Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Biologija 101 > Rastline > Flashcards

Rastline Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Physics 101 flashcards Psychology 101 flashcards Chemistry 101 flashcards Biology 101 flashcards Organic Chemistry 101 flashcards Sociology 101 flashcards
1
Q

Kaj so rastline?

A

So kopenski večcelični evkarionti, ki opravljajo fotosintezo. Med rastline uvrščasmo mahove, praprotnice in semenke. Rastline so se najvrjetneje razvile iz posebne skupine zelenih alg, ki so prešle na kopno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Rastline imajo liste z velikimi zunanjimi površinami. Kateri življenski problem na ta način rešijo?

A

Imajo več sončne energije - bolj intenzivna fotosinteza
več privzetega CO2 - več organske hrane
pridobivanje zadostne količinie snovi in energije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Deblo semenke

A

Z evolucijo so pridobili semena(golosemenke), cvet in plod (kritosemenke)
njihovo razmnoževanje postane neodvisno od vode.
-Golosemenke: semenske zasnove ležijo prosto na plodnih luskah.
-Kritosemenke: semenske zasnove ležijo skrite v plodnici pestiča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako je telo rastlin hierarhično organizirano

A

Specializirane celice se povezujejo v tkiva. Različna tkiva tvorijo razne
rastlinske organe, ti pa oblikujejo organizem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je osnovni rastlinski organ?

A

List, korenina, steblo. Značilni so za praprotnice in semenke.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je značilno zua vse semenke in kaj samo za kritosemenke

A

vse semenke imajo seme (še es organ), vet in plod pa imajo samo kritosemenke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kakšna je zgradba rastlinske celice?

A

Pomembnejši deli:
VAKUOLA
* membrana vakuole – tonoplast
* Voda z raztopljenimi snovmi
* Omogoča čvrstnost celice (turgorski tlak)
* Barvila, trpke in neužitne snovi (zaščita pred objedanjem)

PLASTIDI
* Obdani z dvema membranama
* Lastna DNA, ribosomi
* Kloroplasti – fotosinteza; kromoplasti – barvila
karotenoidi; amiloplasti – škrobna zrna

CELIČNA STENA
* Oblika, opora celice
* Dolgi in debeli snopi polisaharida celuloze
* Pore v celični steni – plazmodezme
* Lignin – trden, obstojen polimer = lesnate rastline

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je tkivo?

A

Tkivo je skupina po zgradbi in nalogah enakih ali
podobnih celic.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj so in kako se imenujejo rastlinska tkiva?

A

To so meristemi. Meristemi so nediferencirane celice (= majhne celice s tankimi stenami, gosto citoplazmo z veliko ribosomi in mitohondriji, plastidi so majhni in nediferencirani)
Imajo neomejeno rast (saj se nediferencirane celice lahko neomejeno delijo) - obnova ob poškodbi in obžiranju
Lahko se delijo z mitozo
Omogočajo rast brstnic. Gradijo rastni vršiček stebla, rastni vršiček korenine ter zalistni brst.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kaj je plutni in prevodni kambij

A

To so meristema, ki povzročita nastanek lesa, lubja in plute. Omogočata sekundarno rast.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj pa so trajn tkiva?

A

Trajna tkiva gradijo diferencirane in specializirane celice. Celice trajnih tkiv se ne delijo. Z razvojem trajnih tkiv so rastline rešile probleme, ki so značilni za življenje na kopnem.
-krovno tkivo: zaščita, izmenjava plinov
-oporno tkivo: foblika in opora
- Meristemsko tkivo: tvorba novih celic, rast
- Osnovno tkivo: fotosinteza
- Prevodno tkivo: prenos snovi in opora

Trajna tkiva so tudi asimilacijska tkiva. V njih poteka FS, zato so njabolje razvita v zelenih listih. Vsebujejo veliko kloroplastov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Značilnosti prevodnih tkiv:

A

Gradijo rastlinske žile stebla, listov in korenine.
Omogočajo transport na dolge razdalje, njihova gonilna sila pa je razlika v tlaku.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Telo alg ni zgrajeno iz tkiv, kaj podpira telo alg?

A

vzgon vode

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kako alge sprejemajo snovi potrebne za fotosintezo?

A

Preko celitne svoje telesne površine prevezmajo snovi za FS. Zaradi velike površine je difuzija uspešna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je ksilem?

A

To so mrtve celice, ki imajo debele celične stene s celulozo, ligninom, zato, da dajejo oporo. Imenujemo jih traheide.
Kritosemenke: imajo dolge vodovodne cevi ali traheje in traheide
Golosemenke: imajo samo traheide

Pomen ksilema pa je omogoča prevajanje vode in mineralov iz korenin v liste, daje oporo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kako se prevaja voda po ksilemu?

A
  • vstop skozi korenine
  • KOHEZIJA– vodikove vezi med molekulami vode
  • ADHEZIJO – vodikove vezi med molekulami vode in snovmi v
    celični steni
  • molekule vode tvorijo neprekinjen vodni stolpec
  • TRANSPIRACIJA – izhlapevanje vode skozi listne reže ustvari podtlak
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj je floem?

A

je zgrajen iz živih celic brez celičnega jedra, ki jih imenujemo sitke. Niz nitastih celic tvori sitasto cev. Prečne stene med zaporednimi sitkami so preluknjane, kar omogoča prehajanje citoplazme iz ene sitke v drugo. Ob sitkah so celice spremljevalke, ki z aktivnim trasportom čpajo npr. sladkorje v floem. Ima ranko celično steno, nima jedra, vakuole, ribosomov, malo mitohondrijev.

Pomen floema: omogoča prevajanje organskih snovi (saharoza, aminokisline, rastlinski hormoni) iz listov v druge dele rastline.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je naloga stebla?

A

-opora rastlini
-iz njega izraščajo listi
-po njem se prenašajo snovi med koreninami in listi
-skladiščenje snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kakšen je prečni prerez stebla?

A

Gradijo ga:
1.) povrhnica z kutikulo (krovno tkivo) in prevodna žila iz treh tkiv : floema(navzven), žilnega kambija(rastno tkivo) n ksilema (navznoter)
2.) primarna skorja (predel med žilo in povrhnico). V primarni skorji je razvito oporno tkivo, tudi asimilacijsko tkivo.
3.) stržen, ki je osrednji del stebla (skladiščenje razlčnih snovi: gomolj krompirja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Steblo kaktej (PREOBRAŽENA STEBLA)

A

= skladiščenje vode v osnovnem tkivu - Stolon = podaljšek stebla iz zalistnega brsta; nespolno razmnoževanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Koničast trn (PREOBRAŽENA STEBLA)

A

preobražen stranski poganjek; zaščita, obramba pred objedanjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kroglasti gomolj, podolgovata korenika (PREOBRAŽENA STEBLA)

A

skladiščenje založnih snovi (škrob)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj omogoča prevodni kambij

A

omogoča rast v širino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Sekundarna rast - olesenitev

A

olesenijo vsa stebla golosemenk in nekaterih dvokaličnic med kritosemenkami (listavi). Prvo leto razvoja so vsa stbla zelena. V drugem letu se pri rastlina, ki olesnijo razvije kambijalni obroč. Kambijalni obroč tvori navznoter les ali sekundarni ksilem(prevajanje vode in opora), navzven pa ličje - sekundarni floem(prevajanje organskig snovi, za oporo sklerenhimske celice zt debelimi celičnimi stenami).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kaj gradi les ali sekundarki ksilem kritosemenk?

A

traheje, traheide, lesna vlakna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Katere rasline ne tvorijo kambialnega obroča?

A

enokaličnice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Zakaj so drevesa največji danes živeči organizmi na zemlji?

A

veliko vezane celuloze , trda celična stena, močna opora.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Zakaj je tudi rast dreves omejena?

A

Ker je omejen dvig vode s principom transpiracije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kaj je plutni kambij?

A

Nahaja se med povrhnjico in ličjem
PLUTA – novo, bolj odporno krovno tkivo
- večslojna, mrtve celice, neprepustne celične steni, nima celic listne reže

30
Q

Kaj je lubje?

A

To je vse, kar je nad prevodnim kambijem (ličje, pluta)
omogoča prevajanje organskih snovi, ter zaščita.

31
Q

Kaj so letnice, branika?

A

To se zgodi, ko je kambij aktiven ov primernih razmerah (zmerna temperatura, dovolj vod) - spomladi, poleti = velike so celice.
Konec poletja se aktivnost kambija ustavi= majhne celice
Aktivnost se obnosvi spet spomladi

Branika: prirastek lesa v enem letu.
Letnica: navidezna črta med dvema branikama.

32
Q

Kaj je beljava?

A

Les, kjer so prevodni elementi še aktivni. Imenujemo ga moker les.

33
Q

Kaj je črnjava?

A

Del lesa, ki ni več aktiven. Ni napolnjen z vodo.

34
Q

Kaj so naloge korenine?

A

Sprejemanje vode in mineralnih snovi, tudi s pomočjo gliv (mikoriza)
Pritrja rastlinoi na podlago
Shranjevanje rezervnih snovi npr. rezervnega škroba (repa, pesa, koren)

35
Q

Kakšne korenine imajo dvokaličnice in kakšne enokaličnice?

A

dvokaličnice: imajo glavno korenino, ki je najdaljša in najdebelejša, poleg te pa še stranske korenine. Vsebuje globok koreninski sistem

Enoikaličnice: Glavna korenina zakrni, zato ima nadomestne korenine, ki tvorijo šopast koreninski sistem.

36
Q

Kakšen je rasti del korenine?

A

predstavlja koreninski vršiček, ki ga gradi rastjno tkivo (meristem). Celice koreninskega vršička se neprestano delijo z mitozo, nato se diferencirajo v različna trajna tkiva. Meristem omogoča rast korenine v dolžino. Koreninska čepica ščiti koreninski vršiček pri prodiranju korenine v tla.

37
Q

Kakšen je sarkalni del korenine?

A

V srkalnem delu iz koreninske povrhnice izraščajo koreninski laski, ki močpno povečajo površino za sprejemanje vode in mineralov iz tal.

38
Q

Kakšen je prevajalni del?

A

z razvito koreninsko žilo povezuje korenino in steblo.

39
Q

Katere poznamo preobražene korenine?

A
  • Oporne korenine (bambus): izraščajo iz nadzemnega stebla in se zasidrajo v tla
  • Zračne korenine (orhideje): sprejemajo vodo iz ozračja
  • Korenine zajedavskih rastlin: privzem snovi od gostitelja
  • Koren (regrat), koreninski gomolj (dalija): založne snovi
40
Q

Kaj so naloge listov?

A

fotosinteza, ki poteka v asimilacijskem tkivu, ter transpiracija (nadzorovano izhlapevanje vode iz rastline skozi listne reže.
Transpiracija omogoča dvigovanje vode in anorganskih snovi iz korenin proti listom (deluje kot sesalna sila). Omogoča tudi ohlajanje rastline.)

41
Q

Kaj je transpiracija?

A

je nadzorovanmo oddajanje vode skozi listne reže- Omogoča dvig vode in mineralov iz korenin v liste in druge dele rasltin.

42
Q

Naštej in pojasni dejavnike, ki vplivajo na traspiracijo?

A

temperatuera, vlaga in veter

43
Q

Zakaj rastline potrebujejo toliko vode?

A

Zaradi fotosinteze, ohlajanje rasltin in potreba po mineralih.

44
Q

povrhnica s kutikulo?

A

To je krivno tkivo, testni stiki med celicami = zaščita
kutikula = izloček povrhnice
spodnja povrhnica = listne reže za izmenjavo plinov z okoljem, transpiracija

45
Q

Listna reža?

A

To sta dve celici zapiralki (prisotni kloroplasti) + vmesna reža
Zapiranje in odpiranje listnih rež je odvisno od količine vode v vakuoli, turgorski tlak in kalijevi ioni.
Pravilno odprtje je podnevim zaprte pa so ponoči (fotosinteza)

46
Q

Listna sredica?

A

To je asimilacijsko ali fotosintetsko tkivo.
Ima stebričast tkivo in gobasto tkivo, ter listne reže
Listi so usmrejeni pravokotno na sonce, zgoraj stebričasto spodaj pa gopasto tkivo, listne reže pa se nahajajo v spodnji povrhnici.
Listi so usmrejeni navpično na sonce: notranja zgradba lista bolj enotna, listne reže na obne povrhnicah

47
Q

Preobraženi listi

A
  • Koničast trn (kaktus): obramba pred objedanjem
  • Vitica (grah): za oprijem podlage ali oporo
  • Mesnati listi (netresk): skladiščenje vode
  • Omeseneli listi (čebula): skladiščenje založnih snovi
  • Klični listi: skladiščenje založnih snovi za kalitev
  • Lovilna past (mesojedke): listi z lepljivimi prebavnimi laski
48
Q

Kakšne so oblike listov?

A

LIstna ploskev skupaj z litni pecelj in listnim dnom (za pritrjanje na steblo)

Sedeči list nima peclja

Dvokaličnice: mrežna žilnatost (marjetice, bukev, javor,…)
enokaličnice: vzporedna žilnatost (trave, kukavičevke…)

49
Q

Kako se nespolno razmnožujejo rastline?

A
  • vegetativno (razmnoževanje z nespolnimi ali vegetativnimi organi - to je vse razen cvet)
  • s sporami (trosi): celice nespolnega razmnoževanja
50
Q

Kako se spolno razmnožujejo rastline?

A

Z združevanjem gamet oz. spolnih celic.
Pri rastlinah se menjavata spolna (gametofit, haploidna) in nespolna (saprofit,diploidna) generacija, kar imenujemo METAGENEZA

51
Q

Kako so zgrajene kritosemenke?

A
  • Dvojno cvetno odevalo: prisotni venčni in čašni listi (češnja)
  • Enojno cvetno odevalo: samo en venec cvetnih listov (jesenski podlesek)
  • Dvospolni cvet: v istem cvetu se nahajajo prašniki in pestič (češnja)
  • Enospolni cvet: manjkajo prašniki ali pestič, torej so cvetovi ali ženski ali moški (koruza)
  • Enodomna rastlina: enospolni cvetovi razviti na isti rastlini (koruza)
  • Dvodomna rastlina: ena rastlina ima samo eno vrsto cveta, samo ženske ali samo moške, nasprotni spol je na drugi rastlini
52
Q

Kaj je oprašitev?

A

je prenos peloda s prašnika na brazdo pestiča

53
Q

Značilnosti vetrocvetk?

A
  • Imajo zakrnelo cvetno odevalo,
  • majhne in združene v socvetja,
  • Imajo dolge prašnične niti prašnikov (izpostavljenost),
  • lahka in številna pelodna zrna,
  • velika površina brazde pestiča
54
Q

Značilčnosti žužkocvetk?

A
  • Barviti, veliki, opazni cvetovi
  • Medovne žleze – medičina
  • Hlapne, dišeče snovi
  • Lepljivo pelodno zrno in brazda pestiča
  • Koevolucija z opraševalci
55
Q

Kje se razvije seme?

A

v notranjosti plodnice

56
Q

Stena plodovnice?

A

se tvori okoli semena = to imenujemo osemenje.
- Tanko in suho (sončnice) z veliko površine – raznašanje z
vetrom
- Debelo in sončno (paradižnik), barvito, aromatično,
hranljivo / suhi, lepljivi, z izrastki – semena raznašajo živali

57
Q

kaj je plod?

A

seme + osemenje

58
Q

Vplivi na začetek kalitve:

A
  • ugodne razmere
  • prisotnost vode in kisika (začetek
    procesov)
  • ugodna temperatura, svetloba
  • rastlinski hormoni (giberelini)
59
Q

Začetek kalitve:

A
  • Seme vsrka vodo, celice nabreknejo
    semenska lupina poči
  • Aktivacija encimov, razgradnja založnih
    makromolekul (škrob – saharozo - glukoza)
  • Mitohondriji – celično dihanje –
    pridobitev energije za rast in razvoj
  • Rast koreničice – pritrditev v tla, srkanje
    vode z anorganskimi snovmi
  • Rast poganjka in prvih pravih listov –
    diferenciacija proplastidov v kloroplaste –
    začetek fotosinteze
60
Q

Zrelo seme:

A
  • kalček z razvitimi apikalnimi morastimi
    in zasnovami za rastlinske organe
  • endosperm ali klični listi = založne
    snovi, ki se pretvorijo v osnovne
    gradnike in energijo
61
Q

Deblo mahovi

A

Razvili so se iz zelenih alg
Njihove evolucijske prilagodnitve:
*povrhnjica s kutikulo (zaščita pred izgubo vode)
*listne reže (izmenjava dihalnih plinov)
*Še vedno pa so odvisni od vode (razmnoževanje)

62
Q

Zgradba steljke

A

filoid = navidezne lističe
kavloid = navidezno steblo
Rizoidi - navidezne korenine - služijo le
pritrjanju rastline v podlago, NE ČRPAJO VODE!

63
Q

kako mahovi sprejemajo vodo

A

preko celotne telesne površine

64
Q

česa mahovi nimajo

A

nimajo prevodnih in opornih tkiv

65
Q

pomen mahov:

A

Zadržujejo vodo, ustvarjajo mikroklimo (vlažno), življenjski
prostor drugim organizmom, pionirski organizmi, na strmih pobočjih
zadržujejo erozijo, fotosintetsko aktivni, sodelujejo pri kroženju
snovi v naravi.

66
Q

Na kaj delimo mahove?

A

na jetrenjake in listnate mahove

67
Q

Deblo praprotnic?

A

Evolucijske prilagoditve:
* prevodna, oporna tkiva in pravi rastlinski organi – brstnice: - list, steblo, korenina

68
Q

Od česa so pri razmnoževanju praprotnice odvisne

A

od vode

69
Q

Zakaj so praprotnice višje razvite rastline kot mahovi?

A
  • imajo razvite prehodne elemente
70
Q

Na kaj delimo praprotnice?

A

lisičjakovce, presličevce in prave praproti

Biologija 101 (17 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions