Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

GEO > Geografija > Flashcards

Geografija Flashcards

1
Q

Kaj je geografija

A

Veda o Zemlji, ki ugotvalja njene značilnosti, razširjenost in medsebojno soodvisnost naravnih in družbenih pojavov ter procesov, ki sodelujejo pri oblikovanju geosfere kot celote ali delov zemeljskega površja.
Je kompleksna (interdisciplinarna) veda.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Geosfera

A

Je preplet “ovojev” Zemlje.

  • litosfera
  • pedosfera
  • hidrosfera
  • atmosfera
  • biosfera
  • antroposfera
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Delitev geografije

A

Splošna/ obča
- fizična
- družbena

Regionalna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Fizična geografija

A

raziskuje naravne pojave in zakone, ki oblikujejo pokrajino

  • matematična/ planetarna
  • geomorfologija
  • klimatogeografija
  • hidrogeografija
  • fitogeografija
  • pedogeografija
  • biogeografija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Družbena geografija

A

raziskuje delovanje družbe v pokrajini

  • historična geografija
  • geografija prebivalstva
  • ekonomska geografija
  • geografija naselij
  • geografija podeželja
  • politična geografija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Regionalna geografija

A

proučuje konkretne pokrajine na Zemlji

  • regionalna geografija Evrope
  • regionalna geografija Slovenije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Geo ali Gea

A

grška boginja Zemlje (zemljepis)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Grafein

A

pisati, opisovati, kartirati (zemljeslovje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

začetek opisovanja zemlje

A

starogrški matematik Eratostensp

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

spremembe v geografiji tekom razvoja človeške družbe

A
  • do 19. stoletja: opisovanje, deskriptivni načini obravnavanja, zbiranje informacij in poročanje
  • po 19. stoletju: vzočno (kavzano) in razvojno (generično) proučevanje, pojasnjevanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Pokrajina

A

bistvo geografskega proučevanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Haloze

A
  • več krajših slemen, vmes manjše doline
  • na V so gričevnate, na Z so hribovite
  • kamnina - LAPOR - vpliva tako, da je pokrajina zelo vinorodna
  • na eni strani je vinoroden teren, na drugi pa gozdnati
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

opazovanje pokrajine

A

pomemben aktivni del geografskega raziskovalnega in pedagoškega procesa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Vedute

A

panoramske risbe - so posebne oblike skic, kjer prikažemo pokrajino tako, kot jo vidimo (od strani, s točke stojišča)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

za prikaz zemeljksega površja lahko uporabljamo:

A
  • globus
  • zemljevid
  • satelitske posnetke
  • fotografijo
  • reliefni zemljevid/model
  • 3d naprintan model reliefa
  • panoramska risba (veduta)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

globus

A

model Zemlje, ki prikazuje njeno okroglo obliko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Zemljevid

A

ključno orodje pri geografiji - pomanjšana podoba Zeneljskega površja, prikazana na ravni ploskvi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

satelitski posnetki, fotografija, reliefni zemljevid/relief

A

prikazujemo višinske in nižinske površinske oblike, lahko tudi iz mavca, umetnih mas, daas mase, plastelina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

3D naprintan model reliefa, , panoramska risba

A

prikazovanje pokrajine z izbrane po navadi dvignjene točke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Celje

A

za celjsko pokrajino je značilno sprva dokaj uravnano površje z nekaj hribi, potem pa sledi veliko visokih slemen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Pokrajina = regija = geografski prostor

A

splet različno organiziranih sestavin, katerega zunanji izraz je pejsaž (raba tal) in za katerega je značilna določena prostorska identiteta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Pejsaž

A

(likovni vtis) je manjše ali večje ozemlje z določeno fiziognomijo = oblikovanost, odraslost, urejenost…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Ključna razlika med pejsažem in rabo tal

A

pejsaž vsebuje več elementov – izraza nista čisto ista!

Raba tal je nekaj, kar vidimo na tleh (vodovje, rastlinstvo), pejsaž pa bolj podrobno opisuje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Sestavine pokrajine

A
  • Geografski elementi (prvine pokrajine) – gradijo pokrajino
  • Geografski dejavniki (vplivajo na prvine)

Ločimo 2 pojma glede na to, ali prevladujejo naravni ali kulturni dejavniki v določeni pokrajini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Pokrajina

A

je posledica svojevrstnega prepletanja vplivov naravnega okolja in človekove aktivnosti, kar daje pokrajini značilen videz – naravna pokrajina/kulturna pokrajina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Regionalizacija

A

Je proces delitve geografskega prostora na pokrajine/regije glede na izbrane kriterije.
- naravnogeografske (npr. glede na tip rastlinstva)
- družbenogeografske (npr. potrošnja, tip poselitve…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

regije delimo na:

A
  • Makroregije (Obpanonske, Alpske…)
  • Mezoregije (Alpske: Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke)
  • Mikroregije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

nameni naravnogeografske regionalizacije:

A
  • Pokazati členitev prostora po izbranem znanstvenem elementu
  • Pokazati geografsko znanstveno kompleksnost
  • Pokazati na gospodarsko uporabnost (kmetijstvo, industrija…)
  • Dati osnovo za ugotavljanje ranljivosti in varovanje okolja
  • Izobraževanje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Družbenogeografska regionalizacija

A
  1. Ilešič : gravitacijski kriterij-kam ljudje hodijo v službo. Šest stopenjska hierarhična delitev
  2. Malovrhova gospodarsko geografska rajonizacija Jugoslavije.. Proizvodne možnosti rajonov glede na naravnogeografske danosti.
  3. Vrišerjeve ekonomsko-funkcijske regije. Gravitacijski kriterij + vidiki na prehodu v potrošniško družbo. Upoštevani gospodarski dejavniki proizvodnje, potrošnje in menjave (gospodarski in družbeni stiki med središči in njihovimi vplivnimi območji+ prevladujoča dejavnostna usmerjenost. Štiri hierarhične stopnje (temeljne ekonomskogeografske regije, mikroregije, mezoregije, makroregije).
  4. Še več členitev na tehnični-operativni namen – poštnih, šolskih zdravstvenih, lovskih, gozdarskih,..
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kaj je regija (Paasi)

A

Regija je institucionaliziran konstrukt, ki odraža kolektivno zgodovino območja in »vsrkava« vsakodnevno življenje njenih prebivalcev« (Paasi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Slovenske fiziognomske pokrajine (makroregije)

A
  • VIsokogorski tip reliefa
  • Hriboviti tip reliefa
  • Dinarskokraški tip reliefa
  • Gričevnat tip reliefa
  • Gričevnat tip reliefa v Subpanonskih pokrajinah Slovenije
  • Ravninski tip reliefa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Visokogorski tip reliefa

A
  • Primer: Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško – Savinjske Alpe
  • Prevladujoč tip v Alpskih pokrajinah
  • Velike višinske razlike (preko 1000 ali celo 2000m), strma pobočja, koničasti vrhovi (priostreni vrhovi), globoko zajedene rečne doline (oblikovale so jih reke, nekatere pa celo v času poledenitve
  • Linearni reliefni elementi (doline, slemena – potekajo v linijah)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Hriboviti tip reliefa

A
  • Tega je v Sloveniji največ
  • Primer: Cerkljansko hribovje, Pohorje (zaradi nizke nadmorske višine spada med hriboviti tip in ne v visokogorski tip)
  • 20 do 60 km širok pas hribovja, ki obdaja visokogorske Alpske pokrajine
  • Ni več tako zelo linearen relief – slemenasto – dolinasti relief, menjujejo se široko hrbti z zaobljenim ovršjem, do 500 m globoko zarezane doline s strmimi pobočji, različno široke naplavne ravnice (območja, ki jih reka lahko naplavlja – si je izoblikovala relief), prodne terase in višaji.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Dinarskokraški tip reliefa

A
  • Primer: Cerkniško polje
  • Gre za pokrajino, ki se nahaja v SZ delu dinarskega gorstva
  • Dinarsko gorstvo Z in J Slovenije
  • Niz kraških hribovij in planot, vmes pa tektonska podolja s stopničasto razporejenimi kraškimi polji
  • Točkasti reliefni elementi (vrtače, kope) – posebne reliefne oblike so tudi v podzemlju
  • Zaradi kamninske podlage voda odteka navpično in ustvarja površinske in podzemeljske kraške oblike
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Gričevnat tip reliefa

A
  • Primer: Koštabona, Šavrinsko gričevje
  • Gričevnati deli Obsredozemskih pokrajin Slovenije
  • Gosto omrežje ozkih rečnih dolin, grap in erozijskih jarkov s strmimi pobočji, med dolinami so široke
  • Iugiug
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Gričevnat tip reliefa v Subpanonskih pokrajinah Slovenije

A
  • Primer: Jeruzalemske gorice
  • Zaradi kamninske pestrosti (prevladujoče lapornate in peščene kamnine) je površje bolj raznoliko kot na flišu
  • Slemenasto – dolinasti relief s hitrim menjavanjem razvejanih slemen in vmesnih dolin
  • Ozke mokrotne naplavne ravnice na dnu dolin
  • Različna raba tal (sadovnjaki in vinogradi na prisojnih in gozdovi na osojnih pobočjih)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Ravninski tip reliefa

A
  • Primer: dolina reke Krke
  • Doline, kotline, široke zajede Panonske nižine (Obpanonske pokrajine)
  • Številne rečne terase ter značilna poljska razdelitev na proge
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Topografska lega

A

glede na površinske značilnosti: glede na reliefne in druge enote (pokrajine/regije), glede na nadmorsko višino, glede na sosednje kraje, države, glede na celine, oceane in morja…

Primer: nekdo stoji na vrhu hriba in ima pogled na staro jedro mesta.
Primer: Slovenija leži na stiku štirih velikih naravnih (reliefnih) enot – topografska lega.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Geografska lega

A

s pomočjo stopinjske mreže, ki je mreža vzporednikov in poldnevnikom – lego določamo z geografsko širino in geografsko dolžino; glede na toplotne pasove; glede na časovne pasove; glede na smeri neba.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

orientacija

A

je opredeljevanje/določanje lege

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Absolutna orientacija

A

v astronomsko zasnovani stopenjski mreži

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Relativna orientacija

A

glede na trenutno stojišče in obzorje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q
  1. delitev orientacije
A
  • orientacija v stopinjski mreži
  • orientacija na obzorju
  • orientacija na karti
  • višinska orientacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

stopinjska mreža - vzporedniki

A

ekvator = 0 stopinj (vzporednik)

Ekvator razdeli Zemlji na severno in južno poloblo. 2x letno pade Sonce navpično na ekvator.

Severni in južni povratnik sta 23,5 stopinj, tukaj padejo sončni žarki pravokotno na Zemljo 1x na leto.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Stopinjska mreža - poldnevniki

A

Začetni poldnevnik ali Greenwiški poldnevnik leži na 0 stopinjah geografske dolžine in razdeli zemljo na vzhodno in zahodno poloblo.

Poldnevnikov je več kot vzporednikov in sicer jih je 360, na vsaki polobli 180.

Stopinje kažejo kot med središčem Zemlje in ekvatorjem ter točko- kot, ki prikazuje, koliko je neka točka oddaljena od ekvatorja.

TASMANIJA: leži na približno 45 stopinj južne geografske širine, ter na 145 stopinj vzhodne geografske dolžine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Toplotni pasovi

A
  • vroči ali tropski pas
  • severni / južni zmerno topli pas
  • severni / južni mrzli pas
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

V katerem toplotnem pasu leži Slovenija?

A

V severnem zmerno toplem pasu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Zakaj toplotni pasovi nastanejo?

A

Najpomembnejši vpliv je kot, pod katerim sončni žarki padajo na Zemljo (kot odvisen od: položaja na ekliptiki + nagib Zemljine osi + sferičnost Zemlje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

V katerem ČASOVNEM pasu leži Slovenija?

A

Slovenija leži v srednjeevropskem časovnem pasu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Kako se vrti Zemlja?

A

od V proti Z.

Zato pri vzhodnih krajih prištevamo ure, ker pridejo prej. Časovni pasovi so se prilagodili, da je cel del države v istem časovnem pasu. V dogovoru časovni pasovi niso ravno enakomerni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Kartografija

A

= znanstvena in tehnična veda, ki se ukvarja z metodami in procesom sestavljanja zemljevidov ali kart ter s proučevanjem le teh. (ukrivljenost zemeljske površine in prenos na ravno)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

razvijanje kartografije skozi čas

A

a) PRAZGODOVINA: prvi »kartografi« so upodabljali preproste slike nekega objekta ali dela iz naravnega okolja…

b) ANTIKA: ukvarjali so se s predstavitvijo Zemlje, ugotavljanjem oblike ter njeno velikostjo in upodabljanjem. Risanje zemljevidov…

c) SREDNJI VEK: veliko antičnega znanja se izgubi (avtorji zemljevidov so menihi, ki so ustvarjali za samostanskimi zidovi)

d) NOVI VEK: Po odkritju Amerike so evropski kartografi vključevali nove kontinente in oceane v svoje karte, kar je vodilo do razvoja zemljevidov sveta, kot ga poznamo danes.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

razvoj slovenske kartografije

A
  • Od 16.st. naprej se razvija kartografija
  • 17.st.: Janez Vajkard Valvazor – Slava vojvodine Krajnske
  • 19.st.:
    Kozler – karta ZDRUŽENE SLOVENIJE
    Blaž Kocen – več izdaj šolskih atlasov, tudi zemljevidi v tujih jezikih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Kaj je zemljevid?

A

Na ravni podlagi prikazuje pomanjšano zemeljsko površje. Je pomemben pripomoček v življenju za orientacijo. Sestavljen je iz dogovorjenih znakov (v legendi). Gre za tloris.

= osnovno orodje in pripomoček pri spoznavanju Zemljinega površja in razlagi pojavov na ravni podlagi.

54
Q

Zemljevidi po vsebini:

A

SPLOŠNI ali PREGLEDNI: Enakovredno stanje v naravi (domače pokrajine, Slovenije, Evrope, sveta…)

TEMATSKI: Eno temo poudarijo, druge pa namenoma zanemarijo (politična karta Evrope, karta kulturne dediščine…)

55
Q

Zemljevidi po načinu prikaza in uporabe:

A

Stenski, ročni, reliefni, elektronski, atlas, globus

56
Q

panoramske karte

A

prikazujejo naselja/pokrajine v perspektivi. Takšen prikaz je človeku bolj naraven. Na panoramski karti hitro najdemo želene točke.

57
Q

Elementi kart

A
  • matematični elementi
  • fizičnogeografski elementi
  • družbenogeografski elementi
  • posamezni elementi
58
Q

Matematični elementi kart

A

stopinjska ali koordinatna mreža, projekcija, merilo, osnovne geografske točke…

59
Q

Fizičnogeografski elementi kart

A

relief (oblike, nadmorska višina), hidrografska mreža- vodovja, vegetacija…

60
Q

Družbenogeografski elementi kart

A

kažejo nekaj, kar je posledica človekovega delovanja v okolju; meje, rudniki, infrastruktura…)

61
Q

Posamezni elementi kart

A

naslov, leto, izdaja…

62
Q

Kartografske projekcije

A

postopek »prenašanja« oziroma preslikave ukrivljenega Zemljinega površja ali delov površja na ravno 2D ploskev

63
Q

Kakšne kartografske projekcije poznamo

A
  • Valjne ali cilindrične projekcije
  • Stožčne ali koničaste projekcije
  • Azimutne ali horizontalne ali ravninske projekcije
64
Q

Kakšne so valjne ali cilindrične projekcije

A

natančno pri ekvatorju ob polih pa popačeno

65
Q

Kakšne so stožčne ali koničaste projekcije

A

na vrhu pol, črte se ne križajo pravokotno ampak se sekajo pahljačasto, polarne predele zmanjša, ob ekvatorju so prevelike razdalje, s tem prikazujemo celine

66
Q

Kakšne so horizontalne ali ravninske projekcije

A

rezultat tega je pol na sredini, poldnevniki bi bili kot krogi okoli sredine, vzporedniki bi bili pahljačasto, polarna območja so s tem bolj prikazana

67
Q

Zenit

A

nadglavišče - ptičja perspektiva

68
Q

Merilo karte

A

je razmerje med dejanskim stanjem v naravi in narisanim prikazom

1:10
1 cm na karti je 10 cm v naravi

69
Q

kakšna merila poznamo

A
  • Numerično (prikazano s številkami 1:25000)
  • Opisno (opišemo z besedami)
  • Grafično (lahko izrežemo daljico iz papirja in jo potem premikamo po površini)
70
Q

Kaj je relief

A

Relief je oblikovanost zemeljskega površja na določenem območju.

71
Q

Elementi reliefa

A

nadmorska višina (relativna in absolutna),

naklon/nagib površja (strmina, položnost, ravnina),

oblike površja ali reliefne oblike (grič, hrib, planota, vrtača…)

72
Q

na kakšne načine označujemo relief na zemljevidu

A
  • Senčenje (prikažemo reliefno energijo s sencami, črno belo) – ni najbolj natančno, težko razlikuješ med barvami…
  • Barvna višinska lestvica (barvna) = hipsometrično barvanje – po barvi lahko razbereš, kakšna višina je
  • Prikazovanje reliefa s plastnicami ali izohipsami ali višinskimi črtami.
73
Q

Plastnice

A

Plastnice so višinske črte, ki povezujejo točke z isto nadmorsko višino. Plastnice prikazujejo nadmorsko višino istočasno oblikovanost površja.

S plastnicami lahko ugotovimo nadmorsko višino krajev. Kadar imata dva kraja isto nadmorsko višino ležita na isti plastnici.

74
Q

Kaj pove nadmorska višina

A

Pove, koliko je neka točka višja od morske gladine.

75
Q

Po višini relief razdelimo:

A
  • Nižavja (100 do 200 m)
  • Gričevja (do 500 m)
  • Hribovja (do 1500 m)
  • Gorovja (nad 1500 m).
76
Q

Absolutna nadmorska višina:

A

je oddaljenost nekega kraja od povprečne nadmorske gladine. Pove, kako visoko nad morsko gladino je določeni kraj

77
Q

Relativna nadmorska višina:

A

pomeni, da morska gladina ni vključena, vseeno pa gre za oddaljenost nekega kraja od povprečne nadmorske gladine. Je višinska razlika med dvema točkama ali krajema oziroma višinska razlika med dvema absolutnima višinama

78
Q

»osnovne«/odebeljene izohipse

A

izohipse, ki so poudarjene in med seboj vertikalno enako oddaljene.

79
Q

Ekvidistanca (E)

A

navpična višinska razlika med dvema sosednjima osnovnima izohipsama, je standardna na kartah istega merila

80
Q

Pomožne izohipse

A

črtkane (na pol ekvidistance), pikčaste (na četrtini ekvidistance)

81
Q

Interval (i)

A

vodoravna razdalja med izohipsama

82
Q

Kaj nam pove razmik med plastnicami ali interval na zemljevidu?

A

Kjer so plastnice bolj razmaknjene in je interval večji, je pobočje vzpetine POLOŽNO.

83
Q

Kako ločimo kamnine

A
  • Nastanek
  • Fizikalne/mehanske lastnosti
  • Kemijsko sestavo (določa neke lastnosti in vpliva na relief)
  • Starost.
84
Q

Kamnine glede na nastanek:

A
  • Magmatske kamnine (3%) nastanejo tako, da se strdi magma; z ohlajanjem spremeni agregatno stanje.
  • Sedimentne kamnine (93%) nastanejo tako, da se različne žive in nežive snovi nalagajo druga na drugo.
  • Metamorfne kamnine (4%) nastanejo tako, da se nekaj preobrazi; zaradi prisotnih temperatur in pritiska.

Magmatske in metamorfne kamnine so predvsem na Pohorju, sedimentne pa povsod.

85
Q

Magmatske kamnine

A

Nastale so z ohlajanjem magme, lave ali vulkanskih izločkov
(granit, granodiorit/tonalit, bazalt, dacit…).

Delimo jih na:
- Globočnine (iz magme) – magma se strdi v notranjosti
- Predornine (iz lave) – magma prodre na površje in se tam strdi

86
Q

Sedimentne kamnine - nastanek

A

Nastale so z usedanjem = sedimentacijo materiala in odmrlih organizmov nekdanjih morij. Nastanek sedimentnih kamnin je pogojen s petimi osnovnimi procesi:
1. Preperevanje (mehansko, kemično, biološko)
2. Erozija
3. Transport
4. Usedanje
5. Litifikacija (poveže se v skupke s kemijskimi procesi)

87
Q

Kakšne sedimentne kamnine poznamo

A
  • Mehanske (grušč/breča, pesek/peščenjak, glina/glinavec, lapor/laporovec, prod/konglomerat, fliš…;
  • kemične (kamena sol, kemično izločena apnenec, dolomit)
  • biokemične/ organske sedimentne kamnine (apnenec – fosili, lehnjak)
  • Sprijete, nesprijete.
88
Q

Metamorfne kamnine

A

Nastale s preobrazbo = metamorfozo prvih dveh skupin pod vplivom povišanega pritiska in temperatur (marmor, gnajs, skrilavec, blestnik).

89
Q

Fizikalne lastnosti kamnin

A

Trdota
Razkolnost
Barva
Poroznost
Velikost delcev

90
Q

Trdota kamnin

A

je lastnost kamnine, ki se meri v odpornosti kamnine. Mohsova trdotna lestvica – kako je kamnina trda

91
Q

Razkolnost kamnin

A

je lastnost, ki se nanaša na vezi med atomi. Če so te vezi šibke, se atomi cepijo, to pa vidimo, ko se kamnina cepi na lističe. Lahko se cepi tudi na drobne neenakomerne delce

92
Q

Barva kamnin

A

govori o razmerjih posameznih sestavin in primesi mineralov v kamnini. Sijaj je lahko kovinski, steklen

93
Q

Poroznost kamnin

A

je lastnost, ki omogoča prepuščanje vode skozi kamnino. To preverimo tako, da na kamnino kapnemo vodo. Če na kamnini nastane kapljica, kamnina ni porozna, če pa voda izgine v notranjost, govorimo o poroznosti kamnine

94
Q

Velikost delcev kamnin

A

kamnina je lahko sestavljena iz različnih delcev (grušč, prod, pesek, melj, glina). Nekatere delce lahko opazujemo s prostim očesom, za druge pa potrebujemo povečevalno steklo.

95
Q

Kamnine glede na kemijsko sestavo

A
  • karbonatne
  • silikatne

Preverimo s HCl

96
Q

Karbonatne kamnine

A

prevladujejo minerali kalcita – kalcijev karbonat; so prepustne zaradi kemičnega raztapljanja – apnenec – voda pronica v notranjost – kraški pojavi

bazične

97
Q

Silikatne kamnine

A

prevladujejo silikatni minerali, med katerimi je najpogostejši kremen – silicijev dioksid; so neprepustne – voda ne pronica v notranjost kamnine

kisle

98
Q

Geološka zgodovina našega ozemlja: 1. Predkambrijsko obdobje

A

Pohorje, Kozjak, Strojna…

Prevladujejo metamorfne in magmatske kamnine (zlasti gnajsi in blestniki).

99
Q

Geološka zgodovina našega ozemlja: 2. Paleozoisko obdobje

A

Karavanke, deli V in Z predalpskega hribovja…

Prevladujejo peščenjaki, konglomerati, glinasti skrilavci (svinčeva in cinkova ruda, uranova, ruda).

100
Q

Geološka zgodovina našega ozemlja: 3. Mezozoisko obdobje

A

Plitvo morje Tetis med Afriško in Evrazijsko ploščo – na območju Dinarskega gorstva in Alp;

Debele plasti apnenca in dolomita, redki neapnenčasti rečni in vetrovni sedimenti, fliš, skrilvci, magmatske kamnine kot posledica živahnega vulkanizma v plitvem morju (živosrebrna ruda).

101
Q

Smeri slemenitev v Sloveniji

A
  • Alpska smer Z –> V
  • Dinarska smer SZ –> JV
  • Panonska smer SV –> JZ
102
Q

Tektonska zgradba Slovenije

A

stikališče 5 tektonskih enot (Alpidov, Panoidov, Južnih Alp, Notranjih Dinaridov in Zunanjih dinaridov)

103
Q

Periadriatski šiv

A

je najpomembnejša meja med Južnimi Alpami in Centralnimi (osrednjimi) Alpami:

Ziljska dolina – Mežiška dolina – dolina Bistre – Smrekovec – Dobrna – Rogaška Slatina (sekundarni odcepi – Laško, Podčetrtek).

104
Q

Če bi Slovenci v celoti živeli v nižavju?

A
  • Marsikdo je pripravljen dokazovati, da so nas grebeni Alp obvarovali pred germanizacijo;
  • Posledica reliefne pestrosti (prepredenost z gorskimi hrbti in hribovji…) so številna narečja;
  • Reke tečejo v smeri tektonskih prelomov in smeri slemenitev – imajo hidroenergetski potencial;
  • Kmetijstvo bi bilo bolj intenzivno, gojili bi druge kulture, morda bi imeli bolj degradirana tla/prst;
  • Vreme bi bilo bolj predvidljivo in podnebje bolj enolično;
  • Turizem bi moral temeljiti na drugih izhodiščih.
105
Q

relief - zunanje ali eksogene sile

A

sonce in temperaturne spremembe + gravitacija, padavine, vetrovi, vodovje, ledeniki, človek…

Preperevanje, razpadanje, drobljenje, odpihovanje, kotaljenje, odnašanje, nalaganje…

106
Q

relief - notranje ali endogene sile

A

visoke temperature in pritiski v Zemljini notranjosti

Geološka zgradba (kamnine + tektonski procesi: prelomi, narivi, podrivi, drsenja, odmikanja, gubanja, potresi, vulkani…)

107
Q

Preperevanje

A

vsi procesi, ki povzročajo, da kamnine na Zemljinem površju razpadajo. Na mestu preperevanja se kopičijo delci preperelih (razkrojenih, razpadlih) kamnin, ki jih imenujemo preperina

108
Q

3 vrste preperevanja

A
  • Mehansko razpadanje na manjše delčke, brez spremembe mineralne sestave – temperaturno + zmrzalno.
  • Kemično spremeni se oblika kamnin in njihova mineralna sestava (veliko pomen vode in podnebja) = razkrajanje in raztapljanje (korozija).
  • Biološko mehansko ali kemično, a ob sodelovanju živih organizmov.
109
Q

Temeljni zunanji preoblikovalni procesi

A

Denudacija, erozija, akumulacija

110
Q

Denudacija

A

razgaljevanje površja = ploskovno odnašanje preperine zaradi spiranja (večinoma vzpeti svet).

111
Q

Erozija

A

dolbenje oziroma vrezovanje v površje (rečna, morska, ledeniška, vetrna; večinoma vzpeti svet).

112
Q

Akumulacija

A

odlaganje in kopičenje preperine (večinoma nižine)

113
Q

zunanji preoblikovalni procesi na pobočjih

A
  • Strma pobočja: nastajanje melišč (odpadanje odkruškov), podor.
  • Manj strma pobočja: plaz, usad (majhen plaz).

Kamnine so zaradi različne sestave in različnih lastnosti različno mehansko in kemično odporne na preoblikovalne procese (npr.: apnenec je mehansko trden, a kemično slabo odporen na raztapljanje).

114
Q

Relief glede na nastanek

A
  1. Rečni
  2. Ledeniški
  3. Kraški
  4. Obalni
  5. Vetrni
  6. Vulkanski
  7. Antropogeni
115
Q

temeljne lastnosti prsti

A
  • SKELETNOST – količina; velikost skeleta
  • ZRNAVOST ALI STRUKTURA – razmerje med meljem, glino in peskom
  • BARVA – ključ za ugotavljanje drugih lastnosti prsti
  • SESTAVA ALI STRUKTURA – kako se mineralni delci povezujejo v skupke ali strukturne agregate
116
Q

druge lastnosti prsti

A
  1. Vsebnost CaCO3 – če ga ni, dodamo apnenčasti pesek.
  2. Reakcija prsti – kisli zemlji dodamo apnenčasti pesek. Alkalni zemlji dodamo silikatni pesek – kremenov pesek. Najboljša nevtralna.
117
Q

Prsti v Sloveniji:

A
  • AVTOMORFNE (voda odteče): ranker, rendzina, evtrična rjava prst, distrična rjava prst, rjava pokarbonatna prst, jerovica, izprana prst.
  • HIDROMORFNE (voda se zadržuje): obrečne prsti, psevdoglej, glej, šotna prst.
118
Q

Dejavniki, ki vplivajo na rastlinstvo:

A

prst, voda, sončna svetloba, relief (višinski rastlinski pasovi), padavine in temperature (podnebje), človek, medsebojni vplivi rastlin

119
Q

vodovje

A

70,8% površja Zemlje pokriva svetovno morje.
29,2% površja Zemlje je kopno. Na kopnem: površinske tekoče vode, podzemeljske vode, jezera, mokrišča.

120
Q

Mali vodni krog

A

je krog, ki nastane samo na relaciji morje – zrak.

121
Q

Veliki vodni krog

A

krog, ki nastane na relaciji morje – kopno – zrak.

122
Q

Svetovno morje - lastnosti

A
  • Temperatura – dnevna nihanja segajo do 25m globine
  • Slanost – povprečna slanost 35 promil (Sredozemsko morje je majhno in ujeto med kopno, zato je slanost večja)
123
Q

Gibanje morske vode

A
  • Valovanje (krožno gibanje vode zaradi vetrov)
  • Plimovanje ali bibavica (dviganje in spuščanje gladine zaradi vplivov Lune in Sonca – Tržaški zaliv cca. 90 cm)
  • Morski tokovi – hladni in topli – velik vpliv na podnebje: posledica stalnih/planetarnih vetrov + oblik celin, morskega dna, Coriolisove sile; izenačevalni tokovi (temperatura, slanost, gostota); izravnalni tokovi (višinske razlike med morji).
124
Q

naravna jezera

A

Bohinjsko, Blejsko

125
Q

Umetna jezera

A

Šaleška – zaradi izkopavanja premoga, Ptujsko – zaradi hidroelektrarne.

126
Q

Pogoj za nastanek mokrišč

A

neprepustna plast ali plast stalno zamrznjenega zemljišča

127
Q

Ramsarska lokaliteta

A

znamka, ki pomeni, da so mokrišča zaščitena na mednarodnem nivoju. Npr. Sečoveljske soline, Cerkniško jezero, Škocjanske jame.

128
Q

Sestava zraka

A

ečina je dušika (78%), nekaj kisika (20,9%), preostalo pa je žlahtnih plinov (0,9%).

129
Q

Glavni vir onesnaževal zraka:

A

fosilna goriva (nafta, premog: promet, kurišča) – smog (smoke + fog)

130
Q

Najbolj nevarna onesnaževala zraka:

A

žveplove in dušikove spojine – iz njih nastajajo kisline – kisli dež.

131
Q

Ključni dejavniki poselitve Slovenije so

A

relief, prometna dostopnost, obmejnost, gospodarska gravitacija in možnosti oskrbovanja – območja koncentracije prebivalstva: območja depopulacije.

132
Q
A

GEO (4 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions