Ekologija Flashcards

1
Q

VARSTVO NARAVE

A

Niz ukrepov, ki omogočajo ohraniti okolje primerno za delovanje in
bivanje vseh organizmov, ki tam živijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

VARSTVO OKOLJA

A

Niz ukrepov, ki omogočajo ohraniti okolje primerno za bivanje ene vrste - človeka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Ekologija

A

Znanstvena veda, ki proučuje odnose med organizmi (živimi bitji) in interakcije organizmov z neživim okoljem (njihovim življenjskim
prostorom

preučuje delovanje narave, da bi znali varovati okolje na način, da hkrati
varujemo tudi naravo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

POPULACIJA

A

je skupina organizmov iste vrste, ki živi ob istem času, v istem prostoru ter se med seboj lahko razmnožujejo.
Populacija je tudi osnovna enota raziskovanja v ekologiji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

HABITAT (bivališče)

A

je fizični življenjski prostor z vsemi neživimi (abiotski) dejavniki okolja, v
katerem živi določena vrsta organizmov. Habitat se nanaša na en organizem/eno populacijo/eno vrsto.
Posamezna vrsta ima lahko več različnih habitatov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

BIOTOP

A

je fizični prostor z vsemi neživimi dejavniki okolja, v katerem živijo različne vrste (s podobnimi zahtevami do okolja)
Npr: gozd je hkrati biotop in habitat – biotop, ko imamo v mislih vse gozdne živali, in habitat veverice, ko imamo v mislih le nji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

BIOCENOZA ali ŽIVLJENJSKA ZDRUŽBA

A

organizmi vseh vrst, ki naseljujejo nek biotop (imajo torej podobne zahteve do okoljA), in so med seboj tudi odvisni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

EKOSISTEM

A

BIOTOP + BIOCENOZA
organizmi različnih vrst z vsemi neživimi dejavniki v določenem življenjskem prostoru.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

EKOTON

A

meja med dvema ekosistemoma (npr. gozdni rob, prehod iz vodnega v kopenski ekosistem)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

BIOM

A

je življenjska združba značilna za območja z isto geografsko širino (z
značilnimi podnebnimi in talnimi razmerami) ali območja z isto
nadmorsko višino in nastane pod podobnimi vplivi okolja (stepa, puščava, savana, pragozd, tajga, tundra, …)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

BIOSFERA

A

so vsi organizmi, ki živijo na Zemlji, vključno z njihovimi medsebojnimi
interakcijami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

EKOLOŠKA NIŠA

A

so vsi neživi in živi dejavniki okolja, ki vplivajo na preživetje določene
vrste organizmov v določenem okolju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Različni vidiki življenja organizma:

A
  • prostorski (bivanjski) vidik: habitat, razširjenost vrste
  • prehranski (funkcionalni) vidik: mesto vrste v prehranski verigi
  • vidik odnosov z drugimi organizmi: medvrstni odnosi
  • dve različni vrsti ne moreta imeti popolnoma enake ekološke niše
  • različne ekološke niše - sobivanje
  • podobne/enake ekološke niše - tekmovanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

ABIOTSKI DEJAVNIKI OKOLJA

A

Okolje je osnova, ki določa, katere morfološke, fiziološke in
vedenjske lastnosti in strategije morajo imeti organizmi, da v
danem okolju preživijo in se razmnožujejo

temperatura, dostopnost vode ,
svetloba, rodovitnost tal,
osmotski tlak, mineralne snovi,
gostota medija, nadmorska višina ….

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

STRPNOSTNA KRIVULJA

A

prikazuje odziv vrste na različne vrednosti določenega ekološkega dejavnika (npr. temperatura, dostopnost vode, pH okolja, vir organske hrane, količina svetlobe pri rastlinah, dostopnost kisika…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Aktivnost organizma:

A
  • rast
  • gibanje
  • učinkovitost procesov(fotosinteza, celično dihanje, …)
  • razmnoževanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

GENERALISTI

A
  • vrste, ki imajo široko strpnostno območje za več dejavnikov okolja
  • široka in prilagodljiva ekološka niša
  • uspešno preživijo v širokem pasu vrednosti različnih dejavnikov okolja
  • Izkoriščajo lahko širok nabor virov
  • se lahko uspešno prilagajajo spremembam v okolju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

SPECIALISTI

A
  • vrste, ki imajo ozko strpnostno območje za več dejavnikov okolja.
  • ozka, manj prilagodljiva ekološka niša
  • uspešno preživijo le v ozkem pasu vrednosti enega ali več dejavnikov okolja
  • zelo težko preživijo v okolju, kjer se življenjske razmere spreminjajo,
    najbolj jim ustreza stabilno okolje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Leibigovo pravilo mimimuma

A

vrsta uspeva tako dobro kot ji omogoča dejavnik, ki je v minimumu, torej najbolj omejujoč dejavnik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

poikilotermni (ektotermni, mrzlokrvni) organizmi

A

telesna temperatura sledi temperaturi okolja, odziv preko vedenja; hibernacija, brumacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

homeotermni (endotermni, toplokrvni) organizmi

A

vzdrževanje stalne telesne temperature; telesna temperatura ni odvisna od okolja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj je medij (osredje)?

A
  • snov, ki z vseh strani obdaja organizem
  • kopenski organizmi – zrak
  • vodni organizmi – voda
  • fizikalne lastnosti vplivajo na obliko telesa, način
    gibanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

VZGON:

A
  • omogoča lebdenje v mediju
  • prilagoditev s telesnimi strukturami (klobuk klobučnjaka, padalca na
    plodovih regrata)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

TLAK

A
  • zaradi teže osredja na organizme deluje tlak
  • zračni tlak – upada z nadmorsko višino (zrak bolj redek)
  • vodni (hidrostatični) tlak – narašča z naraščanjem globine (prilagoditev
    – brez telesnih zračnih votlin; mehke in prožne kosti)
25
proces AKLIMATIZACIJE
prilagajanje posameznih osebkov, ki s časoma postanejo bolj odporni (utrjeni)
26
ADAPTACIJA
prilagajanje na spremembe v okolju na nivoju populacije / vrste - osnova genotipi, ki se skozi generacije v teku evolucije spreminjajo - poteka vedno skozi več rodov, njena gonilna sila je naravni izbor - evolucijski dejavnik izbira med fenotipi, posledično vpliva na frekvence alelov (genotipi)
27
priskledništvo ali komenzalizem
= en partner ima korist in drugi nima škode
28
sožitje ali mutualizem
oba partnerja imata korist -
29
protokooperacija
neobvezno (fakultativno)
30
simbioza
obvezno (obligatno)
31
AMENZALIZEM ali NASPROTNIŠTVO
ena vrsta dela škodo drugi, sama pa od tega nima nobene koristi primer: listi in plodovi oreha izločajo snovi, ki zavirajo rast drugih rastlin
32
Znotrajvrstno tekmovanje
– za prostor, hrano, vire v okolju, spolnega partnerja
33
Hiperprodukcija
organizmi imajo navadno več potomcev, kot jih v določenem okolju lahko preživi
34
Koga iz okolja izloča naravni izbor:
- bolne osebke - stare organizme - manj vitalne mladiče
35
Kdo pa je v tekmovanju bolj uspešen?
organizmi, ki so bolje prilagojeni na razmere v določenem okolju, kajti ti organizmi se bodo razmnoževali in nadaljevali vrsto
36
NAKLJUČNA PORAZDELITEV
- osebki se razporejajo neodvisno eden od drugega in po naključju; - nevtralni odnosi med osebki; položaj enega osebka ni odvisen od položaja drugega - naključna razpršitev semen (zelnate rastline; drevesa v gozdu
37
ENAKOMERNA PORAZDELITEV
v naravi zelo redka, ker pogoji (viri v okolju) niso povsod enaki - gnezditvene kolonije ptic (vsaka ptica brani svoj teritorij) - porazdelitev posledica človekovih posegov –nasadi, drevoredi, sadovnjaki, vinogradi
38
SKUPINSKA (gručasta) PORAZDELITEV
najbolj pogosta v naravi – Zakaj?pogoji/naravni viri niso povsod enaki - večja gostota tam, kjer so pogoji ugodni - organizmi se zbirajo okoli vira hrane, vode; - skupinska porazdelitev osebkom nudi tudi varnost skupine /populacije - zbiranje ob razmnoževanju, gnezdenje, selitvah
39
Tip I:
- umrljivost mladih osebkov majhna, izrazito se poveča po določeni starosti - Izrazita skrb za zarod - Malo plenilcev - Majhno rodnost - Veliki sesalci, človek
40
Tip II:
- linearni tip krivulje - umrljivost v vseh starostnih obdobjih enaka - majhne živali, ki so kot mladiči ali kot odrasle živali, enako pogosto plen drugih živali - majhni sesalci, majhne ptice
41
Tip III:
Umrljivost izredno velika pri mladičih, potem pa upade - Preživeli osebki dobre možnosti, da dosežejo potencialno življenjsko dobo - visoka stopnja rodnosti - rastline, vodne živali (ribe)
42
= BRUTO PRIMARNA PROIZVODNJA (BPP)
Vezava vse energije, ki jo sprejmejo primarni proizvajalci pri foto- ali kemosintezi oziroma vsa nastala organska snov
43
= LASTNA PORABA AVTOTROFOV
Procesi celičnega dihanja, oddajanje toplote, celično delo (presnovni procesi)
44
= NETO PRIMARNA PROIZVODNJA (NPP)
kemično vezana energija, ki je ostala v biomasi avtotrofov
45
ASIMILACIJSKA UČINKOVITOST
količina energije, ki jo organizem (potrošnik, heterotrof) sprejme iz prebavljene hrane
46
Bazalni metabolizem
hitrost presnove, ki omogoča vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij (dihanje, vzdrževanje telesne T, pH, ...)
47
NETOPROIZVODNA UČINKOVITOST
Energija, ki jo organizem vloži v rast (povečanje lastne biomase) in razmnoževanje
48
Atmosfera
ozračje; snov v plinastem stanju
49
Litosfera
zemeljska skorja; snov v trdnem agregatnem stanju
50
Hidrosfera
voda; snov v tekočem agregatnem stanju
51
Biosfera
organizmi; snov v vseh agregatnih stanjih
52
Vrstno bogati ekosistem
z veliko biotsko raznolikostjo so STABILNIekosistemi, majhna populacijska nihanja(veliko vrst z malo številčnostjo)
53
Vrstno revni ekosistem
imajo težje življenjske pogoje. Preživijo le organizmi z ustreznimi prilagoditvami (malo vrst z veliko številčnostjo)
54
endemične vrste
živijo samo na določenem območju na Zemlji
55
redke vrste
majhna pogostost/majhni areal razširjenosti
56
ogrožene vrste
vrste s hitro upadajočo številčnostjo; možnost izumrtja
57
karizmatične vrste
pogled z vidika človeka – vzbujajo simpatijo (telesno velike, izstopajoče barve, navezanost človeka nanje)
58
PIONIRSKA ZDRUŽBA:
- Se nenehno spreminja - Vrstno revna – majhno število različnih vrst, veliko število osebkov Glavne značilnosti: - Generalisti - Velika sposobnost razmnoževanja in razširjanja - r-strategi - Kratkoživost – hitro odmirajo, nastanek prsti – pogoji za naselitev zahtevnejših vrst
59
KLIMAKSNA ali ZRELA ZDRUŽBA:
Združba v dinamičnem ravnovesju - Vrstno bogata – veliko različnih vrst; vrstna sestava in številčnost se bistveno skozi čas ne spreminja Glavne značilnosti: - specialisti - Manjša sposobnost razmnoževanja - K-strategi - Dolgoživost - Tekmovalno močne vrste – izpodrinejo pionirske vrste