Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

GEO > SK > Flashcards

SK Flashcards

1
Q
  • Dokažite, da definicija: “Literatura je, kar je zapisano s črkami,” ne drži.
A

Pod literaturo lahko upoštevamo tudi ustna izročila in ostale nezapisane vire. Po drugi strani pa poznamo tudi druga besedila, kot so npr. navodila za kuhanje juhe, šolska opravičila itd., ki jih ne uvrščamo med literaturo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q
  • Dokažite, da definicija: »Literatura opisuje, kar ni resnično« ali »literatura = fikcija« ne drži.
A

Definicija ne drži, saj imamo poleg fiktivne literature veliko drugih besedil, ki temeljijo na resničnosti in stvarnosti, kot so potopisna literatura, pustolovska, življenjepisna in spominska literatura (resnična dogajanja, resnične osebe, itd.).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q
  • Razložite definicijo: “ Literatura je nepragmatični diskurz”.
A

Iz definicije lahko razberemo, da ne smemo vsega kar preberemo jemati dobesedno, temveč moramo stvari razumeti širše, v njihovem metaforično-simboličnem pomenu.

Primer: pesnik opisuje svojo ljubezen do dekleta in namesto besede »dekle« uporabi metaforo »vrtnica«.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q
  • Kaj je kanon, vrste kanona, kdo določa, kaj postane kanon
A

Kanon je tista literatura, ki je v neki konkretni družbi in v nekem konkretnem časovnem trenutku priznana kot literatura.

Vrste kanona:
- Civilizacijski –> za celotno določeno civilizacijo: Alica v čudežni deželi, Grdi raček, Volk in sedem kozličkov… Določa jih cel svet.
- Nacionalni –> zgodbe, ki izvirajo v Sloveniji: Maček Muri, Muca Copatarica, Kralj Matjaž…
- Družinski –> določa jih družina – iz roda v rod; mati prebere hčerki, hčerka svoji hčerki itd.

Kdo določa:
- Produkcija literature: založniki, uredniki
- Literarna kritika: kritiki
- Edukacijski sistem
- Univerze

Kanon postane literatura, ki je družbeno priznana vrednostna sodba. Torej tista literatura, katero ljudje cenijo in jo želijo prenašati iz roda v rod.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q
  • Kako nastaja pomen literarnega besedila?
A

Pomen literarnega besedila je rezultat prekrivanja pomenskega polja besedila in bralčevega obzorja pričakovanj, za kar je potrebna visoka stopnja poznavanja socialnega konteksta, zmožnost generalizacije ter sposobnost abstraktnega razmišljanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q
  • Kaj je horizont pričakovanja in kakšen je njegov pomen v procesu branja literarnega besedila?
A

Termin »obzorje pričakovanj« je povezan z bralčevimi življenjskimi izkušnjami. Bralec razume besedilo do te mere, kolikor je sam zmožen sprejeti vse signale, ki mu jih posreduje literarno besedilo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q
  • Kako beremo / sprejemamo / procesiramo mladinska literarna besedila odrasli? Kako rečemo pomenu literarnega besedila, ki ga sestavimo odrasli?
A

Odrasli berejo mladinska besedila na realni ravni, v besedilu iščejo neko bistvo, nek nauk na njihovem nivoju prepoznavanja sveta, besedilo razumejo na podlagi širše generične stvarnosti (kaj mu je hotel pisatelj s tem povedati) – iščejo globlji pomen.

Žanrski prenos.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q
  • Kako berejo/sprejemajo/procesirajo mladinska literarna besedila otroci? Razloži, zakaj otroci ne morejo sestaviti pomena na ravni žanrskega prenosa.
A

Otroci berejo na njihovem nivoju prepoznavanja sveta, na konkretnem nivoju. Otroci nimajo veliko znanja o delovanju sveta, resničnosti, prav tako niso sposobni abstraktnega razmišljanja, ter imajo omejeno sposobnost generalizacije (ne morejo vsega posplošiti).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako učitelj spozna učenčev horizont pričakovanja – metode.

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q
  • Razloži trditev: »Bistvena značilnost literature je poseben način rabe jezika in govora.«
A

To pomeni, da na prvem mestu uporabljamo govor in da je pomembno, da v literaturi za opisovanje stvari ni nujno uporabiti besed, ki imajo strogo samo en pomen, ampak si lahko bralec ob enostavnih pojmih predstavlja na čustvenem področju širši pomen, torej da vzbudimo v bralcu domišljijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q
  • Ruski formalisti in njihova teorija o dealgebraizaciji pojma.
A

Bralec besede v besedilu ne bo sprejel kot nekaj pričakovanega, samoumevno posplošenega (npr. miza – 4 stoli, ploskev), za kar brez kakršnegakoli napora ve, kaj pomeni, ampak nekaj, s čimer se sreča prvič in čemur potemtakem šele z živo predstavo določi pomen (miza – je lahko pes) – želi, da bralec razvija svojo domišljijo, na stvari gleda širše.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q
  • Kaj so domišljijske (pojmovno-čutne) predstave (vrste), kako nastanejo in kaj je MIMEZIS?
A

Domišljijska (pojmovno-čutna) predstava:
- Je učinek literarnega besedila na bralca
- Bralec se počuti, kot da je sredi literarnega sveta (»not padeš«, sočustvuje itd.)
Nastanejo z različnimi prvinami, npr. slog ali stil.

Mimezis: je čutni učinek umetnine; bolj, kot zmore bralcu/poslušalcu priklicati utvaro živega, resničnega sveta, boljša je.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q
  • Razvijanje zmožnosti domišljijskega (mimetičnega) vživljanja.
A

Pri branju spodbujamo živo predstavo književne realnosti, tako kot bi jo res videl, slišal, tipal, vonjal, okušal.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q
  • Literatura in estetsko
A

»Aisthesis« pomeni čutno zaznavo in predstavo: tisto, kar je težko opisati in je povezano z doživljanjem lepega ali grdega, z brezinteresnim ugajanjem ter s harmonijo in simetrijo. V literaturi so estetske glasovne lastnosti ali učinki jezikovnega ritma, posebne barve jezika, razmerja, itd.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q
  • Kaj je esteticizem?
A

Esteticizem pretirava vlogo estetske razsežnosti v besedni umetnosti. Gre za stališče, da je za literaturo pomembna samo njena estetska komponenta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q
  • Spoznavna (ali kognitivna) komponenta literarnega dela
A

Bistvo je, da v umetnini prepoznavamo stvari, ki jih poznamo že iz izkustva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q
  • Kaj je gnoseologizem?
A

Gnoseologizem je prepričanje, da je bistvo literature v njeni spoznavni komponenti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q
  • Primer gnoseologizma v sodobni šoli
A

Za književnost veljajo drugačne zakonitosti kot za realni svet, ki nas obdaja. Ne moremo se o zakonitostih narave učiti iz pesmice Mlaka in žabe v njej, saj vemo, da oblak ne vsebuje samo enega vedra vode, kot to opiše pesnik v pesmi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q
  • Etična komponenta literarnega dela
A

Pod etično funkcijo razumemo vse tisto, kar lahko vpliva na bralčevo vrednotno razmerje do sebe, okolja in sveta, torej kar oblikuje njegove težnje, želje in namere, mu določene pojave pokaže kot pozitivne, druge kot negativne in v tem smislu celotno življenjsko obzorje postavlja pod izrazito vrednostno perspektivo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q
  • Kaj je moralizem?
A

Moralizem je skupno ime za literarnoetične struje, ki pripisujejo etični komponenti literarnega dela prevelik ali celo edini pravi pomen.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q
  • Moralizem v sodobni šoli
A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q
  • Kaj meni sodobna literarna teorija (Janko Kos) o bistvu literature?
A

Janko Kos je oče literarne teorije. Zagovarja, da vrednostne sodbe vplivajo na bralčevo etično vrednost sveta (če nekdo krade, mora literatura to prikazati tako, da bi vsak, ki bo delo prebral, mislil in vedel, kako narobe je krasti).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q
  • Zvočni slog ali evfonija
A

Beseda je dvojne narave:
- Zaznavanje nekega pomena (neka beseda ima nek pomen)
- Niz različnih zvokov (ku, ku, ku (onomatopejske besede: besede, ki delujejo s pomočjo zvoka) – poimenujemo kukavico)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q
  • Razvijanje zmožnosti zaznavanja ZVOČNOSTI BESEDE
A

Pomen besede je mogoče zaslutiti le, če besedo poslušamo, zato v pripravi na poslušanje otroke usmerimo v svet čiste zvočnosti. Prosimo jih, naj glasno izgovorijo besedo ZVON, in sicer takole: »ZVONNN!«. Potem počakamo, da imajo vsi priložnost poslušati zven besede, počakati pa moramo tudi na to, da bo imel zvočnik »N« dovolj časa za senzibilizacijski učinek, da bo pri otrocih vzbudil občutek zvenenja v glavi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q
  • Likovna izraznost jezika
A

Govorjena beseda učinkuje na naslovnika s svojo uglašenostjo, pisana beseda pa oblikuje v bralcu dodatno predstavo tudi s svojo likovnostjo.
Pri nas: Prešeren: Zdravljica, Gregorčič: Kupa življenja (čaša).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q
  • Razvijanje zmožnosti zaznavanja likovne izraznosti pesemskega besedila.
A

Lainšček: Pesem križišče, Prešeren: Zdravljica, Gregorčič: Kupa življenja (čaša).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q
  • Ritem
A

Nepredvidljivo enkratno zaporedje različno močnih glasov in je v vsaki pesmi drugačen, neponovljiv.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q
  • Razvijanje zmožnosti zaznavanja in doživljanja ritma
A

Potrebno ga je graditi na otrokovih realnih izkušnjah in na njegovem zaznavanju ritma v zunajbesedilni stvarnosti. Oton Župančič: RAC, RAC, RACMAN, KAM RACAŠ.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q
  • Rima
A

Ujemanje soglasnikov in samoglasnikov od zadnjega poudarjenega zloga naprej.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q
  • Razvijanje zmožnosti zaznavanja rime
A

Za recepcijo poezije je pomembno da:
- Otroci rimo kot zvočni lik zaznajo
- So po poslušanju zmožni ponoviti rimane dvojice besed
- Se znajo z rimo igrati, torej jih znajo tvoriti.

Primer: Pavček: KAJ JE MAJHNO IN KAJ VELIKO, Lainšček: PESEM KRIŽIŠČE.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q
  • Izbira besede
A

V književno besedilo lahko po posebni izbiri vpletamo:
- Arhaizme (stare, že zdavnaj več ne rabljene besede)
- Neologizme (nove besede)
- Dialektizme (narečne besede)
- Tujke
- Vulgarizme (neolikane besede)
- Žargonske
Mladinsko literaturo delajo privlačno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q
  • Primera ali komparacija
A

Pomenski prenos je razumski, natančen in pregleden:
- Posebej je navedena primerjalna beseda (preneseni pomen – oči kot zvezde, ker se lesketajo)
- Posebej primerjalna beseda (premi pomen – isti pomen; oči kot organ)
- In še posebej vse, kar spada k tretjemu pri primeri

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q
  • Metonimija ali preimenovanje
A

Nadomestitev običajne poimenovalne besede s kakšno drugo, ki je z poimenovanim predmetom v realni, objektivni torej fizični, časovni, prostorski, logični, vzročni zvezi.

Primer: kuga – črna smrt.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q
  • Metafora
A

Metafora spreminja običajne pomene besed. Največja moč metafore je svežina izražanja, ki povzroča začudenje nad lepoto stvari in sveta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q
  • Razvijanje zmožnosti zaznavanja prenesenih besednih pomenov
A

Razumevanje metafore v otroški poeziji ni možno, preden otrok ne razvije zmožnosti kombinatoričnega mišljenja, kar se glede na začetek šolske književne vzgoje in mesta poezije v njej, zgodi relativno pozno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q
  • Razvoj metafore v otrokovem jeziku
A

Ko otrok reče o plešastem moškem, da je na glavi bos in s tem nastane metafora. Spontana figurativna ubeseditev nastopa v otrokovem izražanju že od vsega začetka in začne po šestem letu upadati, prav tako pa narašča uporaba mrtvih metafor.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q
  • Didaktične poti za razvijanje zmožnosti zaznavanja in razumevanja metafore
A
  • Otrokove spontane (naravne) jezikovne figurativnosti ne obravnavamo kot napake ali primanjkljaja v jezikovnem sporazumevanju.
  • Zmožnost zaznavanja izražanja s prenesenim pomenom v poeziji razvijamo tako pri književni vzgoji kot tudi pri neumetnostni rabi jezika.
  • Metafor v poeziji otrokom ne kažemo s prstom in jim ne razlagamo, kaj naj bi pomenile, ampak s spodbujanjem metaforične ustvarjalnosti ter zmožnosti asociativnega mišljenja ustvarjamo pogoje, da bodo otroci zaznali in razumeli metaforično izražanje, tudi kadar ga bodo srečali v pesmi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q
  • Kako spodbujamo otrokovo spontano (naravno) figurativno izražanje?
A

To je še najlažje, saj zahteva le spremembo našega odnosa do »nekoliko drugačnega izražanja«. Pomembno je odobravajoče pokimati, kadar otrok poimenovalno stisko nadomesti s kreativnim metaforičnim nadomestkom. tu in tam se je mogoče igrati igro: iščemo pravo besedo. Kdo bo našel najizvirnejšo?

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q
  • Kako spodbujamo metaforično ustvarjalnost pri jezikovnem pouku in pri šolskih predmetih “o spoznavanju sveta”?
A

Otroci lahko odkrivajo metaforo na naslednjih področjih:
- V okviru vsakdanjega sporazumevanja (npr. pri zmerljivkah)
- V pregovorih in ugankah
- V športnih poročilih
- V strokovnih poimenovanjih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q
  • Kako spodbujamo metaforično ustvarjalnost pri književni vzgoji - ob branju poezije?
A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q
  • Snov
A

Snov je stanje ali predmetnost, ki ju je mogoče poimenovati na različne načine, med drugim tudi jezikovno in literarno.
Govorimo torej o lirskih, dramatskih in pripovednih snoveh, ne da bi kajpada bile že same snovi lirska pesem, drama, roman ali novela.
Lirsko pesem, dramo, pripoved napravi iz njih šele avtor z enkratnim posebnim doživetjem in jezikovnim oblikovanjem te snovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q
  • Motiv
A

Motiv je del snovi, oblikovan v poseben, značilen, človeško pomenljiv položaj, ki pogosto zaradi svoje dinamičnosti zahteva pripravo v poprejšnjem in iztek v naslednjem motivu: je pač napeta situacija, ki je iz nečesa nastala in v nekaj uplahne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q
  • Tema
A

Gre za snov, ki je morda nosilec miselnega sporočila in je zato idejno opredeljena.

44
Q
  • Avtorjevo doživetje snovi, pogled ali perspektiva
A

Snov ponuja množico motivov, od avtorja pa je odvisno, v katerih motivih se bo snov v tekstu literarno prikazala.
Doživetje je odvisno od:
- Snovi same
- Pisateljevega razpoloženja: okolice, zunanjih pobud in zanimanja in namena

Pesniška/literarna perspektiva (point of view) imenuje enkratno osebno oceno in hkrati konkretizacijo in odbiro snovi, kot enega temeljnih pogojev za nastanek književne umetnine.

45
Q
  • Tipične literarne perspektive ali etološke literarne vrste
A

Tipični etološki književni vrsti sta komedija in tragedija, perspektivi pa sta tragično in komično.

46
Q
  • Tragična perspektiva
A

Tragična ocena sveta in človeka v njem je v osnovi pogojena s prepričanjem o človekovi nesvobodnosti. Človek je žrtev sil, ki niso v moči njegovega obvladovanja. Kralj Ojdip, Antigona.

47
Q
  • Komična perspektiva
A

Komično temelji na popolni svobodi možnosti, na nikakršni podrejenosti, marveč na kar se da samozavestnem in kratkovidnem obvladovanju sveta. Pomembna sestavina je občutek večvrednosti pri bralcu.

48
Q
  • Zaznavanje, razumevanje in vrednotenje KNJIŽEVNIH OSEB v literarnem besedilu - ime književne osebe
A

V realnosti otroci dobijo izkušnjo, da ime osebe nima nobene logične povezave s tem, kakšna je oseba, ki ga nosi. V mladinski literaturi pa je drugače. Vsako ime književne osebe se ujema s tem, kakšen karakter ima ta oseba (je dober, slab,…), prav tako avtor namiguje kakšen odnos bo imel bralec do te osebe. ZVEDAVČEK, BEDAK JURČEK. Predvidevanja otroka o povezavi med književno osebo in imenom se lahko potrdijo ali zanikajo. Gre torej za igro avtor – bralec = PLANIRAN LITERARNORECEPCIJSKI UŽITEK.

49
Q
  • Avtorjeve besede, ki pripomorejo, da si bralec sestavi sliko o književno osebi. (Navedite tudi tri primere iz Dahlove pripovedi VDV).
A
  • Kakšna je videti književna oseba
  • Kako govori
  • Kaj misli in čuti o tem
  • Kaj govorijo/čutijo o njej druge književne osebe
50
Q
  • Posredni besedilni signali, ki pripomorejo, da si bralec sestavi sliko o književni osebi. (Navedite tudi tri primere iz Dahlove pripovedi VDV).
A
  • Besedni podatki, ki pripomorejo določiti ali je oseba slaba, dobra, glavna, stranska,…
  • Kakšna je književna oseba (karakteristika)
  • Govor (kaj reče, kako reče, odziv drugih na to)
  • Besedilni signali (kaj književna oseba misli, kaj misli da je prav in kaj ne)
  • Besedilni signali (kaj čuti)
  • Kaj književna oseba v književnem dogajanju počne
51
Q
  • Književni prostor, kadar služi temu, da si bralec ustvari sliko književne osebe. (Navedite tudi tri primere iz Dahlove pripovedi VDV).
A

Film, gledališče, TV  scena
Radijska igra:
- Včasih skorajda ne gre drugače kakor z neposrednim opisovanjem
- Zvoki (hrup avtomobila, čivkanje ptic,…)

Pripovedno besedilo:
- Opis = predstavljen zunanji predmet tako, da si opisano stvar predstavljamo kot da je z nami
- Oris = pripoveduje še o lastnih čustvenih vtisih, ki spremljajo njegovo lastno doživetje dogodkov in pojavov

52
Q
  • Književni prostor in lisko besedilo
A

Skoraj da ga ni, saj pri nemladinskem lirsko izpovednem besedilu, ki ustreza trenutnemu razpoloženju, ni ne časa ne prostora. Prostor in čas pesnikove izpovedi je trenutni, saj se lirik izpove neposredno iz sebe, iz svojega prostora.

53
Q
  • Književni prostor v pripovednih besedilih.
A

Tu ima (drugače kot pri radijski igri) bralec na voljo veliko več besednih informacij, saj mu pisatelj književni dogajalni prostor lahko obširno predstavlja s pripovednima tehnikama opisa ali orisa.

Opis: predstavlja kak zunanji predmet tako jasno in določno, da si opisano stvar predstavljamo tako, kakor bi bila resnično pred nami.

Oris: čustva in vtisi, ki so spremljali njegovo lastno doživljanje dogodkov in pojavov, o katerih pripoveduje.

To dvoje pa ni pogosto v mladinski književnosti, saj mladi bralci ne uspejo razumeti vsega, poleg tega jim je to izredno dolgočasno. Zato pisatelj mimogrede med besedilo na vsake toliko časa vtakne določene informacije o prostoru, tako da bralec niti ne opazi in mu posledično branje ne predstavlja težav.

54
Q
  • Književni prostor v dramskih besedilih
A

Pri dramskih besedilih mora bralec preko govora, preko zgodbe književnih oseb ugotoviti o prostoru. Pri gledaliških igrah pa mora za to poskrbeti scenarist, tako da gledalec nima posebnega dela.

55
Q
  • Književni prostor v radijski igri (Navedi dokaze iz Muce Copatarice).
A

Zahteva od bralca izjemno domišljijskost, da razume vse besedne signale. Neposredno opisovanje v radijski igri ni mogoče, zato morajo vse informacije biti posredne.

Npr.: preko zvokov (v Muci Copatarici grejo otroci v gozd, zato se slišijo zvoki ptic, ki čivkajo) ali pa katera od dramske osebe dobesedno pripomni, kje se nahajajo (v Muci Copatarici ena od punčk vpraša sosedovega fantka če je doma).

56
Q
  • S katerimi elementi gradi avtor bralčevo predstavo književnega časa?
A
  • Neposredno poimenovanje dogajalnega časa
  • Naključno omenjeni:
    o Predmeti, ki jih pozna in ve, v katerem času so se pogosto uporabljali
    o Okoliščine, za katere ve, da danes ne veljajo več
    o Dogajanja, za katera ve, da danes niso več v navadi
    o Poimenovanje predmetov, ki jim danes rečemo drugače
    o Pripovedni slog, danes določene povedi preoblikujemo drugače
    o Način govora književnih oseb, nekoč se je govorilo drugače kot danes.
57
Q
  • Posebnosti otroške recepcije književnega časa: NEKOČ IN DANES.
A

Nekoč: otrok je ob tej besedi pripravljen poslušati o domišljijskem svetu, saj ve, da je to vse drugače kot danes in zanj velja subjektivna miselna shema (vse meje med domišljijskim in realnim svetom so zabrisane). »Nekoč« je v vsaki pravljici zapisan takoj na začetku, tako da ga otroci ne morejo preslišati.

Danes: da je treba besedilo razumeti in vrednotiti v kontekstu realne izkušnje: nikakršna dobra vila ne bo prišla in človeka rešila sitne obveze, da je treba vsako jutro v vrtec, in ni pomoči: mami in očetu se vsako jutro mudi. Besede »danes« ne moremo dobesedno omeniti v besedilu, zato namesto te besede uporabimo besede vrtec, sladoled, avtobus, špinača, od katerih otrok pričakuje, da so povezane z realnim časom.

58
Q

KNJIŽEVNO DOGAJANJE

A

Spremembe v književnem svetu in verige takšnih sprememb imenujemo književno dogajanje.

59
Q
  • Kaj je zgodba ali fabula in kaj siže?
A

Književno dogajanje je v pravljičnem besedilu razvrščeno kot zgodba ali fabula, torej po vrsti, kakor se je (kakor bi se lahko) zares dogajalo.

Kadar je književno dogajanje zaokroženo z »začetkom« in »koncem« govorimo o t.i. zgodbi ali fabuli.

Pri sižeju pa gre za to, da avtor preuredi čas dogajanja, torej ne gre vse po vrsti, ampak se npr. najprej znajdemo v sedanjosti, v naslednjem trenutku v preteklosti, saj avtor meni, da je za razumevanje nadaljnjega dela potrebno vedeti tudi nekaj o preteklosti. Gre za neke vrste skoke iz sedanjosti v preteklost in nazaj.

60
Q
  • Sintetična zgradba literarnega besedila.
A

Bistvo sintetične zgradbe je sledenje naravnemu časovnemu zaporedju sprememb (=dogajanja). Vse se odvija pred bralčevimi domišljijskimi očmi sproti, kakor v vsakdanjem življenju.

61
Q
  • Analitična zgradba literarnega besedila
A

Bistvo analitične zgradbe so nekaki pojasnjujoči retrospektivni vložki, s katerimi avtor pojasnjuje aktualno dogajanje. Sintetično dogajanje je v tem primeru prekinjeno z delom (preteklega) dogajanja, ki po naravni logiki ne sodi sem.

62
Q

KNJIŽEVNA MOTIVACIJA

A

(Motivirati = utemeljiti, podpreti z razlogi). Njihov učinek je predvsem v tem, da družijo posameznosti v logično, koherentno (povezano, smiselno strnjeno, zaokroženo) celoto, v bralcu pa ustvarjajo vtis logične resničnosti, vtis, kot da drugače kot je zapisano v besedilu, sploh ne bi moglo biti.
Pomembno je tudi, da vemo, da vsi otroci ne bodo razumeli vseh motivov v besedilu, saj preprosto nimajo nobenih predhodnih izkušenj. Ne moremo otroku reči, oda se more bolje fokusirati, ampak mu moramo na podlagi primerov pomagati, da bo znal opaziti prezrte besedne signale.
Kot za razvijanje vsake zmožnosti, velja namreč tudi za zmožnost zaznavanja literarne motivacije, da je ne moremo izsiliti, lahko pa v pravem trenutku, ko so otroci zreli zanjo, ustvarimo pogoje, da se zmožnost razvije prej in v večji meri.

63
Q

Vrste književne motivacije

A

Literarne motivacije so glede na nalogo, ki jo opravljajo v besedilu, različnih vrst:
- Najbolj domače, najbolj navajene, so tako imenovane verjetnostne motivacije; svet, ki ga v tem primeru vzpostavlja književno besedilo, se mora bralcu zdeti docela možen, neskregan z resničnostjo, kakršno poznamo iz vsakdanjih izkušenj.

  • Z bralčevimi izkušnjami v realnem zunajbesedilnem svetu tesno so tudi tesno povezane t.i. psihološke motivacije. Verjetnost izhaja v tem primeru iz vzgibov, ki sodijo v človekovo notranje, duševno življenje.
  • V socialni (sociološki) motivaciji uporablja avtor za odločitve književnih oseb razloge iz območja družbenega sistema, družbenih običajev, dogovorov, navad.
  • Kadar temelji povezanost literarnih motivov na avtorjevi ideološko-filozofki predstavi o urejenosti sveta, govorimo o ideološki motivaciji.
  • Kadar so dejanja književnih oseb motivirana z njihovim čustvenim odzivanjem, govorimo o čustveni motivaciji (ki pa bi jo lahko šteli tudi k neke vrste psihološkim motivacijam).
  • Kadar so motivi povezani v koherentno celoto z junaštvom književne osebe, imamo opravka s psihološko-družbeno motivacijo.
  • In kadar je motiv osmišljen z umetniško zasnovo besedila, z učinkom, ki ga želi pripovedovalec doseči pri bralcu, govorimo o umetniški motivaciji.
64
Q

Vrste branja in tipi bralcev

A

Po navadi pomislimo ob besedi »branje« na človekovo sposobnost dešifrirati dogovorjeni sistem znakov in doumeti sporočilo, ki ga nosijo ti znaki. In kdor to tehniko branja obvlada, lahko bere na več načinov, ki so odvisni od namena branja (tv spored, knjiga, izpiski).

65
Q
  • Vrste branja po H. E. Giehrlu
A
  • Informacijski sistem – zaradi tega ker potrebujemo informacije.
  • Evazorično branje – ko se želimo umakniti iz realnega sveta in preseči okvirje v domišljiji, ter doživeti tisto, po čemer hrepenimo.
  • Kognitivno branje – želimo spoznati svet in njegove zakonitosti.
  • Literarno branje – ob literaturi spoznavamo svet, ljudi in sebe, z njeno pomočjo iščemo smisel sveta in življenja v njem, literatura nam omogoča, da prestopimo meje svoje realne eksistence.
66
Q
  • Tipi bralcev po H. E. Giehrlu
A

Zanima nas, kako posamezne skupine ljudi reagirajo v stiku s tako ali drugačno vrsto pisanega besedila.

  • Funkcionalno pragmatični: pri branju ne iščejo posebnih vrednot, življenjskega smisla, globljih spoznanj, zanje branje ni doživetje, ampak sredstvo za informiranost.
  • Emocionalno fantastični: išče čustvena doživetja (bere na evazoričen način), branje je zanj sredstvo, ki človeka zaziblje v svet iluzije, izpolni njegove želje. Berejo zabavno, fantastično trivialno literaturo, da bi v tem razvili svoja lastna čustvena doživetja.
  • Racionalno intelektualni: ob branju intenzivno razmišlja, išče resnična spoznanja, za razliko od funkcionalno pragmatičnega, tega bralca žene vedoželjnost in nujnost, da vse prebrano tudi kritično predela/pretehta (si uredi misli in si ustvari logično in urejeno sliko o problemu). Filozofski, znanstveni spisi/eseji, problemske drame, detektivske zgodbe,…
  • Literarni bralec: zanj je literatura doživetje, ki ima samo po sebi veliko vrednost, ne ker je v modi, ne ker je vir znanja in spoznanja in ne ker bi krepilo njegovo socialno pozicijo. Literarno delo spremlja kot celoto – kot literarno in jezikovno umetnino.
67
Q
  • Funkcionalno - pragmatični bralec
A

Sem lahko uvrstimo večino ljudi. Branje za njih ni doživetje, ne iščejo posebnih vrednot, življenjskega smisla, ne prihajajo do globljih spoznanj. Zanje je branje le sredstvo, s katerim pridobivajo določene informacije in navodila, ki jim služijo za napredovanje v svojem poklicu.

68
Q
  • Emocionalno - fantastični bralec
A

Bralec v prvi vrsti išče čustvena doživetja in bere na evazoričen način. Radi imajo fantastično literaturo zato, da lahko v tem svetu razvijejo svoja lastna čustvena doživetja (ko odložijo knjigo, stopijo na realna tla). Najraje berejo zabavno in trivialno literaturo, kriminalke, znanstveno fantastiko in ljubezenske zgodbe.

69
Q
  • Racionalno - intelektualni bralec
A

Ob branju tudi intenzivno razmišlja. Ne išče čustvenih doživetij, ampak resnična spoznanja. Od funkcionalno pragmatičnega bralca se razlikuje po tem, da ga k pisani besedi vodi globoka vedoželjnost in nujnost, da vse, kar je prebral, kritično pretehta, si uredi misli in jasne predstave ter si ustvari logično in urejeno sliko o problemu  filozofski in znanstveni spisi, eseji, problemske drame, refleksivna lirika, detektivske zgodbe.

70
Q
  • Literarni bralec
A

Zelo malo jih je. Prevladuje literarno branje. Bere, saj je to zanj doživetje, ki ima samo po sebi veliko vrednost. Če ga dela prevzamejo, jih večkrat prebere skozi življenje. Literarno delo sprejema kot celoto – kot literarno in jezikovno umetnino.

71
Q
  • Vrste branja in sodobni bralci
A

Bralec obvlada več vrst branja: in vsako izmed zeh vrst branja uporablja glede na to, s kakšnim namenom bere, glede na to, kakšna je njegova bralna motivacija.

72
Q
  • Pragmatično branje
A

Služi le iskanju in zbiranju informacij – bralna in jezikovna spretnost sta precej skromni. Naslednja stopnja je branje daljših ali krajših poljudnoznanstvenih besedil. Naslednja stopnja, ki zahteva že dokaj visoko bralne sposobnosti, je t.i. strokovno branje. Najvišja stopnja, ki jo dosežejo sorazmerno redki, je stopnja znanstvenega branja.

73
Q

Pragmatično branje, podstopnje

A
  • Informacijsko branje (iščemo samo info, npr. na internetu)
  • Poljudnoznanstveno branje (gre za branje, ob katerem bralec pridobiva informacije in znanje o vrsti področij, ki sodijo k tako imenovani splošni izobrazbi ali individualnim interesom)
  • Strokovno branje (povezano z branjem besedil, napisanih v strokovnem jeziku za določen poklic)
  • Znanstveno branje
74
Q
  • Literarnoestetsko branje
A

Razdelimo na več stopenj glede na motivacijo, spretnost in sposobnost dojemanja:
- Branje trivialnih stripov
- Branje trivialne literature
- Branje do neke mere estetsko oblikovane trivialne literature
- Branje veristične literature
- Branje klasične literature
- Branje hermetične literature.

75
Q
  • Evazorično branje
A

Bistvena lastnost je izkoriščanje literature za beg pred resničnostjo in dolgočasnostjo vsakdanjega življenje. Bralec se zaziblje v prijetni svet domišljije, vendar ni pripravljen slediti avtorjevi domišljiji, ne akceptira avtorjeve pravice videnja, doživljanja in predstavljanja sveta, ampak uporablja literaturo zato, da vanjo projicira svoja lastna čustva, svoje lastne čustvene primanjkljaje, svoje lastne želje po doživetjih in zanimivih vznemirljivih in čustveno nabitih situacijah.

76
Q
  • Stopnje evazoričnega branja
A

Glede na zahtevnost evazoričnega branja imamo tri stopnje:
- Branje trivialnega stripa: branje stripov ni nujno lahko, je res, da potrebujemo manj bralnih spretnosti, toda potrebuje verbalna informacija podporo vizualne.
- Branje trivialne literature: karakterizacija je črno bela, poleg junaka nastopa še protijunak, vsaka oseba ima praviloma le eno karakterno potezo, pomembna je zunanjost osebe, dogajalni prostor je opisan skromno.
- Branje do neke mere estetsko oblikovane trivialne literature: daljša obsežnejša besedila, dogajanje je bolj razvejano (pogosto kombinacija analitične in sintetične zgradbe), slog pripovedovanja je zahtevnejši (dolgi opisi prostora, razpoloženj, primere, metafore), toda vseeno se mora zgodba končati tako kot si to bralec želi (prijeni občutki, identificiranje in fantazija).

77
Q
  • Literarno branje
A

Bralec avtorju priznava njegovo avtonomnost in pravico razvijati, zapletati in razpletati dogajanje tako, kot se mu to za izpoved njegovega doživetja zdi najbolj prav. Literarno branje je tudi branje, povezano z dojemanjem vsebine in oblike. Bralec je odprt za sporočilno vrednost literarne oblike, pripovednega sloga (besednega in zvočnega).

78
Q
  • Zaznavanje meje med realnostjo in domišljijo ni preprosto, kot se zdi na prvi pogled.
A

Nekje okrog sedmega leta, se nenadoma (ampak moramo paziti, saj je to proces, ne zgodi se takoj) razvije sposobnost zaznavanja meje med realnim in domišljijskim (ni Božička, ni Muce Copatarice, Velikonočnega zajčka, zobne miške…)
Toda z raznimi serijami, kjer nastopajo zdravniki in nadaljevankami, ko kakšna oseba zboli, še včasih odrasli ne morejo ločiti realnosti od domišljije, saj igralcem zdravnikov pošiljajo pisma kako naj ravnajo v raznih boleznih ali pa prižigajo sveče umrlim likom…)
Torej, za vsakega je ta proces drugačen, traja različno dolgo, ima različne faze, deluje pospeševalno ali zaviralno, nekateri celo končne faze ne dosežejo.

79
Q
  • Razvoj zmožnosti razlikovanja realistične in fantazijske asimilacije.
A

Fantazijske asimilacije: otroku daš v roko palico in misli, da je vitez z mečem. Toda otrok se zaveda, da je po igri palica samo palica.

80
Q
    • Razvoj zmožnosti razlikovanja med domišljijo in fikcijo po Buckinghamu.
A

Notranji kriteriji:
- Znanje/vedenje o medijskih vrstah/žanrih/zvrsteh in njihovih značilnostih
- Znanje o tem, kako fiktivno medijsko besedilo nastaja

Zunanji kriteriji:
- Socialna pričakovanja: 1. pričakovanja, ki so se oblikovala na podlagi otrokovih neposrednih socialnih izkušenj, 2. pogostost, s katero se ta ali ona socialna situacija pojavi v medijih.
- Psihološka ocena o tem, ali je socialna situacija v medijskem besedilu psihološko verjetna (kar oblikuje njegovo sodbo v primeru, ko medijski dogodek presega njegovo zunajmedijsko izkušnjo).

81
Q
    • Razvoj zmožnosti razlikovanja med resničnostjo in domišljijo po M. Schrier.
A

Realno/nerealno in mogoče/nemogoče. Logična posledica naj bi bila: kar je resnično, je mogoče, kar je nemogoče, mora biti neresnično. A problem nastane v trenutku, kadar se ti dve dimenziji začneta prekrivati: kar ni resnično, je vendarle lahko mogoče, je lahko mogoče pod posebnimi pogoji.
- Otrok zaznava mejo, kadar se prekrivata modalnosti resničnega in možnega ter kadar se prekrivata modalnosti neresničnega in nemogočega (in uporablja v prvi vrsti notranje ključe).
- Otrok postavlja bolj ali manj zrele hipoteze o meji med realnim in ne-realnim, kadar gre za prekrivanje modalitet neresničnega a možnega, pri čemer poleg notranjih uporablja tudi zunanje ključe.

82
Q
    • Razvoj zmožnosti razlikovanja med resničnostjo in domišljijo po Applebee.
A

V ta namen je otroke spraševal, ali bi bilo mogoče obiskati Pepelko. Ugotovil je, da nekateri otroci že v petem letu starosti kažejo očitne dvome, da bi bilo to zares in brez nadaljnjega mogoče. Pri tem se je v njegovi študiji izkristaliziralo nekaj stopenj:
- Najprej so otroci menili, da bi bilo to povsem mogoče.
- Kasneje so menili, da to sicer ne bi bilo mogoče, a so ovire iskali znotraj pravljičnega sveta. Menili so npr., da hudobni sestri in mačeha tega ne bi dovolili, saj mora Pepelka pospravljati in čistiti.
- Nekoliko kasneje so otroci iskali ovire na lokalni ravni. Rekli so, da je to daleč, ali da je to na drugi strani reke (in bili pripravljeni v primeru, da jim bo izpraševalec priskrbel čoln, oditi z njim na obisk).
- Na naslednji stopnji so uvrstili pravljico v paralelni fantazijski svet. Pepelke naj ne bi bilo mogoče obiskati, ker je »samo punčka« - torej igrača. Pravljični svet so tako izenačili z domišljijskim svetom, kakršen je svet njihove igre.
- Šele v sedmem letu starosti so otroci menili, da Pepelke ni mogoče obiskati, ker je to »samo pravljica«.

83
Q

Realistična literatura

A

Realistična lit. = književno dogajanje teče tako, da v njem veljajo zakonitosti realnega sveta (kamni, ki jih človek vrže v zrak, zmeraj padejo nazaj na zemljo in preproge služijo temu, da mame kregajo otroke, naj nehajo po njih drobiti piškote).

84
Q

Fantastična literatura

A

Fantastična lit. = dogajanje teče tako, da ga uravnavajo izmišljeni (fantastični), a v samem besedilu konsekventni zakoni (in kamen lahko postane čudežni kamen, vsesplošno priznana funkcija preprog pa je, da so relativno ceneno prevozno sredstvo).

85
Q
  • Kako zaznavajo mejo med resničnim in izmišljenim slovenski otroci?
A

Zelo podobno kot je zapisal Applebee, torej ob vprašanju »Ali bi lahko šli v domišljijski svet?«, najmlajši odgovorijo: »Brezpogojno bi bilo to mogoče.«. Potem starejši iščejo razloge v notranjem svetu, malo kasneje v prostoru, torej da je predaleč , potem tudi da jih starši ne pustijo, in potem na koncu počasi preidejo do tega, da pravljice ni mogoče obiskati, saj je domišljijski svet.

86
Q
  • O književni vzgoji v devetletki kot spodbudnem okolju za razvoj sposobnosti zaznavanja meje med realnostjo in domišljijo
A

Problem je v reklamah, ki so pogosto oz. skoraj vedno naslovljene na otroke, kar pa samo po sebi ni škodljivo, problem je v nekaterih sporočilih: največja sreča je , če nakupuješ, z artiklom si lahko kupiš srečo, imeti je več kot biti človek. Zaradi tega je pomembno, da v okviru učnega načrta slovenščine razvijamo sposobnost za določanje meje med realnostjo in domišljijo.
Učni načrt usmerja njihovo pozornost k vprašanjem tipa: »Zakaj kdo kaj stori?« ali z drugimi besedami: k prepoznavanju verjetnostne motivacije literarnega besedila, nekoliko kasneje pa še v prepoznavanje psihološke in sociološke motivacije.
Socialna pričakovanja: razviti sposobnost psihološke ocene o tem, ali je socialna situacija v besedilu psihološko verjetna (kar je prav in kar ni).

87
Q
    • Razloži pojem »kvazi realnost« v literarnem besedilu.
A

Realnost v literarnem besedilu je seveda kvazi realnost, saj je spoznavna komponenta literarnega besedila le ena izmed njegovih komponent. V njenem okviru gre za koščke resničnosti, ki jih avtor zloži v (svoji izpovedni intenci ustrezen) vzorec.

88
Q
    • Razumevanje sporočila reklamnih besedil in otrokova zmožnost ločevanja med resničnim in neresničnim.
A

Problem je v reklamah, ki so pogosto oz. skoraj vedno naslovljene na otroke, kar pa samo po sebi ni škodljivo, problem je v nekaterih sporočilih: največja sreča je , če nakupuješ, z artiklom si lahko kupiš srečo, imeti je več kot biti človek. Zaradi tega je pomembno, da v okviru učnega načrta slovenščine razvijamo sposobnost za določanje meje med realnostjo in domišljijo.

89
Q
    • Razloži razliko med fantastičnim in realističnim literarnim besedilom – glede na kriterij odnosa do resničnosti.
A
90
Q
  • Literatura in etika
A

Platon je menil, da pesniška dela zelo močno učinkujejo na človekovo dušo, sproščajo njene dobre ali slabe sile in jo s tem spreminjajo v to ali ono smer.
‘Katarza’ (gr. Očiščenje) menil je, da literarna umetnina poslušalca vznemiri in pretrese ter s tem povzroči, da se njegova duša sama v sebi uravnovesi.
Sodobna literatura je veliko bolj skeptična, saj meni, da ima odrasel bralec že izoblikovana politična, socialna, moralna načela, zato je vprašljivo, ali ima etična komponenta sploh kak vpliv na bralca. Menijo, da je veliko bolj pomembna v mladinski literaturi.

91
Q
  • Mladinska literatura in etika
A

Otroke odrasli oblikujejo v skladu s tem kaj mislijo da je prav in kaj narobe, poleg tega pa tudi v skladu s svojimi pričakovanji.
Literatura je za otroke estetski produkt, za katerega je v prvi vrsti (kot za nemladinsko književnosti) značilna strukturiranost na estetsko, spoznavno in etično komponento.

92
Q
  • Kako je mogoče »uporabiti« etično komponento mladinskega literarnega dela
A

Vsaj na tri različne načine:
- Podrejanje otroka svetu odraslih – kjer se je mogoče poučiti, da se risati po stenah pač ne sme (Grafenauer: Slikar), da je zvečer treba pravočasno v posteljo (Župančič: Pismo) in da je treba pojesti vse do konca (H.Hoffmann: Der Suppenkaspar).
- »Veliki stekleni zvon« - prevzema vlogo velikega sterilnega zvona za sir, da bi otroci čim kasneje opazili strahote, ki se dogajajo v svetu okrog njih.
- Mobilizacijski tip – najsodobnejši; vsak mora nekaj dobrega storiti, da se izboljša situacija na svetu – reševanje sveta.

93
Q
  • Podrejanje otroka svetu odraslih
A

Torej preko literature otroke učimo o svetu odraslih, kateremu se seveda morajo prilagajati (torej v socialističnih časih je tudi mladinska literatura poudarjala svetle perspektive delavskega razreda s komunistično partijo načelu).
Podtip tovrstnega uporabljanja mladinske književnosti so tiste stvaritve (in interpretacije stvaritev), ki naj spodbujajo otroke k introjekciji norm, ki so jih kot oblike medsebojnega soeksistenciranja postavili odrasli. Gre za podtip poezije, kjer se je mogoče poučiti, da se risati po stenah pač ne sme (Grafenauer: Slikar), da je zvečer treba pravočasno v posteljo (Župančič: Pismo) in da je treba pojesti vse do konca (H.Hoffmann: Der Suppenkaspar).

94
Q
  • »Veliki stekleni zvon
A

V mladinski književnosti obstajajo mehanizmi, ki morajo vsaj delno obvarovati otroka pred zlom odraslih. Zlo (v mladinski književnosti) je lahko (le) začasno in minljivo sredstvo za dobre namene.
Etična komponenta drugega tipa mladinske književnosti potemtakem prevzema vlogo velikega sterilnega zvona za sir, da bi otroci čim kasneje opazili strahote, ki se dogajajo v svetu okrog njih.
»Odrasli so tisti,« zagotavlja Marija Švajncer, »ki odmerjajo, kakšno količino zla je otrok zmožen prenesti.«

95
Q
  • Mobilizacijski tip
A

Tretji tip je najobstojnejši. Gre za mladinsko literaturo (in uporabo te literature), ki vidi svoje poslanstvo v tem, da mladini odstira socialne, etične, ekološke probleme, jo nanje opozarja in jo istočasno mobilizira. Primarna funkcija tako zastavljenega mladinskega literarnega dela je potemtakem vzbuditi v otrocih občutek, da mora vsak od nas (tudi bralec) kaj storiti, da se bo svet in razmere v njem popravile, izboljšale. S tem zadeva seveda ni končana – občutek krivde zaradi dotedanje nedejavnosti naj bi namreč pomenil motivacijski impulz za akcijo – bralec naj bi aktivno začel reševati svet.

96
Q

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI PRIVZEMANJA PERSPEKTIVE

A

Sposobnost zamišljati si, kako stvari vidijo drugi, kako bo utegnil v neki situaciji občutiti drugi in iz tega sklepati, kako bi v tem primeru ravnali, se vedli sami. Skratka, privzemanje perspektive tako prostorske, kot tudi socialne in emocionalne je zmožnost, ki je bistvena za razumevanje motivacije za ravnanje literarnih oseb.

97
Q
  • Vizualno-prostorske perspektive
A

Jean Piaget – eksperiment s hribčki – sposobnost privzemanja perspektive. Otrokom to ni lahko.
Bistvo vsega skupaj je, da otrok komaj pri 9 letih zna opisati perspektivo nekoga drugega z vsemi tremi koordinatami, pred tem lahko upošteva samo eno in še pred tem je njegovo mišljenje izredno egocentrično in se ne zna postaviti v vlogo drugega.

98
Q
  • Socialno – komunikacijske perspektive ali »razmišljanje o razmišljanju drugih«
A

R. Selmann ugotovi, da je treba razsodnost privzemanja socialne perspektive diferencirati drugače, na:
- Emocionalne parametre (kaj kdo čuti)
- Informacijske parametre (kaj kdo (o kom) ve)
- Intencionalne parametre (kaj kdo hoče)
Na ta način je izdelal prvi model, s pomočjo katerega je mogoče opazovati razvoj sposobnosti »razmišljanja o razmišljanju drugih«.

99
Q
  • Razvoj zmožnosti privzemanja perspektiv in branje literarnega besedila
A
100
Q
  • Razvijanje zmožnosti privzemanja perspektive in Učni načrt za književno vzgojo
A
  • Kot cilj prvega triletja, da bodo otroci sposobni privzeti perspektivo identifikacijske figure,
  • Kot cilj drugega triletja, da bodo otroci sposobni (eno za drugo) uzreti perspektive glavne in stranskih književnih oseb.

Takrat, ko je bralec sposoben sovisnost perspektiv književnih oseb nekega literarnega sveta videti, razumeti iz generalne, zunajbesedilne perspektive (npr. socialne sheme, klišeje), potem velja analogno s tem, da je bralec šele takrat sposoben zaznati, razumeti besedilno stvarnost z vidika avtorjeve sporočilne intence in ga vrednotiti glede na svojo (generalno) zunajbesedilno izkušnjo.

To pa z drugimi besedami pomeni, da je nesmiselno otroke v osnovni šoli postavljati pred naloge, kot: »Kaj nam je hotel avtor povedati?«

101
Q

RAZVOJ ZMOŽNOSTI ZAZNAVANJA KOMIČNEGA

A

To proučujejo interdisciplinarno – iz zornega kota psihologije in vidika literarne vede.
Velikokrat najdemo v psihološki literaturi tudi izraze:
- Šala (= tisto, kar sproža tip reakcije, o kateri govorijo)
- Smeh, kot reakcija na neke vrste sprožilca (šalo, komiko, humor) in
- Smisel za humor kot bolj ali manj razvita nagnjenost k določenemu reagiranju na neke (komične, humorne, smešne) impulze.

Avtor ustvari komično preko satire, ironije, groteske in črnega humorja.

102
Q
  • Kognitivna teorija zaznavanja komičnega
A

Sprejemanje komičnega vsebuje dve mentalni operaciji:
- Odkriti naravo inkongruentnega dogodka
- Rešiti inkongruentnost, prestrukturirati material, poiskati smisel.

To pa ne deluje vedno komično, ampak včasih sproža resne miselne procese:
- Realistična asimilacija: novo nenehno primerja z relevantno obstoječo miselno shemo (popravljanje miselne sheme in potem se s tega nekaj nauči)
- Fantazijska asimilacija: zapomnil si bo, da je nekoč že videl slona, ki je lezel na drevo, da bi ptici pomagal valiti njena jajca, a zato ne bo popravljal sheme, v kateri so shranjeni podatki o slonovi (ne)sposobnosti za plezanje na drevo in predvsem, ker je (logično) zabeleženo razmerje med slonovo težo in krhkostjo ptičjih jajc. Toda če pa to isto vidi na National Geographic, bi proces fantazijske asimilacije zamenjal s procesom realistične asimilacije. Tudi odrasli imajo težave z ločevanjem realnosti od fikcije, saj večino informacij pridobijo iz druge ali tretje roke.

Če torej kognitivno teorijo zaznavanja komičnega povzamemo, se izoblikujejo tri sposobnosti, ki morajo biti razvite za zaznavanje komičnega:
- Sposobnost razlikovanja realnega in fantastičnega in s tem sposobnost odločanja med fantazijsko asimilacijo in realistično akomodacijo
- Oblikovanost relevantne miselne sheme
- Prepoznavanje komičnega mišljenjskega okvira/seta.

103
Q
  • OBDOBJE INTUITIVNE INTELIGENCE
A

Da bi otrok zaznaval inkongruentnost s preteklo izkušnjo in z obstoječo miselno shemo kot komično, mora biti trdno prepričan, kako se komično obnaša/pojavlja v nekomični situaciji.

Že okrog prvega leta (ali celo nekaj mesecev prej) je otrok zmožen zaznavati komično na glasovni ravni (BIBA LEZE, BIBA GRE, KRIŽ KRAŽ KRALJ MATJAŽ).

V svojem tretjem letu naj bi otrok že preizkušal trdnost in prožnost jezikovne norme, pri čemer gredo prvi eksperimenti v smeri kopičenja soglasnikov (JANEZ, BANEZ, BOBKOV SIN; FRANCE TANCE IZ RIBNICE, PRODAJA LONCE PISKRCE).

Nekoliko kasneje v obdobju intuitivne inteligence odkrije otrok centrifugalne jezikovne sile. Čim bolje spoznava specifično (glasovno, besedotvorno) jezikovno strukturo, tem bolj narašča njegova zmožnost diagnosticiranja inkongruentnosti z njo. Zdaj zanj ni več komično samo kršenje norme. Otroku se zdijo smešne tudi take besede, ki so sicer korektne, a glede na glasovni sestav (glede na razmerje med samoglasniki in soglasniki in glede na frekvenco, s katero se posamezni glasovi pojavljajo v besedah) nenavadne.
Npr.:
»Malim so smešne besede všeč,
kot na primer rizi-bizi,
kot na primer macafizlij,
kot na primer
kot na primer.«

Otrokom se zdi nadvse zabavno, kadar ugotovijo, da kdo uporablja jezik narobe, in še posebej smešno se jim zdi, če napravi napako, ki jih spominja na katero izmed nerodnosti, kakršne so se jim dogajale na prejšnji stopnji njihovega razvoja.
Npr.: »Ali sem prišla prav k PUŠTIVANKI?« - Pika Nogavička

Skratka, potem, ko otrok v obdobju intuitivne inteligence razvije sposobnost konceptualnega mišljenja, lahko ocenjuje kot komične tiste dražljaje, ki so inkongruentni z njegovo (prejšnjo) izkušnjo.

To pa pomeni z drugimi besedami, da v tem obdobju otrok še ni sposoben zaznavanja in razumevanja komičnega na ravni inkongruentnosti s pričakovanji in shemami na logični ravni.

104
Q
  • OBDOBJE LOGIČNIH INTELEKTUALNIH OPERACIJ
A

Okrog sedmega leta, ki otroku daje možnost zaznavanja večjega števila situacij, v katerih se posamezniki vedejo drugače, kot od njih zahtevajo pravila, norme in sheme.
»Pipi, kdo je to Pipi?«
Pipi se je mučeniško dvignil.
»Kaj se res ukvarjaš s časopisi?« je vprašala.
»Ja,« je rekel Pipi. »Dvakrat na teden grem k telovadbi in copate vedno zavijem v časopisni papir.«
Komično zato, ker je Pipijev odgovor na logični ravni inkongruenten z učiteljevim vprašanjem. Da bi lahko bralec zaznal Pipijev odgovor kot komičen, mora opraviti vsaj dve različni mentalni operaciji:
- Odkriti naravo inkongruentnega dogodka
- Rešiti inkongruentnost, prestrukturirati material in poiskati smisel.
Za to pa je potrebna razvita sposobnost logičnega mišljenja.

Tudi kognitivisti priznavajo, da ob srečanju s komičnim vedenjem pomemben del ugodja izvira iz družbeno nesankcioniranega zadovoljevanja (tihih) psiholoških potreb v psihoanalitičnem smislu. Pri tem gre za dva procesa:
- Proces identifikacije z osebo, ki krši norme (in ugrizne v veliki bonbon na vrhu torte kot Pika Nogavička ali ki glasno in sočno preklinja kot Matis, Ronjin razbojniški oče).
- Proces distanciranja od kršenja norme v globokem prepričanju, da se sami vendarle ne bi nikdar takole vedli (pri čemer je užitek toliko večji, kolikor večja je verjetnost, da bi se pa morda vendarle želeli, ali celo v tihem spoznanju, da smo se vedli natanko tako – a na neki prejšnji stopnji svojega razvoja - kot razvajeni vrabček v zgodbi Svetlane Makarovič).

105
Q

Nek povzetek komičnega

A

Komično v literaturi ni nekaj objektivnega, otipljivega in dokazljivega, kot so to npr. poglavja, dejanja, onomatopoije, metafore, ampak se konstruira v stiku literarnega besedila z bralcem v procesu recepcije – ali pa se ne konstruira, če je bralčev horizont pričakovanja takšen, da ponujene priložnosti za smeh ne sprejme. Horizonti pričakovanja so individualni, a kažejo nekatere časovno, socialno in osebnostno pogojene konstante. Pri mladem bralcu lahko v okviru opazovanja otrokovega recepcijskega razvoja predvidimo, kaj občuti otrok te ali one starosti kot komično.

GEO (4 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions