sistematika, speciacija, dokazi za evolucijo Flashcards
sistematika
biološka disciplina, ki ureja in razlaga znanje o biotski pestrosti
biološki sistemi
- po pravilih urejene skupine vrst in hierarhično višjih skupin
organizmov = taksonomske skupine ali taksoni - sodobna sistematika = sistem, ki temelji na sorodstvenih odnosih
med vrstami, ki so posledica evolucijske zgodovine ali filogenije
taksonomija
del sistematike, ki odkriva, opisuje in poimenuje taksone
speciacija
evolucijski proces nastajanja novih vrst. Nastajanja novih
vrst povečuje biotsko pestrost/raznolikost = BIODIVERZITETA
biološka definicija vrste
populacija ali skupina populacij, katere
pripadniki se med seboj razmnožujejo in imajo plodne potomce
- osnova skupni genski sklad, ki si ga delijo v procesu spolnega
razmnoževanja
slabosti biološke definicije vrste se pokažejo pri katerih organizmih?
- prostorsko strogo ločene populacije
- populacije prednikov in potomcev, ločenih v času
- organizmi, ki se razmnožujejo le nespolno
EVOLUCIJSKO DEFINICIJO VRSTE
razlikovanje vrst temelji na primerjavi zaporedij
nukleotidov DNA pri različnih organizmih
3 stopnje specializacije
1.Začetna ločitev populacije
2.Evolucijsko razhajanje populacij
3.Nastanek biološke razmnoževalne prepreke
začetna ločitev populacij: geografska izolacija
Vzroki: selitev osebkov, geološki ali klimatski procesi, izbira
gostitelja
Posledice:
- prilagoditev na nekoliko drugačne razmere
- razlike med izoliranimi populacijami se večajo
- razvijejo se nove podvrste (podvrsta – vrsta v nastajanju)
- osebki iz dveh različnih podvrst se med seboj ne morejo več
razmnoževati
ekološka izolacija
Tesno sorodne vrste znotraj določenega območja zasedajo različne življenjske prostore – ekološke niše in se
posledično ne parijo med seboj.
Primer:
- gorski in nižinski urh
- podvrste bele omele
(ena na jelki, druge na
brinu)
migracije ali preseljevanje
omogočajo pretok genov med populacijami in
vstop novih genov v populacijo
Kako vplivajo migracije na razlike med
populacijami?
- izenačujejo genske sklade in zmanjšujejo razlike
med populacijami
Vpliv na majhno populacijo?
vzdržuje genetsko pestrost in zmanjšuje njihovo
ogroženost
Evolucijsko razhajanje populacij
- Prilagajanja na novo okolje, na drugačne razmere v
katerih živijo populacije po začetni ločitvi - Vpliv naravnega, spolnega in umetnega izbora
- Pojav naključnega genetskega zdrsa
- Pojav naključnih mutacij v ločenih populacijah
naravni izbor
najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na frekvence alelov v
populacijah
- dedne lastnosti, ki dajejo organizmom prednost pred drugimi postajajo
skozi generacije bolj pogoste - deluje predvidljivo in genski sklad populacije usmerja k boljši prilagodljivosti
- povečuje število organizmov s koristnimi
lastnostmi - naravni izbor „izbira“ med fenotipi
Razvoj odpornosti ali rezistence na antibiotike
bakterijske bolezni postajajo neozdravljive
Odporne bakterije imajo gene, ki določajo encime s katerimi lahko
razgradijo določen antibiotik
Vzrok nastanka genov: mutacije, konjugacije (prenos plazmida med
bakterijami)
Zakaj se na antibiotik neobčutljiva bakterija hitro razširi?
- na antibiotik občutljive bakterije propadejo
- preživijo odporne bakterije – imajo več hrane, hitro se
razmnožujejo in se s tem hitro širijo
Evolucijski dejavnik, ki izvaja naravni izbor oziroma selekcijski
pritisk?
- antibiotik
Katere organizme izbira človek?
- osebke z zaželjeno lastnostjo
Kaj je človek na ta način vzgojil?
- različne sorte kulturnih rastlin
- pasme domačih živali
Zakaj je umetni izbor večinoma hitrejši od naravnega izbora?
- izvaja ga človek, ki je pri izbiranju primernih osebkov bolj
dosleden kot naravni izbor pri katerem
o razmnoževanju in preživetju odloča okolje.
spolni izbor - izbirno parjenje
v naravi se navadno partnerja ne parita naključno,
temveč se izbereta na podlagi določenih lastnosti
* živalih - samica tista, ki izbira – večji neposredni
energijski vložek v posameznega potomca; izbere
samca z „dobrimi geni“; načelo hendikepa
* aktivno vlogo samec, ki ustvari svoj teritorij in iz njega
izloča vse možne tekmece (izbiranje znotraj spola)
* z izbirnim parjenjem se frekvence alelov v populaciji
ne izgubijo, se pa spremenijo frekvence genotipov in
fenotipov
naključni genetski premik
sprememba pogostosti alela zaradi naključja zlasti v
majhnih populacijah
- vedno se znižuje genetska pestrost populacije
V kakšni populaciji bo imelo naključje večji vpliv: Primer naključja: metanje kovanca cifra/mož
v veliki ali v majhni populaciji?
V veliki delež alelov med
generacijami se ne
spreminja
V majhni alel lahko izgine
- polimorfen gen postane nepolimorfen
- večja verjetnost sokrvja