Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Biologija 101 > Ekologija > Flashcards

Ekologija Flashcards

1
Q

VARSTVO NARAVE

A

Niz ukrepov, ki omogočajo ohraniti okolje primerno za delovanje in
bivanje vseh organizmov, ki tam živijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

VARSTVO OKOLJA

A

Niz ukrepov, ki omogočajo ohraniti okolje primerno za bivanje ene vrste - človeka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Ekologija

A

Znanstvena veda, ki proučuje odnose med organizmi (živimi bitji) in interakcije organizmov z neživim okoljem (njihovim življenjskim
prostorom

preučuje delovanje narave, da bi znali varovati okolje na način, da hkrati
varujemo tudi naravo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

POPULACIJA

A

je skupina organizmov iste vrste, ki živi ob istem času, v istem prostoru ter se med seboj lahko razmnožujejo.
Populacija je tudi osnovna enota raziskovanja v ekologiji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

HABITAT (bivališče)

A

je fizični življenjski prostor z vsemi neživimi (abiotski) dejavniki okolja, v
katerem živi določena vrsta organizmov. Habitat se nanaša na en organizem/eno populacijo/eno vrsto.
Posamezna vrsta ima lahko več različnih habitatov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

BIOTOP

A

je fizični prostor z vsemi neživimi dejavniki okolja, v katerem živijo različne vrste (s podobnimi zahtevami do okolja)
Npr: gozd je hkrati biotop in habitat – biotop, ko imamo v mislih vse gozdne živali, in habitat veverice, ko imamo v mislih le nji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

BIOCENOZA ali ŽIVLJENJSKA ZDRUŽBA

A

organizmi vseh vrst, ki naseljujejo nek biotop (imajo torej podobne zahteve do okoljA), in so med seboj tudi odvisni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

EKOSISTEM

A

BIOTOP + BIOCENOZA
organizmi različnih vrst z vsemi neživimi dejavniki v določenem življenjskem prostoru.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

EKOTON

A

meja med dvema ekosistemoma (npr. gozdni rob, prehod iz vodnega v kopenski ekosistem)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

BIOM

A

je življenjska združba značilna za območja z isto geografsko širino (z
značilnimi podnebnimi in talnimi razmerami) ali območja z isto
nadmorsko višino in nastane pod podobnimi vplivi okolja (stepa, puščava, savana, pragozd, tajga, tundra, …)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

BIOSFERA

A

so vsi organizmi, ki živijo na Zemlji, vključno z njihovimi medsebojnimi
interakcijami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

EKOLOŠKA NIŠA

A

so vsi neživi in živi dejavniki okolja, ki vplivajo na preživetje določene
vrste organizmov v določenem okolju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Različni vidiki življenja organizma:

A
  • prostorski (bivanjski) vidik: habitat, razširjenost vrste
  • prehranski (funkcionalni) vidik: mesto vrste v prehranski verigi
  • vidik odnosov z drugimi organizmi: medvrstni odnosi
  • dve različni vrsti ne moreta imeti popolnoma enake ekološke niše
  • različne ekološke niše - sobivanje
  • podobne/enake ekološke niše - tekmovanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

ABIOTSKI DEJAVNIKI OKOLJA

A

Okolje je osnova, ki določa, katere morfološke, fiziološke in
vedenjske lastnosti in strategije morajo imeti organizmi, da v
danem okolju preživijo in se razmnožujejo

temperatura, dostopnost vode ,
svetloba, rodovitnost tal,
osmotski tlak, mineralne snovi,
gostota medija, nadmorska višina ….

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

STRPNOSTNA KRIVULJA

A

prikazuje odziv vrste na različne vrednosti določenega ekološkega dejavnika (npr. temperatura, dostopnost vode, pH okolja, vir organske hrane, količina svetlobe pri rastlinah, dostopnost kisika…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Aktivnost organizma:

A
  • rast
  • gibanje
  • učinkovitost procesov(fotosinteza, celično dihanje, …)
  • razmnoževanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

GENERALISTI

A
  • vrste, ki imajo široko strpnostno območje za več dejavnikov okolja
  • široka in prilagodljiva ekološka niša
  • uspešno preživijo v širokem pasu vrednosti različnih dejavnikov okolja
  • Izkoriščajo lahko širok nabor virov
  • se lahko uspešno prilagajajo spremembam v okolju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

SPECIALISTI

A
  • vrste, ki imajo ozko strpnostno območje za več dejavnikov okolja.
  • ozka, manj prilagodljiva ekološka niša
  • uspešno preživijo le v ozkem pasu vrednosti enega ali več dejavnikov okolja
  • zelo težko preživijo v okolju, kjer se življenjske razmere spreminjajo,
    najbolj jim ustreza stabilno okolje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Leibigovo pravilo mimimuma

A

vrsta uspeva tako dobro kot ji omogoča dejavnik, ki je v minimumu, torej najbolj omejujoč dejavnik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

poikilotermni (ektotermni, mrzlokrvni) organizmi

A

telesna temperatura sledi temperaturi okolja, odziv preko vedenja; hibernacija, brumacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

homeotermni (endotermni, toplokrvni) organizmi

A

vzdrževanje stalne telesne temperature; telesna temperatura ni odvisna od okolja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj je medij (osredje)?

A
  • snov, ki z vseh strani obdaja organizem
  • kopenski organizmi – zrak
  • vodni organizmi – voda
  • fizikalne lastnosti vplivajo na obliko telesa, način
    gibanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

VZGON:

A
  • omogoča lebdenje v mediju
  • prilagoditev s telesnimi strukturami (klobuk klobučnjaka, padalca na
    plodovih regrata)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

TLAK

A
  • zaradi teže osredja na organizme deluje tlak
  • zračni tlak – upada z nadmorsko višino (zrak bolj redek)
  • vodni (hidrostatični) tlak – narašča z naraščanjem globine (prilagoditev
    – brez telesnih zračnih votlin; mehke in prožne kosti)
25
Q

proces AKLIMATIZACIJE

A

prilagajanje posameznih osebkov, ki s časoma postanejo bolj odporni (utrjeni)

26
Q

ADAPTACIJA

A

prilagajanje na spremembe v okolju na nivoju populacije / vrste

  • osnova genotipi, ki se skozi generacije v teku evolucije spreminjajo
  • poteka vedno skozi več rodov, njena gonilna sila je naravni izbor
  • evolucijski dejavnik izbira med fenotipi, posledično vpliva na frekvence
    alelov (genotipi)
27
Q

priskledništvo ali komenzalizem

A

= en partner ima korist in drugi nima škode

28
Q

sožitje ali mutualizem

A

oba partnerja imata korist -

29
Q

protokooperacija

A

neobvezno (fakultativno)

30
Q

simbioza

A

obvezno (obligatno)

31
Q

AMENZALIZEM ali NASPROTNIŠTVO

A

ena vrsta dela škodo drugi, sama pa od tega nima nobene koristi
primer: listi in plodovi oreha izločajo snovi, ki zavirajo rast drugih rastlin

32
Q

Znotrajvrstno tekmovanje

A

– za prostor, hrano, vire v okolju, spolnega partnerja

33
Q

Hiperprodukcija

A

organizmi imajo navadno več potomcev, kot jih v določenem okolju lahko preživi

34
Q

Koga iz okolja izloča naravni izbor:

A
  • bolne osebke
  • stare organizme
  • manj vitalne mladiče
35
Q

Kdo pa je v tekmovanju bolj uspešen?

A

organizmi, ki so bolje prilagojeni na razmere v določenem okolju,
kajti ti organizmi se bodo razmnoževali in nadaljevali vrsto

36
Q

NAKLJUČNA PORAZDELITEV

A
  • osebki se razporejajo neodvisno eden od drugega in po naključju;
  • nevtralni odnosi med osebki; položaj enega osebka ni odvisen od položaja drugega
  • naključna razpršitev semen (zelnate rastline; drevesa v gozdu
37
Q

ENAKOMERNA PORAZDELITEV

A

v naravi zelo redka, ker pogoji (viri v okolju) niso povsod enaki
- gnezditvene kolonije ptic (vsaka ptica brani svoj teritorij)
- porazdelitev posledica človekovih posegov –nasadi, drevoredi, sadovnjaki, vinogradi

38
Q

SKUPINSKA (gručasta) PORAZDELITEV

A

najbolj pogosta v naravi – Zakaj?pogoji/naravni viri niso povsod enaki
- večja gostota tam, kjer so pogoji ugodni
- organizmi se zbirajo okoli vira hrane, vode;
- skupinska porazdelitev osebkom nudi tudi varnost skupine /populacije
- zbiranje ob razmnoževanju, gnezdenje, selitvah

39
Q

Tip I:

A
  • umrljivost mladih osebkov majhna, izrazito se poveča po določeni starosti
  • Izrazita skrb za zarod
  • Malo plenilcev
  • Majhno rodnost
  • Veliki sesalci, človek
40
Q

Tip II:

A
  • linearni tip krivulje
  • umrljivost v vseh starostnih obdobjih enaka
  • majhne živali, ki so kot mladiči ali kot odrasle živali, enako pogosto plen drugih živali
  • majhni sesalci, majhne ptice
41
Q

Tip III:

A

Umrljivost izredno velika pri mladičih, potem pa upade
- Preživeli osebki dobre možnosti, da dosežejo potencialno življenjsko dobo
- visoka stopnja rodnosti
- rastline, vodne živali (ribe)

42
Q

= BRUTO PRIMARNA PROIZVODNJA (BPP)

A

Vezava vse energije, ki jo sprejmejo primarni proizvajalci pri foto- ali kemosintezi oziroma vsa nastala organska snov

43
Q

= LASTNA PORABA AVTOTROFOV

A

Procesi celičnega dihanja, oddajanje toplote, celično delo (presnovni procesi)

44
Q

= NETO PRIMARNA PROIZVODNJA (NPP)

A

kemično vezana energija, ki je ostala v biomasi avtotrofov

45
Q

ASIMILACIJSKA UČINKOVITOST

A

količina energije, ki jo organizem (potrošnik, heterotrof) sprejme iz
prebavljene hrane

46
Q

Bazalni metabolizem

A

hitrost presnove, ki omogoča vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij (dihanje, vzdrževanje telesne T, pH, …)

47
Q

NETOPROIZVODNA UČINKOVITOST

A

Energija, ki jo organizem vloži v rast (povečanje lastne biomase)
in razmnoževanje

48
Q

Atmosfera

A

ozračje; snov v plinastem stanju

49
Q

Litosfera

A

zemeljska skorja; snov v trdnem agregatnem stanju

50
Q

Hidrosfera

A

voda; snov v tekočem agregatnem stanju

51
Q

Biosfera

A

organizmi; snov v vseh agregatnih stanjih

52
Q

Vrstno bogati ekosistem

A

z veliko biotsko raznolikostjo so STABILNIekosistemi, majhna populacijska nihanja(veliko vrst z malo številčnostjo)

53
Q

Vrstno revni ekosistem

A

imajo težje življenjske pogoje.
Preživijo le organizmi z ustreznimi prilagoditvami
(malo vrst z veliko številčnostjo)

54
Q

endemične vrste

A

živijo samo na določenem območju na Zemlji

55
Q

redke vrste

A

majhna pogostost/majhni areal razširjenosti

56
Q

ogrožene vrste

A

vrste s hitro upadajočo številčnostjo; možnost izumrtja

57
Q

karizmatične vrste

A

pogled z vidika človeka – vzbujajo simpatijo (telesno
velike, izstopajoče barve, navezanost človeka nanje)

58
Q

PIONIRSKA ZDRUŽBA:

A
  • Se nenehno spreminja
  • Vrstno revna – majhno število različnih vrst, veliko število osebkov

Glavne značilnosti:
- Generalisti
- Velika sposobnost
razmnoževanja in razširjanja
- r-strategi
- Kratkoživost – hitro
odmirajo, nastanek prsti –
pogoji za naselitev
zahtevnejših vrst

59
Q

KLIMAKSNA ali ZRELA ZDRUŽBA:

A

Združba v dinamičnem ravnovesju
- Vrstno bogata – veliko različnih vrst; vrstna sestava in številčnost se
bistveno skozi čas ne spreminja

Glavne značilnosti:
- specialisti
- Manjša sposobnost
razmnoževanja
- K-strategi
- Dolgoživost
- Tekmovalno močne vrste –
izpodrinejo pionirske vrste

Biologija 101 (17 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions