverbalno sklepanje pri petih letih in številske spretnosti pri sedmih letih.
• Ni nedvoumno ugodno za vsa kognitivna področja: otroci, ki so obiskovali formal otroško varstvo v povprečju za 10 odstotkov standardnega odklona nižje pri besedišču poimenovanja pri treh letih v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki so sodelovali v alternativnih neformalnih oblikah varstva.

Question 26

Danska študija: Wahler, Buchholz, and Breinholt

Answer 26

• Vloga materine izobrazbe v povezavi s tipom skrbi in rezultati otrok.
• 7% - skrbijo zanje samo starši. Posledica visoke dostopnosti.
• • Javno varstvo je dominantna forma oskrbe otrok.
• Ni povezave med tipom skrbi in rezultati.
• Učinki izginejo pri 11 oz. 15 letih.
• Razlike glede kakovosti skrbi so relevantne: nižja kakovost, nižji rezultati. Na jezikovno zmožnost vpliva prisotnost v manj ali bolj kakovostnih družinskih vrtcih.
• Čeprav imajo kakovostne vrtce, ne dosegajo najboljših rezultatov v branju pri raziskavah. - Na to naj bi mogoče vplivala tehnologija. Ali pa je prvi razlog, da izboljšanje bralne sposobnosti že izgine do 11 leta, ko se raziskave opravijo ali pa omejitev raziskav.

Question 27

Barnett in Fredd: USA

Answer 27

Avtorji ugotavljajo pozitivne vplive predšolskega programa na različne dosežke (kot so matematika, jezik in pismenost), ti vplivi pa se nadaljujejo skozi prvih šest razredov šole.
Študija kaže, da obstaja možnost zmanjšanja razlike v dosežkih ob vstopu v vrtec za 20 odstotkov ali več z enim letom in za 30 do 40 odstotkov z dvema letoma predšolskega programa. Vendar se lahko ocenjeni učinki zmanjšajo, ko otroci napredujejo v šoli. Poleg tega se znatno zmanjša ponavljanje razreda in posebno izobraževanje.

Program je bil nenhno izboljševan. Ta cikel nenehnega izboljševanja je lahko odločilna značilnost zelo učinkovitega predšolskega programa v katerem koli obsegu. Avtorji so ugotovili, da obsežni javni predšolski programi zmanjšujejo izobraževalno neenakost le, če pride do spremembe v politikah, ki so potrebne za podporo močnih praks v predšolskem razredu.

Question 28

Razlike v učinkih ECEC - • DAMMRICH AND ESPING ANDERSEN:

Answer 28

Otroci nižje izobraženih pridobijo več kot otroci višje izobraženih. V povezavi z drugimi ugotovitvami glede starosti vključitve glede na soc-eko status dvomimo v zmožnost kompenziranja razlike v dosežkih.

Question 29

Razlike v učinkih ECEC - SKOPEK:

Answer 29

Pomembnost materine izobrazbe  Medtem ko otroci visoko izobraženih mater v relativnem smislu komaj kaj pridobijo od prejšnjih prehodov v oskrbo v centrih, lahko otroci nižje izobraženih mater veliko pridobijo. Ti učinki so veliko premajhni, da bi učinkovito zapolnili vrzel v socialnih dosežkih v besedišču pri petih letih, tudi če bi se ponudba otroškega varstva močno povečala za otroke nižje izobraženih staršev.

Question 30

Del Boca - Razlike v učinkih ECEC

Answer 30

učinki formalne oskrbe pri starosti 18 mesecev na kognitivne rezultate pri treh, petih in sedmih letih so znatno večji pri otrocih z nizko izobraženimi materami. Odstotek slabih otrok in razpršenost v smislu kognitivnih rezultatov bi se zmanjšala, če bi vse več otrok obiskovalo zgodnje formalno varstvo otrok. Kljub temu, kot je razbrati iz njihovih rezultatov, bi bilo to zmanjšanje precej majhno.

Question 31

MCGINNITY: Razlike v učinkih ECEC

Answer 31

Ugotovili so kompenzacijski učinek oskrbe v centru na rezultate besedišča za otroke na Irskem, ki so imeli slabo domače okolje za učenje. Vendar je učinek majhen in komajda statistično pomemben. Verjetno je kakovost irskih centrov za varstvo otrok v mnogih primerih prenizka, da bi dosegli učinkovito nadomestilo nizkokakovostnega okolja doma.

Question 32

Razlike v učinkih ECEC Finska Karhula

Answer 32

Nasprotno pa pri preučevanju dolgoročnih učinkov vpisa v dnevno varstvo na Finskem Karhula in sodelavci (v tem zvezku) niso mogli odkriti pomembne heterogenosti v dolgoročnih posledicah zgodnjega dnevnega varstva za otroke iz različnih socialnih okolij. Finski dodatek za oskrbo na domu lahko spodbudi starše, ki so bolj nagnjeni k oskrbi na domu (nižje izobražene družine in družine z nizkimi dohodki), da zadržijo svoje otroke doma dlje, kot je koristno za njihov razvoj, kar vodi do manj pozitivnih učinkov dnevnega varstva za te skupine. .

Question 33

Pomen kakovosti - Wahler Danska

Answer 33

Danska na primer ponuja univerzalni sistem storitev predšolske vzgoje in varstva, ki zasledujejo cilje, povezane z izobraževanjem, socialo in nego. Vendar, kot poudarjajo Wahler in njegovi sodelavci (v tem zvezku), je javno varstvo otrok zagotovljeno v različnih oblikah bodisi - kot za večino otrok - v kakovostnejšem javnem dnevnem varstvu v centrih ali v obliki dopolnilnega manj kakovostnega javnega družinskega dnevnega varstva z otroci, ki so v varstvu na zasebnem domu varuške. Ugotovitve iz danskega poglavja razkrivajo, da obiskovanje teh nižje kakovostnih družinskih okolij dnevnega varstva v primerjavi s kakovostnejšim varstvom v centrih običajno manj ugodno vpliva na otrokove sposobnosti reševanja problemov. Vendar pa so tudi med otroki, ki uživajo oskrbo v centru, različni pedagoški pristopi centrov so lahko pomembni za njihov razvoj.

Question 34

Pomen kakovosti Zachrisson, Dearing, Blomekej in Moserj -Behavior Outlook (BONDS). Norveška

Answer 34

Zachrisson in sodelavci so se osredotočili na pridobitev besednega zaklada otrok v centrih, ki so nudili priložnosti za učenje v smislu socialnih ali kognitivnih veščin. Iz njihovih rezultatov izvemo, da imajo otroci, ki so v varstvu med dvema in tremi leti starosti v centrih, ki poudarjajo kognitivne in ne socialne priložnosti za učenje, najvišje povprečne stopnje receptivnih jezikovnih spretnosti pri štirih letih.

Več strukturnih značilnosti kakovosti oskrbe, kot je velikost skupine ali razmerje med otroki in učitelji, nima pomembnega dodatnega vpliva na besedišče.

»AKTIVNE SESTAVINE« šta je ovo? – kompenzirajo razlike v besedišču pri otrocih nižjega soc ekonomskega status. Institucije, ki si osredotočene na kognitivno stimulacijo in pri tem niso osredotočene na socialno učenje, imajo najboljše učinke/ predstavljajo najboljše okolje za otroke nizko izobraženih mater.

Upravičena domneva bi lahko bila, da je kompenzacija zgodnjih pomanjkljivosti otrok iz prikrajšanih okolij bistveno odvisna od ciljno usmerjenega zagotavljanja ustrezne pedagogike v centrih – tudi v univerzalnih sistemih varstva otrok. Le če sta izobraževanje in varstvo zagotovljena na ciljno usmerjen način, lahko centri za varstvo otrok v celoti izkoristijo svoj potencial pri pomoči otrokom iz prikrajšanih družin, da dohitijo svoje vrstnike.

Poglavje Barnetta in Fredeja, ki ocenjuje učinkovitost ciljno usmerjenega in obsežnega programa Abbott Pre-K, daje dodaten vpogled v to, kako spodbujati uspešne predšolske programe. Državno ministrstvo za izobraževanje in strokovnjaki, ki so sodelovali pri oblikovanju programa, so razvili sistem stalnih izboljšav, da bi zagotovili, da se bo program izvajal, kot je predvideno. Po mnenju avtorjev je bil to ključni vidik uspeha programa, saj, kot trdijo, pogost razlog za neuspeh prejšnjih programov ni neustrezna zasnova, temveč nezadostna praktična izvedba. Ustvarjalci programa Abbott Pre-K so zato opredelili enotne standarde na ravneh delovanja programa, kakovosti poučevanja in učnih rezultatov za otroke. To so spremljale ustrezne smernice in temeljite ocene na vsaki ravni. Vsekakor je bil program precej ciljno naravnan in velik del dosežkov programa je lahko rezultat velikih naporov, ki segajo od močne politične podpore na državni ravni do angažiranja učiteljev, vključenih v razred.
Načelo ciklov nenehnega izboljševanja je močna in učinkovita praksa za izboljšanje učinkovitosti predšolske vzgoje v katerem koli obsegu.

Question 35

Nizozemska

Answer 35

Dejansko so obsežni sistemi varstva otrok lahko uspešni pri zagotavljanju ciljno usmerjenih programov zgodnjega izobraževanja in varstva za tiste otroke, ki to najbolj potrebujejo, kot bi lahko Leseman in sodelavci dokazali na nizozemskem primeru. Na Nizozemskem ti centri za dnevno varstvo in predšolske ustanove, ki jih obiskujejo otroci od dveh do štirih let, ki imajo večji delež prikrajšanih otrok, kažejo ugodnejše lastnosti tako v smislu procesne in strukturne kakovosti kot tudi v smislu močnejšega poudarka kurikuluma na pred akademske dejavnosti in vodena igra.
Nizozemsko poglavje poroča tudi o majhnih do srednje velikih učinkih dohitevanja pri prikrajšanih otrocih, ki obiskujejo kakovostne predšolske ustanove. Nasprotno pa je za neprikrajšane otroke ugotovljenih nekaj pomembnih učinkov kakovostnih značilnosti v predšolskih in dnevnih ustanovah.
Leseman in sodelavci sklepajo, da poročana ugotovitev o korelaciji med kakovostjo predšolske vzgoje in varstva z variacijami v rasti za prikrajšane otroke (torej z razlikami med otroki v stopnji dohitevanja zaostajanja) zagotavlja okvirno podporo za vzročno razlago in dejansko predlaga dodano vrednost udeležbe otrok v visokokakovostnem predšolskem varstvu in varstvu, tudi če motečih vplivov ni mogoče popolnoma izključiti. Vendar se je izkazalo, da so učinki dohitevanja relativno majhni. Na primer, preostale razlike v nizozemskem besedišču med otroki iz neprikrajšanih in prikrajšanih družinskih okolij so še vedno znatne do šestega leta, malo preden otroci vstopijo v osnovno šolo.

Končno avtorja opozarjata na nekatere zapletene dileme za oblikovalce politik.

1. Vsi prikrajšani otroci nimajo toliko koristi, kot bi lahko, kar je lahko posledica premajhne izkoriščenosti tudi v smislu nizkointenzivne uporabe. Zato so lahko obsežne izboljšave kakovosti trenutne ponudbe predšolske vzgoje in varstva na Nizozemskem in univerzalizacija dostopa z ekonomskega vidika manj učinkovite, razen če se uporaba predšolske vzgoje in varstva pred četrtim letom znatno okrepi in jo spremlja izjemno izboljšanje kakovosti.
2. Druga dilema, ki jo avtorji obravnavajo, se nanaša na obsežno zagotavljanje navidezno koristnih ciljnih programov. Močna ‘ciljna usmerjenost’ lahko okrepi socialno selektivno uporabo predšolskih ustanov in s tem spodbudi zgodnjo družbeno in etnično-kulturno segregacijo z nezaželenimi stranskimi učinki učilnic, v katerih se zbirajo prikrajšani otroci, pa tudi za družbene procese razlikovanja na splošno.

Question 36

Sklepi

Answer 36

1. Izobraževalne razlike se pojavljajo že zelo zgodaj, veliko pred vstopom v šolo.
   • Viri, dejavnosti, razmerje med mamo in otrokom oblikujejo pogoje in priložnosti za učenje doma v različnih socialnih ozadjih.
   • Te razlike so pri otrocih pomembne. Starševska oskrba je multi-dimenzionalna, odvisna od kulture, virov, počutja doma, to je pomembno za otrokov razvoj.
2. Tvorba spretnosti je odvisna od poti in kumulativnega procesa.
   • Majhne razlike se z odraščanjem povečujejo in če nekatere sposobnosti niso osvojene v določenih letih, jih bo kasneje otrok težko osvojil.
   • Zato je pomembno za kakšne izobraževalne programe se starši odločajo, ker to vpliva na njegov kognitivni razvoj.
   • Poleg primarnih učinkov različnih socialnih položajev, socialna stratifikacija še bolj poveča razlike.
   • Izobraževalne odločitve v šoli so sekundarni učinki, na katere vpliva socialni položaj in tudi oblikujejo otrok s tem prihodnost.
   • Največ od vrtcev odnesejo otroci iz manj ugodnih družin, vendar pa so vanj vključeni najmanj.
   • Vrtci ne morejo popolnoma uničiti razlik, lahko jih zmanjšajo, vendar pa je velika verjetnost, da se bodo ti pojavili nazaj v prihodnosti.
3. socialno ozadje trdo vpliva na izobraževalna prizadevanja in izračune stroškov in koristi oz. na izobraževalno pot otroka.
   • Temu rečemo sekundarni efekt, ki usmerja odločitve o sekundarnem šolanju, ki sistematično razlikuje med otroki iz različnih socialnih okolij, čeprav imajo enako akademsko uspešnost.
   • Primarni efekti ne nastajajo v družinskem okolju samem; upoštevati moramo, da taki efekti so proizvedeni dinamično v interakciji otrok s starši in ne-starševskimi oskrbovalci v institucionalnih in ne-institucionalnih učnih situacijah, ki so ustvarjene s strani starševih odločitev in prepletanja z domačimi okoliščinami ki so ustvarjene zaradi kulturnih in materialnih dejavnikov.
4. Kompenzacijska vloga izobraževalnih intervencij:
   • najvišji donosi k zgodnjem izobraževanju in oskrbovalnim programov (pod tretjim letom) so lahko otrokom, ki prihajajo iz najbolj prikrajšanih ozadij.
   • Čeprav bi lahko tej otroci dobili največjo korist od institucionalnega varstva otrok, so oni tisti, ki bodo najmanj-verjetno sodelovali v njih.
   • V knjigi se pokaže, da bi večje vključevanje teh otrok v zgodnje izobraževalne in oskrbovalne programe zmanjšalo razlike v dosežkih med otroki iz različnih socialnih skupin.
   • Zaključimo lahko, da efekt enakih možnosti (equalization effect) na stopnjo otroške populacije je odvisna od tega, kako selekcija otroškega varstva vpliva na večji donos tistih, ki ga najbolj potrebujejo – kako daleč se lahko kompenzacijski učinek razširi na populacijo otrok.
5. Stopnja neenakosti v izobraževalnih možnostih, ki jih lahko pričakujemo skozi institucionalno zgodnje izobraževanje in oskrbo v modernih družbah:
   - številna poglavja v tej knjigi pokažejo pozitivne dokaze o koristih zgodnjega izobraževanja za zmanjšanje razlik v dosežkih. K
   - Kakorkoli, večina teh efektov je zmernih, če ne premajhni, da bi dosegli popolno kompenzacijo.
   - Lahko zmanjšajo le delež teh razlik v dosežkih, medtem ko velik del ostaja nedotaknjen.
   - Čeprav se zdijo izobraževalne investicije v zgodnjem življenju bolj učinkovite kot tiste kasneje v življenju, mnoga poglavja v knjigi pokažejo, da tej efekti lahko izginejo skozi leta, razen če jim sledi niz političnih prizadevanj z namenom nenehnega spremljanja in zagotavljanja rezultatov.
   - Čeprav zgodnje intervencije v oblike institucionalnega izobraževanja in oskrbe lahko v bistvu pomagajo otrokom iz slabega domačega okolja, splošna družbena neenakost v izobraževalnih rezultatih, ki jo opazimo že pred začetkom šolanja, je tako močna, da bi bilo naivno pričakovati, da bi jo lahko učinkovito ‘popravili’ zgolj s predšolskimi intervencijami.