Analiza stanja Flashcards
Kaj opozarja Evropska komisija, h čemu lahko prispeva PV?
Mladim lahko omogočimo dober začetek v jutrišnji svet in prekinemo prenos prikrajšanosti med generacijami.
PV lahko skupaj z drugimi ukrepi (družinska politika, stanovanjska politika) zmanjšuje število ljudi, ki so izpostavljeni tveganju revščine in socialne izključenosti.
Ima vlogo pri zmanjševanju osipa in spodbujanju socialne vključenosti.
Raziskava OECD Melhuish - vpliv kakovostnega vrtca
Daljša vključenost v kakovosten vrtec lahko pomaga zmanjševati razlike med otroki, ki so socialno ekonomskega izvora ali zadevajo druge okoliščine.
Barnett, Camilli, Geoffroy - rezultati tujih raziskav o učinku vrtca na otrokov trenutni in kasnejši razvoj, učenje in uspešnost v šoli ter pri tem upoštevali pomen dejavnikov kot so starost ob vstopu, vrsto in trajanje programov, kakovost vrtca in družinskega okolja..
Vključenost v PV ima pozitiven učinek na nekatera področja otrokovega razvoja in učenja, zlasti v povezavi z izobrazbo otrokovih staršev in kakovostjo vrtca, deluje kot varovalni dejavnik npr. v otrokovem govornem razvoju
Molfese in Westberg, Bennet
Zgodnja vključenost v vrtec pri otrocih, ki prihajajo iz manj spodbudnega družinskega okolja, pozitiven učinek na njihovo pripravljenost za šolo in vključevanje v programe na tercialni ravni VIZ
PISA
Učenci, ki so vsaj leto dni obiskovali program PV, dosegli boljše rezultate kot tisti, ki v PV niso bili vključeni. Zlasti je koristno za otroke priseljence - med otroki priseljenci s primerljivim socekon ozadjem, ki so prispevali v ciljno državo pred 6 letom, so tisti, ki so vrtec obiskovali v tej državi, doseglji pomembno boljše rezultate na preverjanju bralne pismenosti v raziskavi PISA, kot tisti, ki v PV niso bili vključeni
Raziskave PV v Evropi (Kaga, European Commission)
Poudarjajo pozitivne učinke SKUPNIH vrtcev na otrokov razvoj in učenje: med pomembnimi pogoji za zagotavljanje kakovosti skupnega vrtca navajajo tudi skupni kurikulum.
Kakovostni vrtci slovenske raziskave (Umek, Gaber)
Izsledki ciljnoraziskovalnega projekta “Vpliv vrtca na otrokov razvoj in učenje” kažejo, da so otroci, ki so bili vključeni v nizkokakovostne vrtce in katerih matere so imele nizko izobrazbo, dosegli nižje rezultate na področju govorne kompetentnosti kot otroci mater z visoko izobrazbo.
V visokokakovostnih vrtcih so se razlike v govoru otrok, ki so imeli matere z visoko izobrazbo oz nizko pomembno zmanjšale.
Torej - kakovost vrtec je eden od dejavnikov, ki prispeva k zmanjševanju razlik v govoru otrok, povezanih z izobrazbo staršev. To pa je eden od ključnih dejavnikov za šolsko uspešnost.
Raziskava “študije primerjalne neenakosti” - Gaber in Umek
Vključenost v kakovosten vrtec predvsem spodbuja razvoj pripravljenosti za šolo otrok staršev z nizko izobrazbo oziroma nadomesti nekatere primanjkljaje v razvoju in učenju, ki so verjetno tudi posledica manj spodbudnega družinskega okolja.
Učinek vrtca pa ni pomemben dejavnik pripravljenosti za šolo pri otrocih, katerih starši imajo visoko izobrazbo in verjetneje otroku ponujajo kakovostno in spodbudno družinsko okolje.
Heckman, Guerin - pomen vključenosti v kakovosten vrtec
Vklj v kakovosten vrtec je pomembna pri otrocih staršev z visoko izobrazbo, kot tudi za otroke iz robnik skupin, saj pozitivno vpliva na njihov socialni in čustveni razvoj ter razvoj t.i. mehkih veščin (pozornost, motivacija, vztrajnost).
Študija (Bole, Jare, Rebec) z naslovom “Učinkovitost sistema izobraževanja v Sloveniji”
Raziskave pritrjujejo ugotovitvam:
Vključenost v vrtec v Sloveniji - uspešnost otrok priseljencev in zlasti otrok z nizko izobrazbo pri reševanju mednarodnih preizkusov znanja na koncu primerne stopnje šolanja poveča tudi za 36% v primerjavi z otroki, ki niso vključeni v vrtcev, starši pa imajo le osnovno izobrazbo.
Predšolski VIZ proces je za take v Sloveniji bistveno bolj učinkovit kot za celotno populacijo otrok.
Opomba: Te vrste učinkovitosti ne smemo razumeti da zadeva celovit razvoj otroka, ampak vrednoti le dosežke na naslednji stopnji VIZ vertikale.
Trendi vključenosti v vrtce v Sloveniji v primerjavi z EU smernicami, referenčno merilo ministrov za izobraževanje?
Skladno z EU smernicami / trendi se tudi v Sloveniji vključenost otrok v programe PV povečuje: v zadnjem desetletju, je delež otrok, vklj v vrtec zrasel za 13%. V 2015/2016 je bilo v 1.SO vključenih 57%, 90% v 2. SO.
V letu 2015/2016 je bilo v vrtec vključenih 89,6% otrok starih 4 leta, 92% starih 5 let. Tako pri 4 kot pri 5 letnikih je delež v obdobju od leta 2004 do 2011 narastel, od 2011 naprej pa stagnira. V zadnjih letih je zrastel delež v vrtec vključenih 6 letnikov, podrobneje bo zato treba proučiti razloge, ki vplivajo na odlog vpisa v osnovno šolo. Torej, skupni delež otrok, vključenih v vrtec v zadnjem desetletju narašča, a bolj na račun večje rasti vključenosti otrok 1. SO. V 2. So je ta delež še vedno manjši od povprečja EU.
Po referenčnem merilu, ki so ga sprejeli 2009 naj bi bilo do 2020 v PV vključenenih vsaj 95% otrok med 4l do šole. V Sloveniji tega deleža še ne dosegamo, po podatkih Eurostata je bilo 2012 v vrtec vključenih 90,9% med 4-šolo, kar ni le pod referenčnim merilom ampak tudi pod povprečjem EU28, ki je 2012 znašalo 93,9%.
Vključenost v vrtce med regijami
Razlike so tako v skupnem deležu kot pri posameznih starostnih obdobjih, so pa izrazitejše v 1. SO.
2015 je bilo v Z Slo vključenih 3,5% več otrok kot v V. Razlika pri otrocih 1SO je več kot enkrat večja kot pri 2SO. V 1.SO je razlika vsako leto večja. Delež otrok v Z Sloveniji je stabilen (vselej nekoliko nad 90%), delež iz V Slovenije počasi narašča.
Leta 2015 je bila razlika med osrednjeslovensko (največji delež vključnih 1SO 65,9&) in zasavsko, kjer je delež najmanjši 45%,. Negativno izstopajo zlasti 4 regije: zasavska, koroška, goriška in gorenjska.
Regionalne razlike v 2So so še vedno pomembne, a manjše. Obalno kraška ima v SO vključnih največ otrok. Zasavska ponovno najslabša. Manj kot 85% jih je v posavski, primorsko notranji regiji.
Izobrazba staršev in vključenost v vrtec
Po podatkih Bele knjige, je bil v Sloveniji 2007/2008 delež malčkov, katerih mame imajo nizko izobrazbo za 20% nižji od deleža mam z visoko izobrazbo. Kaže na to, da je pri nas v vrtec vključen pomembno manjši delež otrok staršev z nizko izobrazbo, zlasti to velja za 1 SO.
Podatek o tujih državljanih, ki obiskujejo vrtec v Sloveniji (priseljenci in tisti, katerih materinščina ni Slovenščina) (Tanja Čelebič)
2011/2012 Vključenost priseljencev v vrtec izjemno majhna, v programe PV vpisanih samo 6,5% priseljencev starih do 2 let, 12,7% starih 3-5 let.
Kasneje zbrani podatki o deleži otrok tujih državljanov kažejo na povečanje deleža v vrtec vključenih otrok priseljencev. V zadnjem desetletju št otrok tujih državljanov, ki obiskujejo vrtec v Sloveniji je naraslo. 2015 vključenih le 12,05% tujih državljanov do 6 let, večji delež otrok sodi v 2 SO PV. Delež tujcev torej bolj narašča v 2SO, V 1SO ostaja manjši.
Poudarek UNICEFOVEGA poročila z naslovom “izkoreninjeni”
Poudarja, da ne zadošča, da države begunjskim otrokom zagotavljajo le formalne možnosti, ampak jim morajo zagotoviti dejanske možnosti za vključitev v kakovostno PV.
Ugotavljamo, da v RS otroci prosilci za mednarodno zaščito nimajo zagotovljenih formalnih možnosti za vključitev v program PV. Drugače je z otroki s priznano mednarodno zaščito, ki so pri uveljavljanju pravic na področju PV izenačeni z državljani RS, kar pomeni, da je otrok z mednarodno zaščito v vrtec sprejet pod enakimi pogoji kot otroci, ki so slovenski državljani.
