Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

GEO > izpit > Flashcards

izpit Flashcards

1
Q

Definiraj prst

A

Prst je vrhnja plast zemeljske skorje. Sopomenke se uporabljajo vsakodnevno (zemlja, tla).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kateri dejavniki sodelujejo pri nastajanju prsti?

A

KAMNINE (= matična podlaga),
ŽIVI OGANIZMI (rastline – humus in živali – npr. deževnik, ki rahlja zemljo),
VODA (sodeluje tudi pri kemičnih procesih, da prst sploh nastane)
ZRAK (enako kot voda),
PODNEBJE (npr. bolj kot dežuje, bolj so mokrotne prsti; temperatura – izsušene prsti)
ČAS (približno 1000 let za 3 cm prsti).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako poteka nastajanje prsti?

A

Ključni procesi so preperevanje, kjer prst razpada na manjše delce. Naslednji proces je, da se na teh drobnih delcih naselijo rastline, ki vodi v odmiranje in razkrajanje organskih snovi. V naslednji fazi gre za naselitev živali, ki rahljajo in razkrajajo prst.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q
  1. Naštej in opiši (prepoznaj na sliki profila prsti) osnovne horizonte
A

Profil prsti je v bistvu prerez prsti. Prst ima več horizontov.

  • organski horizont
  • humusni horizont
  • eluvialni horizont
  • iluvialni horizont
  • preperela matična podlaga

osnovni so: humusni, iluvialni, osnovna matična podlaga

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

prsti na njivi imaš veliko skeleta. Kako to vpliva na obdelavo in rodovitnost?

A

Prst je zelo zračna, posledično se zelo hitro izsuši, za obdelavo je takšna prst fizično zelo težka. Popravimo lahko tako, da skelet poberemo ali pa dodamo organske snovi, manjše delce prsti (glino)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

V profilu prsti si opazil veliko sive barve – kaj to pomeni, ali je prst rodovitna?

A

Siva barva pomeni, da primanjkuje kisika – ni rodovitna prst.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Imaš ilovnato prst – kaj to pomeni iz vidika strukture prsti – ali je potrebno tej prst dodajati organsko snov, da bo rodovitna?

A

pomeni, da ni treba nič dodajati prsti. Ilovica je za obdelavo najboljša struktura prsti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako lahko z učenci ugotoviš barvo prsti? Kaj nam pove barva prsti?

A

Vzamejo zemljo, jo zmočijo in jo razmažemo po papirju. Bolj je prst temna, več ima humusa. Barva prsti nam pove prisotnost različnih snovi, da je prst rodovitna…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj narediti, če smo ugotovili, da imamo na našem vrtu kislo reakcijo prsti?

A

Dodamo nekaj bazičnega – apnenčast pesek.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Katere prsti prevladujejo v Sloveniji glede na razvitost?

A

Glede na razvitost prevladujejo razvite prsti. Manj je slabo razvitih in gorskih mladih prsti. Najmanj pa jih je ob razlivanju vode.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Katere prsti prevladujejo v Sloveniji glede na zadrževanje vode?

A

Prevladujejo AVTOMORFNE, kjer voda odteče: ranker, rendzina, evtrična rjava prst, distrična rjava prst, rjava pokarbonatna prst, jerovica, izprana prst.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Katere prsti lahko pričakujemo na ravninah in katere na hribovitih območij?

A

Na ravninah: evtrične rjave prsti, distrične prsti in razvita obrečna prst.
Na hribovitih območjih: rjave pokarbonatne prsti, terra rosa, ranker.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Naštej gibanje morske vode

A
  • plima in oseka
  • morski tokovi
  • valovi
  • ekvatorski, proti-ekvatorski tokovi
  • rečni iztoki
  • ledene struje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj povzroča valovanje?

A

veter

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj povzroča plimovanje?

A

Gravitacijska vpliva Lune in Sonca na Zemljo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kakšna je razlika med plimo in oseko?

A

Razlika je območje, kjer se dvigovanje in padanje dogaja – 90 cm.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Hladni morski tokovi:

A
  1. Nordijski tok: Hladen tok, ki teče ob zahodni obali Skandinavije proti jugu. Vpliva na podnebje v severnem delu Atlantskega oceana in Severnega morja.
  2. Labradorski tok: Hladen tok, ki teče iz Arktike vzdolž vzhodne obale Grenlandije proti jugu. Sodeluje z Golfškim tokom in vpliva na podnebje v severnem Atlantiku.
  3. Kanarski tok: Hladen tok ob zahodni obali Afrike, ki teče proti jugozahodu proti Karibom. Vpliva na podnebje v regiji.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Topli morski tokovi:

A
  1. Golfški tok: Topel tok, ki prinaša toplejšo vodo iz Karibskega morja vzdolž vzhodne obale Severne Amerike proti Evropi. Vpliva na podnebje v zahodni in severni Evropi.
  2. Severnoatlantski tok: Poleg hladnega dela teče tudi topla veja tega toka, ki vpliva na podnebje v severni Evropi.
  3. Kanarski tok (topel del): Topel tok ob zahodni obali Afrike, ki teče proti severozahodu. Prinaša toplejšo vodo proti severu in vpliva na podnebje v zahodni Evropi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Razlogi za nastajanje morskih tokov:

A

Zaradi stalnih vetrov – pihajo v določeni smeri, oblika celin, oblika morskega dna, Coriolisove sile – sila, ki nastane zaradi vrtenja Zemlje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Izvir

A

mesto, kjer voda priteka na površje iz podzemlja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

termalni izvir

A

T višja od 20 stopinj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

mineralni izvir

A

izvir vode, ki ima v sebi raztopljene minerali ali CO2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kraški izvir

A

– Savica – izvir Save Bohinjke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

reka

A

po strugi tekoča voda z zgornjim, srednjim in spodnjim tokom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

potok

A

po manjši in krajši strugi tekoča voda

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

pritok

A

Rečni ali potok, ki se steka in pripada večjemu toku vode, kot je reka ali jezero

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

sotočje

A

mesto, kjer se dva ali več rek, potokov ali vodotokov združijo in tvorijo enoten tok

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

smer toka

A

Usmerjenost gibanja vode v rekah, potokih ali vodotokih, od izvira proti izlivu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

levi/desni breg

A

Glede na smer toka gledano iz toka vode, levi breg je na levi strani in desni breg na desni strani.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

zavoj, okljuk

A

Označuje krivuljo ali ukrivljen odsek reke, potoka ali vodotoka, kjer voda spreminja smer svojega toka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Slap

A

na previsni steni se spusti navzdol – spust vode čez navpično steno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Struga

A

Ozka in globoka pot v reki, ki oblikuje glavno potekajočo linijo toka vode.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

izliv (ustje)

A

Kraj, kjer reka, potok ali vodotok teče v morje, jezero ali drug vodni vir

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

skalna voda

A

v razpokah v živi skali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

talna voda ali podtalnica

A

v sipkih kamnih (prod, pesek) – v Sloveniji je za nekatera obsežna območja s podtalnico v rabi ime polje: Kranjsko, Ljubljansko, Dravsko, Mursko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

posledice podtalnice

A

vir pitne vode, problem onesnaževanja, poplave

37
Q

Kaj je atmosfera?

A

Zračni ovoj okoli Zemlje

38
Q

V kateri plasti atmosfere poteka večina vremenskega oziroma podnebnega dogajanja?

A

Troposfera

39
Q

Kako se spreminja temperatura v troposferi?

A

Pada

40
Q

Obrazloži en proces, na katerega vpliva ta zakonitost (padanje temperature)

A

Rastlinski višinski pasovi – rastlinstvo se prilagodi na temperaturo – hladoljubne rastline so višje – listnato, iglasto, gričevje, kamenje…

41
Q

Kaj je ozonska luknja, zakaj nastane in na kaj vpliva?

A

Na tem območju se nahaja plast ozona, ozonska plast preprečuje UVB in UVC žarke, da pridejo na Zemljo. UVA pa vedno pridejo na Zemljo. Nastane zaradi tanjšanja ozonske plasti zaradi freonov v razpršilcih in hladilnih napravah. Vpliva na naše zdravje.

42
Q

Troposfera

A

najpomembnejša plast za vreme in podnebje. V njej se vreme in podnebje dogaja.

43
Q

Gradient

A

kazalnik, koliko temperatura z višino pada (povprečno). 0,6 – 1 stopinja C/ 100 m

44
Q

Kakšna je funkcija toplogrednih plinov v atmosferi? Naštej tri toplogredne pline:

A

Toplogredni plini zadržujejo toploto, da lahko rastlinstvo uspeva.

Ogljikov dioksid, vodna para, metan, ozon

45
Q

Do česa privede preveliko kopičenje toplogrednih plinov atmosferi? / Opiši učinek atmosferske »tople grede«.

A

Dogaja se eksponentna rast toplogrednih plinov in zato pride do učinka tople grede. Prekomerne količine onemogočajo zraku potrebno hlajenje.

46
Q

CO2 je plin, ki ga v ozračju nujno potrebujemo in v njem naravno obstaja – zakaj je postal v zadnjem obdobju, zlasti po industrijski revoluciji, problematičen?

A

Zaradi tega, ker se njegova količina eksponentno povečuje – v času po industrijski revoluciji.

47
Q

Kateri dejavniki najbolj vplivajo na kopičenje CO2 in drugih toplogredni plinov v ozračju? Navedi in kratko opiši tri posledice prekomernega segrevanja ozračja?

A

Dejavniki, ki vplivajo na kopičenje: pretežno fosilna goriva, pretirana živinoreja + krčenja gozdov. Taljenje ledenikov (zlasti polarnih ledenikov, to povzroči naraščanje morske gladine, spreminjanje oziroma izginjanje življenjskega prostora za nekatere vrste), ekstremne vremenske razmere.

48
Q

Kaj pomeni pojem brezogljična družba?

A

Družba, ki bi dosegla zmanjšanje čezmerne količine CO2.

49
Q

Izoterma

A

črte, ki povezujejo kraje z enako temperaturo – kartografsko prikazovanje temperatur

50
Q

Temperaturna amplituda

A

Razlika med najvišjo in najnižjo izmerjeno temperaturo v določenem obdobju ali na določenem območju. Prikazuje nihanje temperature med dnevnimi in nočnimi cikli ter med različnimi letnimi časi.

51
Q
  1. Povprečna temperatura
A

Srednja vrednost izmerjenih temperatur v določenem obdobju ali na določenem območju.

52
Q

Povprečna, povprečna maksimalna, povprečna minimalna temperatura.

A

Povprečna maksimalna temperatura: Srednja vrednost najvišjih izmerjenih temperatur v določenem obdobju ali na določenem območju.

Povprečna minimalna temperatura: Srednja vrednost najnižjih izmerjenih temperatur v določenem obdobju ali na določenem območju.

53
Q

Vremenska hišica

A

večinoma na šolah, da lahko otroci gledajo spremembe v temperaturah.

54
Q

Temperaturna inverzija/obrat

A

Temperaturna inverzija: Pojav, pri katerem se temperatura v zračnih plasti nad tlemi povečuje s višino, namesto da bi se zmanjševala, kar je običajen vzorec. Temperaturna inverzija se običajno pojavi, ko je hladen zrak ujet pod toplo plastjo zraka, kar lahko povzroči, da se onesnaževala zadržujejo v bližini tal.

55
Q

Rastlinska inverzija/ obrat

A

Rastlinska inverzija: Izraz se lahko nanaša na pojav, pri katerem se višje ležeče rastlinske vrste ali ekosistemi pojavijo na nižjih nadmorskih višinah, kot bi bilo običajno. To je lahko posledica specifičnih mikroklimatskih pogojev, geografskih značilnosti ali vpliva človeških dejavnosti. Rastlinska inverzija je lahko posledica tudi sprememb v podnebnih razmerah.

56
Q

Termalni pas

A

je cca. 160 – 220 m nad dnom dolin oziroma kotlin – na prisojnem pobočju, kjer so višje minimalne in povprečne temperature.

57
Q

Orografske padavine

A

zrak je nasičen z vlago (morje), zrak potuje zaradi vetra, ker nemore več vertikalno naprej se je primoran dvigniti, temperatura zraka pade, ker se je moral dvigniti, s tem pade tudi maksimalna količina vlage in se je zmanjšala površina za vlago in s tem se je začelo izločanje.

58
Q

Konvekcijske padavine

A

pride zaradi tega, ker se zrak nasičen z vlago dviguje, ohlaja, s tem se zmanjša možnost sprejemanja vlage in s tem pride do izločanja oziroma kondenzacije padavin (zaradi vertikalnega dviganja zraka).

59
Q

Ciklonske/ frontalne padavine

A

oblikoval se je ciklon, ki potuje in lahko prinese padavine na določeno območje. Ko se pri Islandiji srečata dve masi; ena je topla, druga je hladna, se topla bolj ohladi in izgubi možnost takšne vsebnosti vlage in začne izločati dež.

60
Q

Maksimalna vlaga

A

največ vlage lahko sprejme pri določeni temperaturi. Če dobi več, začne deževati, saj preseže količino vlage.

61
Q

Relativna vlažnost

A

je razmerje med maksimalno in trenutno absolutno vlago. Če lahko pri 20 stopinjah sprejme 16 g vodne pare, lahko pri isti temperaturi sprejme 8 g vodne pare in mu ostane še 50%.

62
Q

Sneg

A

nastane takrat, ko vlaga v zraku zmrzne.

63
Q

Sodra

A

delno raztopljene snežinke, ker je bila temperatura pri tleh malo višja od 0.

64
Q

Slana

A

če vlaga zmrzne na mrzlih površinah.

65
Q

Žled

A

če kapljice zmrznejo na vejah in nastane ivje.

66
Q

Toča

A

sestavljena iz več plasti ledu, saj se zrno ledu večkrat vertikalno dviguje v nevihtnem oblaku

67
Q

Obrazloži planetarno razporeditev zračnega tlaka

A

Na območju ekvatorja so temp. zelo visoke; zrak se dviga in dobimo območje nizkega tlaka. Ta zrak, ki se je dvignil ob ekvatorju se ob straneh razširja v obe strani; visoko gor se ohladi in useda ob straneh in tam nastane stalno območje visokega tlaka.

68
Q

Ciklon/ minimum

A

sklenjeno območje nizkega zračnega tlaka

69
Q

Anticiklon/ maksimum

A

sklenjeno območje visokega zračnega tlaka

70
Q

Potujoči cikloni

A

Potujoči cikloni so območja nizkega zračnega tlaka v atmosferi, ki se premikajo s pripadajočimi vremenskimi pojavi, kot so padavine, nevihte in močan veter. Gre za dinamične sisteme, ki se običajno premikajo od zahoda proti vzhodu. V ciklonih zrak kroži v smeri urinega kazalca na severni polobli in v nasprotni smeri na južni polobli. Potujoči cikloni so pogosto povezani s spremembami vremena in klimatskimi pojavi, kot so fronte, in lahko povzročajo različne vremenske razmere v različnih delih sveta.

71
Q

Izobare

A

črte, ki povezujejo kraje z enakim zračnim tlakom.

72
Q

Zračni tlak

A

pritisk zraka na Zemljino površino

73
Q

Obrazloži nastanek vetrov (stalnih/planetarnih in krajevnih ali lokalnih)

A
74
Q

Veter

A

gibanje zraka od visokega k nizkemu zračnemu tlaku.

75
Q

Vetrokaz

A

veter poimenujemo po smeri.

76
Q

Burja

A

sunkovit veter, ki piha z visokimi dinarskih planot proti Jadranskemu morju, značilna je za hladno polovico leto.

77
Q

Navedi eno območje v Sloveniji s potencialom za koriščenje vetrne energije. Ovrednoti tovrstni potencialni poseg v pokrajino glede za zavarovanost območja

A

Vetrnice – Pohorje

78
Q

Tipi podnebja v Sloveniji:

A

a. Večina Slovenije je v CELINSKEM podnebju
b. Nekaj je v GORSKEM podnebju (Alpe)
c. Nekaj je tudi SUBMEDITERANSKEGA podnebja, ki se stika z gorskim

79
Q

Katere ključne potrebe življenja na planetu izhajajo iz tega, da populacija raste?

A

Onesnaženost
Pomanjkanje bivalnega prostora (prostor je treba varovati)
Podnebne spremembe.
Omejeni naravni viri.

80
Q

Prebivalstvene politike:

A
  • Antinatalitetne – države z veliko rojstva (Kitajska)
  • Pronatalitetne – želijo si več rojstev (Slovenija): etično in s tem ohranjamo kulturo.
81
Q

naravni prirast

A

živorojeni (nataliteta) – umrli (mortaliteta)

82
Q

nataliteta

A

živorojeni/celotno prebivalstvo

83
Q

mortaliteta

A

umrli/celotno prebivalstvo

84
Q

selitveni prirast

A

(migracijski saldo) = priseljeni (imigranti) – odseljeni (emigranti)

85
Q

Slovenska stavbarska dediščina

A
  • Alpska hiša
    Gorenjska hiša, koroška hiša, škofjeloško cerkljanska hiša, bovška hiša.
  • Primorska hiša
    Kraška hiša, istrska hiša, vipavska hiša, briška hiša, severno primorska hiša.
  • Osrednje slovenska hiša
  • Panonska hiša
    Pomurska hiša, belokranjska hiša.

Tradicionalne slovenske stavbe: kozolci, shrambe in kašče, zidanice, mlini na vodo…

86
Q

gospodarstvo - primarne dejavnosti

A

kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo

87
Q

gospodarstvo - sekundarne dejavnosti

A

rudarstvo, industrija, proizvodna obrt, energetika

88
Q

gospodarstvo - terciarne dejavnosti

A

finančne, trgovske, turistične, promet

89
Q
A

GEO (4 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions