Severna Amerika, Avstralija, Oceanija, Polarna območja

Question 1

Dolči starost Kanadskega ščita.

Answer 1

Kanadski ščit je najstarejši del celine, saj je nastal v predkambriju. Je močno uravnan in delno potopljen pod Hudsonovim zalivom.

Question 2

Določi starost Apalačev.

Answer 2

Apalači so hercinsko gorovje, ki je nastalo v paleozoiku.

Question 3

Določi starost goratega zahoda.

Answer 3

Ameriški gorati zahod je nastal v času alpidske orogeneze, torej v kenozoiku.

Question 4

Kako z drugo besedo imenujemo ameriški gorati zahod?
Kateri je njihov najvišji vrh?

Answer 4

Severnoameriške kordiljere.
Njihov najvišji vrh je Mount McKinley.

Question 5

Katera reka in njen najpomembnejši pritok imata največje porečje? Kam se izliva in zakaj je pomembna?

Answer 5

Najdaljša reka je Misisipi, njen najpomembnejši pritok pa reka Missouri. Misisipi se izliva v Mehiški zaliv in ima pomembno vlogo v prometu in kmetijstvu.

Question 6

Katera reka ima izjemno prometno funkcijo, saj omogoča vodni promet med Atlantskim oceanom in Velikimi jezeri - okoli nje se je razvilo tudi staro industrijsko srce Severne Amerike?

Answer 6

Reka sv. Lovrenca.

Question 7

Opiši značilnosti rek, ki se izlivajo v Tihi ocean. Kateri sta najpomembnejši reki povodja Tihega oceana?

Answer 7

Reke, ki se izlivajo v Tihi ocean so večinoma krajše.
Zaradi velikega strmca in vodnatosti imajo velik hidroenergetski pomen, zelo pomembne pa so tudi za namakanje in vodno oskrbo poselitveno in gospodarsko čedalje pomembnejšega tihooceanskega obalnega pasu.

Najpomembnejši reki sta Kolumbija in Kolorado.

Question 8

Razloži vpliv zračnih mas v smeri sever-jug v Severni Ameriki.

Answer 8

• jug kontinenta je pod vplivom toplih zračnih mas nad Mehiškim zalivom
• sever je pod vplivom mrzlih kontinentalnih polarnih zračnih mas
• poleti se vpliv toplih zračnih mas praviloma razširi daleč proti severu, pozimi pa je nasprotno
• ker se vse reliefne enote raztezajo bolj ali manj v smeri sever-jug, ni v Osrednjem nižavju nobene reliefne ovire, ki bi ob posebnih razmerah preprečevala nenadne vdore hladnega polarnega zraka s severa daleč proti jugu ali vdore toplega zraka iznad Mehiškega zaliva daleč proti severu
• ↪ prvi večkrat povzročajo veliko gospodarsko škodo na nasadih subtropskih kulturnih rastlin na jugu, drugi pa na žitnih poljih v Osrednjem nižavju

Question 9

Razloži razporeditev padavin v Severni Ameriki.

Answer 9

• njihova količina se zmanjšuje v smeri vzhod – zahod
• VZROK: v Severni Ameriki sta dve območji z največjo količino padavin, in sicer tihooceanski obalni pas na območju stalnih zahodnih vetrov in jugovzhodni del ZDA
• tihooceanski obalni pas na območju stalnih zahodnih vetrov → stalni zahodni vetrovi, ki prinašajo vlažen zrak s Tihega oceana, kmalu za obalo trčijo na reliefno pregrado Severnoameriških Kordiljer, zato tam na privetrnih pobočjih izcedijo velike količine padavin, že za prvimi gorskimi pregradami pa se njihova količina skokovito zmanjša
• bistveno drugače je na jugovzhodu ZDA → ta del je pod vplivom toplih vetrov, ki prinašajo vlažen zrak iznad Mehiškega zaliva in Atlantskega ocena, ker vetrovom ni napoti nobena večja reliefna pregrada (Apalači so namreč precej nizki), se njihov vpliv pozna še zelo daleč v notranjost celine

Question 10

Katero pomembno podnebno ločnico predstavlja 100. poldnevnik?

Answer 10

Zelo pomembno podnebno ločnico predstavlja ‘‘mrtva črta’’/’‘dead line’’ (tu nastane padavinska senca), ki se približno ujema s 100. poldnevnikom, zahodno od nje je padavin že manj kot 500 mm in začenja se polsuho podnebje (mrtve črte si seveda ne smemo predstavljati kot nekaj nespremenljivega, saj se območje, ki še prejme 500 mm, vsako leto premika močno proti vzhodu ali zahodu).

Question 11

Naštej morske tokove, ki vplivajo na podnebje Severne Amerike.

Answer 11

tokovi: topel Aljaški tok, topel Zalivski tok, hladen Labradorski tok, hladen Kalifornijski tok

Question 12

Severna Amerika - polarni pas → polarno podnebje.

Answer 12

• značilnosti: temperature tudi poleti ne gredo nad 0℃
  malo padavin; razporejene čez celo leto
• rastlinstvo: rastlinstva ni
• območja: skrajni sever kanadskega arktičnega otočja

Question 13

Severna Amerika - subpolarni pas → tundrsko podnebje.

Answer 13

• značilnosti: temperature tudi poleti ne grejo nad 10℃
  zelo malo padavin; pod 250 mm; višek padavin poleti
• rastlinstvo: tundrsko rastlinstvo
• območja: severni del Kanade in Aljaske

Question 14

Severna Amerika - zmerno topli pas → zmerno hladno podnebje.

Answer 14

• značilnosti: temperature poleti nad 10℃, pod 0℃ pa kar 6 mesecev v letu
  padavine pod 500 mm letno; višek poleti
• rastlinstvo: iglasti gozd
• območja: sever celine

Question 15

Severna Amerika - zmerno topli pas → celinsko vlažno podnebje.

Answer 15

• značilnosti: temperature redko pod 0℃
  padavine nad 500 mm; višek poleti
  padavinska lestvica in temperaturna krivulja sovpadata
• rastlinstvo: listnati in mešani gozd
• območja: južno in zahodno od Velikih jezer

Question 16

Severna Amerika - zmerno topli pas → celinsko polsuho podnebje.

Answer 16

• značilnosti: temperature padejo pod 0℃
  padavine od 250 do 500 mm letno; višek poleti
• rastlinstvo: nizkotravna stepa
• območja:v Osrednjem nižavju, zahodno od 100. poldnevnika

Question 17

Severna Amerika - zmerno topli pas → oceansko podnebje.

Answer 17

• značilnosti: temperature redko pod 0℃
  padavine enakomerno porazdeljene preko leta; rahel višek pozimi (500 do 1000 mm letno – lahko tudi več)
• rastlinstvo: bujni in pretežno iglasti gozdovi
• območja: osrednji del tihooceanskega obalnega pasu

Question 18

Severna Amerika - subtropski pas → sredozemsko podnebje.

Answer 18

• značilnosti: padavin je manj kot 1000 mm
  višek padavin je pozimi oz. pozno jeseni, poletja pa so vroča in sušna – krivulji ne sovpadata
• rastlinstvo: rastlinstvo podobno mediteranskemu rastlinstvu v Evropi
• območja: obalni jugozahodni del ZDA

Question 19

Severna Amerika - subtropski pas → subtropsko polsuho/suho podnebje.

Answer 19

• značilnosti: padavine so med 250 in 500 mm letno/
  padavine so pod 250 mm letno
• rastlinstvo: puščavsko rastlinstvo
• območja: v zaledju gora proti vzhodu

Question 20

Severna Amerika - subtropski pas → subtropsko vlažno podnebje.

Answer 20

• značilnosti: padavine so nad 500 mm letno - krivulji sovpadata
• rastlinstvo: vlažni subtropski gozdovi
• območja: jugovzhodni del ZDA

Question 21

Severna Amerika - gorsko podnebje.

Answer 21

• značilnosti:
• rastlinstvo: gorsko rastlinstvo
• območja: gorati deli celine

Question 22

Kaj povzroča trk toplih zračnih mas z juga in hladnih polarnih as s severa v Osrednjem nižavju?

Answer 22

Povzroča nastanek zračne fronte in tako tam nastajajo številne oblike, kot posebnost Severne Amerike pa izstopajo tornadi.

Question 23

Kaj je tornado?

Answer 23

Tornadi so uničujoči vrtinčasti viharji lijakaste oblike, ki se pojavljajo zlasti v topli polovici leta.
Njihov premer znaša od nekaj deset do nekaj sto metrov, segajo pa od tal do nevihtnega oblaka nad njim.
Dvigajoči se zrak se v njih vrtinči z naraščajočo hitrostjo

Question 24

Naštej ameriške staroselce in opiši njihov prihod na celino.

Kaj se je zgodilo z njimi po prihodu Evropejcev?

Answer 24

• ameriški staroselci Indijanci in Inuiti so najverjetneje poselili današnje območje ZDA in Kanade v času zadnje ledene dobe, ko je bila gladina morja nižja in so lahko po kopnem koridorju prodrli v Ameriko iz vzhodne Sibirije
• ne glede na to pa sta današnji državi tipičen ‘‘produkt’’ priseljevanja iz obdobji po Kolumbovem ‘‘odkritju’’ Amerike
• Indijanci so bili naseljeni po večih delih Severne Amerike, Inuiti pa na polarnih delih, zato njih evropska kolonizacija ni veliko prizadela
• število Indijancev se po prihodu Evropejcev močno zmanjša, saj so jih Evropejci brezsramno pobijali, prinesli pa so tudi bolezni na katere Indijanci niso bili odporni
• ko so si evropski priseljenci nezadržno prisvajali indijanska zemljišča, se je ameriška vlada odločila, da za Indijance ustanovi posebne rezervate, kjer bi bila njihova zemlja vsaj delno zaščitena
• danes okoli 300 rezervatov zavzema 4% površja ZDA, večina jih je na goratih in sušnih območjih, ki niso bila zanimiva za druge in še danes nudijo slabe možnosti za gospodarski razvoj
• v njih živi okoli tretjina Indijancev, preostali pa so šli živet v večje kraje
• (staroselci imajo še vedno težko izbiro: ali ostanejo v revščini v okviru svoje družine in skupnosti v rezervatih ali pa si skušajo poiskati novo življenje v novem okolju, kjer izgubijo stik s tradicionalno skupnostjo in naletijo na predsodke in vrsto drugih ovir)
• danes se jim priznava več pravic, gradi se jim zdravstveno in drugo infrastrukturo v rezervatih, državi pa jim omogočata tudi razmeroma visoko socialno podporo
• njihov položaj pa se je v zadnjem času popravil
• sami Inuiti pa že tako ali tako živijo na odročnejših področjih

Question 25

Kateri priseljenci so prevladovali po Kolumbovem odkritju Amerike, kakšen pečat so pustili?

Answer 25

• v prvih fazah od 17. stoletja dalje so prevladovali anglosaški priseljenci → v ZDA je zato angleščina do danes obdržala vlogo uradnega jezika (čeprav so potomci anglosaških priseljencev v glavnem že izgubili svoj dominantni položaj v ameriški politiki in gospodarstvu)
• nekoliko drugačen položaj je v Kanadi, kjer je francoskim priseljencem, zlasti v Quebecu na vzhodu države uspelo obdržati jezikovno samostojnost do danes, Kanada je zato dvojezična država, v kateri sta angleščina in francoščina vsaj uradno enakopravni (francoščino pa uporablja zgolj petina prebivalstva, omejena je v glavnem na provinco Quebec, v kateri so zelo močne težnje po odcepitvi od Kanade)

Question 26

Naštej glavne migracijske tokove v Severni Ameriki.

Answer 26

• prvi večji val evropskih priseljencev je v ZDA prišel v 17. stoletju, ko so Angleži ustanovili svoje kolonije vzdolž atlantske obale, od tod se je začela postopna kolonizacija proti zahodu
• evropski priseljenci so pri tem trčili na staroselce, ki so jih imenovali Indijanci, bolj ali manj nasilno so jih pregnali iz njihovih ozemelj na sušni in gorati zahod (zahodni del ZDA so večinoma kolonizirali šele v drugi polovici 19. stoletja)
• v jugovzhodnih delih ZDA so že v 17. stoletju ustanavljali velike plantaže tobaka in bombaža, za kar so potrebovali stalno delovno silo
• ta problem so rešili z ‘‘uvažanjem’’ sužnjev iz zahodne podsaharske Afrike, kar je potekalo v zelo nečloveških razmerah (ob začetku državljanske vojne med ameriškim severom in jugom (leta 1861) je bila tretjina prebivalstva v jugovzhodnih državah afriških sužnjev; z vojaško zmago severa je bilo suženjstvo odpravljeno, prebivalstvo afriškega porekla pa se je začelo razseljevati po vsej državi, predvsem proti novim industrijskim središčem na severovzhodu)
• skoraj do konca 19. stoletja je največji delež priseljencev prihajal iz današnje zahodne, srednje in tudi severne Evrope (Irske, Velike Britanije, Nemčije), potem so začeli prevladovati priseljenci iz južne Evrope (predvsem Italijani) in vzhodne Evrope
• v času svetovne gospodarske krize pred drugo svetovno vojno se je priseljevanje skoraj povsem ustavilo, po vojni pa so začeli postopoma prevladovati priseljenci iz neevropskih držav
• velika večina današnjih priseljencev v ZDA prihaja iz Latinske Amerike in Azije, v Kanadi pa znaša delež azijskih priseljencev že 60%
• velikanska rast azijskih in latinskoameriških priseljencev po letu 1970 je že precej spremenila etnično in kulturno podobo Severne Amerike, evropskih priseljencev je le še peščica
• Azijci se naseljujejo predvsem na tihooceanski obalni pas, priseljenci iz Latinske Amerike pa v glavnem na jugozahod, od koder potem migrirajo tudi v druge dele ZDA
• tako kot vse razvite države sveta se tudi ZDA in Kanada z omejitveno politiko otepata prevelikega števila priseljencev, pri tem pa bistveno laže nadzirajo dotok azijskih priseljencev, ki prihajajo po zračni poti, kot dotok priseljencev iz Latinske Amerike, ki večinoma ilegalno prečkajo kopno mehiško-ameriško mejo
• nezadržnega dotoka Mehičanov in drugih Latinskoameričanov ne morejo zaustaviti, na tihem pa ga tolerirajo, saj so tovrstne migracije postale neizogibna sestavina današnje gospodarske, socialne in kulturne podobe Severne Amerike (v ZDA je namreč kar 40% letne rasti prebivalstva rezultat priseljevanja in ne naravnega prirasta)

Question 27

Naštej ukrepe omejitvene politike priseljevanja.

Answer 27

• uporabljajo kvotni sistem → določa koliko priseljencev določenega tipa lahko na leto vstopi v državi (npr. koliko beguncev, koliko družinskih članov, koliko delovnih migratov)
• imajo posebne kategorije za visoko usposobljene delovne migrante
• preverjajo varnost, zdravje in kriminalno ozadje priseljencev
• zahteve glede poznavanja jezika

Question 28

Kaj je amerikanizacija?

Answer 28

Amerikanizacija je proces pri katerem priseljenci postanejo pravi Američani oz. se poameričanijo.

Question 29

Kaj je ‘‘talilni lonec’’?

Answer 29

'’talilni lonec’’ je poimenovanje za proces, ki so ga izvajale ZDA zato, da bi iz številnih narodov ustvarijo povsem novo homogeno ameriško nacijo.

Question 30

Kaj je glavna vrednota skupne ameriške identitete?

Answer 30

'’ameriški način življenja’’, ki je propagiran v številnih filmih in televizijskih nadaljevankah, najočitnejši simbol te identitete je ameriška zastava, ki jo ponosno izobešajo.

Question 31

Ali je ZDA uspelo ustvariti novo homogeno ameriško nacijo?

Answer 31

Cilj ustvariti novo homogeno ameriško nacijo se ni v celoti uresničil, razlike med skupnostmi so se na splošno sicer zelo zmanjšale, vendar so ostale do danes, ko ta problem dobiva drugačno obliko.

Prvotni družbeni model ‘‘talilnega lonca’’ se je v ZDA zdel uresničljiv v prvi polovici 20. stoletja, ko so še prevladovali evropski priseljenci, ki so se dejansko ‘‘stapljali’’ v novo nacijo.
Kljub temu se nekatere etnične skupnosti (še posebej Afroameričani in Indijanci) niso v celoti integrirale.
Danes se kot alternativni model prihodnosti tako vse izraziteje kaže model ‘‘kulturnega mozaika’’, se pravi pluralistična oz.. multikulturna Amerika, v kateri so vse etnične skupnosti popolnoma vključene v družbo, hkrati ohranjajo svojo identiteto.

Question 32

Kaj je model ‘‘kulturnega mozaika’’?

Answer 32

Gre za alternativni model prihodnost, v kateri so vse etnične skupnosti popolnoma vključene v družbo, hkrati ohranjajo svojo identiteto.

• v novi ‘‘mozaični kulturi’’ nastajajo nove bivanjske četrti, v katerih se združujejo prebivalci z enakimi interesi (gre predvsem za ljudi enake starosti, poklica in še posebej enakega življenjskega sloga; etnične razlike postajajo pri tem vse manj pomemben)
• privilegirani Američani kateregakoli etničnega porekla živijo in delajo skupaj ter se med sabo tudi poročajo, vse bolj se to dogaja tudi v drugih družbenih slojih
• ne glede na vse pa so bivanjske četrti v ameriških mestih marsikje še vedno močno etnično obarvane

Question 33

Kaj je ‘‘pozitivna diskriminacija’’?

Answer 33

'’pozitivna diskriminacija’’ je bila eden od načinovnebelskega prebivalstva s katerim so skušali zmanjšati socialne in druge razlike med različnimi etničnimi skupinami. Izvajajo jo z različnimi državnimi ukrepi, kot je določanje etničnih kvot pri vpisu na univerze → to pomeni, ad je med vpisanimi lahko le tolikšen odstotek belskih Američanov ali drugih etničnih skupin, kakršen je sicer pri celotnem prebivalstvu (tak ukrep velja le za državne univerze, ne pa zasebne, kjer je glavni kriterij za vpis visoka šolnina).

Question 34

Opiši razliko med politikama integracije v ZDA in Kanadi.

Answer 34

• ZDA in Kanada so ubirale različno politiko integracije (vključevanja) priseljencev v novo družbo
• v Kanadi so manj omejevali priseljevanje kot v ZDA, priseljence pa so celo spodbujali k temu, da obdržijo svojo kulturo in materni jezik
• posledica večje naklonjenosti multikulturnosti se danes kaže v tem, da so se v Kanadi različne etnične skupine manj asimilirale in živijo bolj povezano znotraj svojih skupnosti kot v ZDA
• v ZDA so pri tem uporabljali precej drugačen pristop, njihov glavni cilj je bil, da iz številnih narodov ustvarijo povsem novo homogeno ameriško nacijo, tak proces pa so poimenovali ‘‘talilni lonec’’/’‘melting pot’’ , saj so priseljenci z željo po čim hitrejšem uspehu zavestno opuščali svojo prvotno kulturno identiteto in jo nadomeščali z novo skupno ameriško identiteto, njena glavna vrednota je ‘‘ameriški način življenja’’

Question 35

Kakšna je verska porazdelitev Američanov?

Answer 35

• ZDA so mozaik tudi v verskem pogledu (vsako srednje veliko mesto ima vsaj eno sinagogo, mošejo ali budistični tempelj, največ pa je seveda krščanskih cerkva)
• večina Američanov pripada eni od krščanskih veroizpovedi (najbolj so zastopane vere, ki izhajajo iz protestantizma)
• katoličani so najbolj prisotni na jugozahodu in jugu, kjer je največ priseljencev iz Latinske Amerike, tar na severovzhodu, kjer je veliko ljudi z italijanskimi in irskimi koreninami, to velja tudi za francosko govoreči Quebec v Kanadi
• Američani obiskujejo verske obrede precej bolj množično kot Evropejci, precejšen del ameriškega juga pa si Sveto pismo razlaga precej bolj dobesedno, kot drugi kristjani
• neke vrste posebnost so mormoni, ena od najhitreje rastočih krščanskih skupnosti, ki živijo predvsem v notranjosti goratega zahoda
  *

Question 36

Opiši etnično sestavo prebivalstva Severne Amerike.

Answer 36

Belski Američani:
* še vedno najvišje na socialni lestvici

Afroameričani:
* dolgo so bili največja etnična manjšina
* na začetku 20. stoletja jih je devet desetin živelo na nekdanjem plantažniškem (bombaž, tobak) jugovzhodu, potem pa so se množično selili predvsem v industrijska središča na severovzhodu države, kjer so postali industrijski delavci
* svoje državljanske pravice so si večinoma izborili šele v drugi polovici 20. stoletja, ko so nastala množična afroameriška gibanja za enakopravnost
* pod njihovim pritiskom so vsaj uradno odpravili nekdanje rasno razlikovanje in tudi Afroameričanom utrli pot na univerze in do boljših poklicev
* tako se je lahko razvil tudi srednji sloj, še posebej pa so se uveljavili v nekaterih dejavnostih, kot sta šport in zabavna glasba
* poseben mejnik je bila izvolitev prvega temnopoltega ameriškega predsednika Baracka Obama leta 2008

Španski Američani:
* so številčno že prehiteli Afroameričane, so največja etnična manjšina, ki še naprej narašča
* niso homogena skupnost (nekateri prihajajo iz Karibskega otočja in se bolj naseljujejo v vzhodnem delu ZDA, večji del pa jih je predvsem iz Mehike in se naseljujejo na jugozahodu)
* številni med njimi so prišli ilegalno, zato so slabo organizirani in imajo relativno majhen vpliv v družbi
* po dohodku in nekaterih drugih kazalnikih so precej blizu Afroameričanom
* ker jih je že toliko, je španščina marsikje v ZDA postala nekakšen drugi uradni jezik
* vedno bolj priljubljen pa postaja poseben jezik ‘‘spanglish’’ nekakšna kombinacija španščine in angleščine

Azijski Američani:
* so najmanj homogena skupnost, saj prihajajo iz različnih delov Azije
* še največ jih je kitajskega porekla
* usmerili so se predvsem v mesta na tihooceanskem obalnem pasu, kjer imajo njihove skupnosti čedalje pomembnejšo vlogo
* dokaj hitro so se uveljavili v družbi in zahtevnejših poklicih
* ker imajo številčnejše družine, so dohodki na družino v povprečju celo višji kot pri belskih Američanih
* zaenkrat imajo med vsemi etničnimi skupnostmi najboljšo izobrazbeno sestavo

Indijanci:
* nekateri še živijo v rezervatih, drugi so se preselili

Question 37

Naštej ključne značilnosti ameriške urbanizacije in mesta.

Answer 37

• na ameriškem podeželju vasi v evropskem pomenu besede praviloma ne poznajo
• poleg samotnih kmetij oz. farm imajo različno velika podeželska naselja
• na začetku 20. stoletja je več kot polovica ameriškega prebivalstva še živela na podeželju, danes pa v mestih živi 80% prebivalstva (od tega večina v velemestih)
• če bi k mestnemu prebivalstvu prišteli še tiste, ki sicer živijo na podeželju, vendar so s svojim poklicem in načinom življenja povsem ‘‘mestni’’ ljudje, bi jih bilo skupaj kar 95%
• urbanizacija Severne Amerike je potekala bistveno hitreje kot v Evropi, ameriška mesta pa so se razvijala drugače kot evropska
• večina jih je nastala šele v zadnjih dveh stoletjih
• ko so evropski priseljenci prodirali proti zahodu, so neposeljena ozemlja razdeljevali v obliki šahovnice in v skladu s to zasnovo so zgradili tudi osnovno železniško in cestno omrežje
• središča ameriškim mest zato še vedno kažejo nekdanjo zasnovo šahovnice, kjer se ceste pravokotno križajo z avenijami
• zaradi nenehnega širjenja mest so nastala obsežna območja, kjer se mesta prepletajo oz. prehajajo druga v drugo in skupaj tvorijo obsežna somestja
• največje somestje na svetu je megalopolis, ki se vleče v 800 km dolgem in 250 km širokem pasu ob severovzhodni obali ZDA (od Bostona na severu do Washingtona na jugu)
• nima enotnega središča, zajema pa nekaj največjih ameriških mest in najpomembnejših središč ameriškega gospodarstva, kulture in politike
• ameriško velemesto sestavljajo tri deli, ki se močno razlikujejo tako po funkciji kot po videzu

Question 38

Opiši poslovno središče v Severni Ameriki.

Answer 38

• v sredini je (staro) poslovno središče/Central Business District/CBD, ki ga v ZDA običajno imenujejo kar downtown
• to je najznačilnejši in najbolj prepoznaven del vsakega velemesta, saj ga sestavlja kompleks nebotičnikov, nekakšen simbol velike ameriške gospodarske moči
• v downtownu so zgoščene storitvene dejavnosti
• nebotičniki niso namenjeni za stanovanja, ampak za sedeže in urade najrazličnejših podjetji, združenj, zavarovalnic in bank, pa tudi luksuzne hotele in restavracije
• downtown je podnevi napolnjen s poslovneži in drugimi obiskovalci, ki vanj prihajajo od drugod, ponoči pa se povsem izprazni
• velika zgostitev visokih stolpnic je nastala predvsem zaradi lažjega in hitrejšega komuniciranja med zaposlenimi, saj bi moralo biti pri pritlični razporeditvi uradov poslovno središče večstokrat večje

Question 39

Opiši notranje dele mesta v Severni Ameriki.

Answer 39

• okoli poslovnega središča je notranji del mesta, ki je izrazita prehodna cona z različnimi dejavnostmi in različno dinamiko
• v glavnem ga sestavljajo starejše nekajnadstropne stavbe z najemniškimi stanovanji, v katerih živijo večinoma nižji sloji
• v notranji del mesta so se naselile predvsem etnične skupine, še danes v glavnem živijo v getih (v njih živijo predvsem afroameriško in špansko govoreči prebivalci, medtem pa je za azijske Američane značilno odseljevanje v bogatejša predmestja)
• geto je mestna četrt, v kateri živijo le pripadniki ene skupnosti
• živeti v getu ne pomeni nujno živeti v revščini
• dejstvo pa je, da so prav v notranjem delu mesta slumi
• slumi so najrevnejše četrti po navadi v notranjem delu mesta (še največkrat gre za afroameriške ali špansko govoreče četrti)
• gre za zanemarjena ali propadajoča stanovanjska območja, v katerih kraljujejo revščina, kriminal, prostitucija in droge
• posamezniki iz takih četrti, ki se jim uspe povzpeti po socialni lestvici, se takoj preselijo proti zunanjim delom mesta
• v notranjem delu mesta so lahko npr. določena območja že povsem opuščena, drugod pa se lotevajo popolne prenove mestne četrti, vanje se poten naseljujejo bolj premožni prebivalci, tako se v tem delu mesta propad in prenova izmenjujeta v zelo kratkih razdaljah
• poleg stanovanj je tu tudi nekaj industrije (predvsem starejše, ki potrebuje manj kvalificirano delovno silo), trgovin, parkirišč, prometnic,…

Question 40

Opiši predmestje v Severni Ameriki.

Answer 40

• tretji del ameriškega velemesta so predmestja oz. območja suburbanizacije
• najprej so bile to le četrti pretežno enodružinskih hiš, ki se raztezajo na videz neskončno daleč v okolico velemesta
• najprej so v njih živeli belski Američani srednjega sloja, po drugi svetovni vojni pa so se začeli naseljevati tudi pripadniki drugih etničnih skupin, danes se v predmestjih menjavajo četrti različno premožnih slojev
• vzrok za tolikšno suburbanizacijo je predvsem v slabih bivalnih razmerah v notranjih delih mesta, ki ljudi naravnost silijo k selitvam v predmestja
• k temu je močno pripomoglo izboljšano prometno omrežje, ki omogoča odhod na delo na daljše razdalje
• želja imeti lastno enodružinsko hišo ‘‘v zelenju’’ je sen večine Američanov
• na zunanjih robovih predmestji nastajajo tudi posebne četrti ‘‘mobilnih domov’’, to je premičnih hiš, ki se dajo pripeljati kar po cesti
• selitvi ljudi v predmestja je sledila tudi selitev dejavnosti → najprej so se začele seliti trgovine, in sicer ob glavne prometne vpadnice in križišča, kjer so nastala nakupovalna središča z velikanskimi parkirnimi površinami
• sledili so tudi industrijski parki, kompleksi uradov, banke, hoteli, zabaviščni objekti in druge storitvene dejavnosti
• na ta način se ne samo stanovanjska, ampak v veliki meri tudi gospodarska funkcija velemesta prenašata iz središča na njegovo obrobje in razporejata po številnih predmestjih
• poleg downtowna v mestnem središču so se tako na novo izoblikovala tudi manjša nova suburbana poslovna središča/suburbani downtowni v predmestjih, ki pa so zelo prilagojena ‘‘avtomobilskemu’’ načinu življenja
• ta nova vozlišča gospodarskega in družbenega življenja imajo že več povezav med seboj kot pa s starim poslovnim središčem
• tudi nekatere najpomembnejše ameriške korporacije so si svoje sedeže že namestile v suburbanih downtownih

Question 41

Naštej območja z gosto poselitvijo v Severni Ameriki.

Answer 41

• največja zgostitev prebivalstva v ZDA je še vedno na območju megalopolisa in starega industrijskega jedra države ob Velikih jezerih
• ta zgostitev se nadaljuje tudi severno od Velikih jezer in Reke sv. Lovrenca v jugovzhodno Kanado
• drugo največje zgostitveno območje Severne Amerike se je izoblikovalo v tihooceanskem obalnem pasu, in sicer od mehiške meje na jugu do Vancouvra v Kanadi

Question 42

Kaj je ‘‘sončni pas’’? Kaj bi bilo njegovo nasprotje?

Answer 42

'’sončni pas’’ je pas na jugu in jugozahodu Severne Amerike, zanj je značilen največji porast števila prebivalcev, saj so se tja namreč selile industrija in druge gospodarske dejavnosti, ki niso več navezane na surovine, ampak jim računalniška tehnologija in uporaba interneta omogočata, da se namestijo skoraj kjerkoli.
‘‘sončni pas’’ je postal privlačen tudi zaradi spremenjenih bivanjskih vrednost, saj so zime tam toplejše, poletna vročina pa znosna zaradi klimatskih naprav, brez katerih si Američani življenja sploh ne predstavljajo več.

Njegovo nasprotje bi predstavljala območja z drastičnim upadom prebivalstva v nekaterih podeželskih zveznih državah v Osrednjem nižavju in v starem zgostitvenem jedru prebivalstva na severovzhodu ZDA.

Question 43

Razloži zemljiško delitev Severne Amerike.

Answer 43

• vojna za neodvisnost se je končala leta 1783 in je ameriško vlado finančno skoraj povsem izčrpala, nov priliv kapitala je lahko dobila le od davkov in carin ali pa od prodaje tistega, kar je imela → to pa je bila zemlja (v tistem času je bilo namreč nekoloniziranih še približno 80% vseh kmetijskih zemljišč oz. skoraj vso ozemlje zahodno od Apalačev)
• pri prodaji zemlje priseljencem vlada ni mogla slediti kakemu zgledu, saj je bil to prvi tak primer v človeški zgodovini
• sprejeli so zelo pomembno odločitev, da so vladni uslužbenci pri prodaji poleg oblike določali tudi velikost prodanih zemljišč, to pa je imelo izjemne posledice za zunanjo podobo pokrajine, kar je vidno še danes
• neposeljena ozemlja v osrednjem in zahodnem delu države so v vzporedniški in poldnevniški smeri razdelili v obliki šahovnice, in sicer najprej na kvadrate oz. ‘‘township’’, velike 6 × 6 milji
• vsak kvadrat s površino 36 kvadratnih milji so potem razdelili na 36 sekcij s površino ene kvadratne milje
• eno od sekcij so določili za to, da so na njej postavili središčno naselje s šolo, banko, cerkvijo, šerifovim uradom in salonom
• druge sekcije pa so prodali priseljencem → pri tem je bilo bistveno, da so morali priseljenci v prvem obdobju v enem kosu kupiti vsaj polovico sekcije, šele pozneje pa je bil dovoljen tudi nakup najmanj četrtine sekcije → na ta način so preprečili majhnost kmetij in zemljiško razdrobljenost, in družinske farme so za dolgo postale prevladujoča oblika ameriškega kmetijstva
• podoben sistem zemljiške razdelitve so izvedli tudi v kanadskih prerijah
• ta razdelitev pa je vplivala tudi na današnjo podobo Amerike:
• zvezne države imajo razmeroma ravne meje
• v poldnevniški ali vzporedniški smeri pa potekajo tudi glavne prometnice cestnega in železniškega prometa

Question 44

Opiši mlečni pas.

Answer 44

• razteza se južno od Velikih jezer in na območju megalopolisa ob atlantski obali
• nastal je povsem zaradi potrebe po vsakodnevni oskrbi velikih mest z mlekom in mlečnimi proizvodi
• na njegov nastanek so vplivali tudi vlažno in razmeroma hladno vreme ter siromašne prsti
• farme so tu (vsaj za ameriške razmere) precej majhne
• poleg intenzivne mlečne živinoreje se je zlasti ob atlantski obali razvilo tudi obmestno vrtnarstvo

Question 45

Opiši koruzni pas.

Answer 45

• razprostira se južno in jugozahodno od mlečnega
• postal je nekakšno jedrno območje ameriškega kmetijstva
• silažna koruza je osnova za razvoj mesne govedoreje in prašičereje
• v novejšem času pa je pridobilo pomen tudi pridelovanje soje
• farme so v tem pasu že nekoliko večje

Question 46

Opiši pšenični pas.

Answer 46

• oblikoval se ja na prehodu v bolj sušno podnebje v smeri proti jugozahodu in severozahodu, razteza se še prek meje v kanadske prerije
• to so območja rodovitnih črnih prerijskih prsti in redkejše poselitve, kjer so lahko preživele le večje farme, usmerjene predvsem v monokulturno pridelavo pšenice

Question 47

Opiši bombažni pas.

Answer 47

• nekoč je ta pas zavzemal skoraj celoten jugovzhodni del ZDA
• v zadnjih desetletjih pa je doživel veliko izrazitih sprememb
• prej so plantaže bombaža obdelovali sužnji iz Afrike
• bombaž so namreč nadomestile krmne rastline za govedorejo, pridelavo bombaža pa so v precejšnji meri preselili na nova namakalna območja na zahodu
• velik razcvet je tam doživelo perutninarstvo (tu so namreč odkrili idealne klimatske možnosti za vzrejo piščancev, na voljo pa je bilo tudi dovolj nizkokvalificirane delovne sile)

Question 48

Opiši pas ekstenzivne pašne živinoreje.

Answer 48

• razteza se zahodno od ‘‘mrtve črte’‘/100. poldnevnika in zavzema skoraj celoten ameriški Zahod → je najobsežnejši pas
• to je pas s skromnim travniškim rastlinstvom, območje nekdanjih kavbojev in velikih rančev
• tu je povprečna velikost farm/rančev največja
• tradicionalna podoba ameriškega Zahoda se je v zadnjem času z velikim razmahom namakalništva in selitvami prebivalstva na to območje že močno spremenila
• danes to ni več le pas pašne živinoreje, ampak je postal tudi pas namakalnih kulturnih rastlin

Question 49

Opiši pas namakalnih kulturnih rastlin.

Answer 49

• tu namakajo z vodo iz podtalnice, ta pa se ne obnavlja dovolj hitro, zato je treba vrtati vedno globlje
  večje farme zmorejo prenesti finančni pritisk vrtanja globlje v notranjost, lastniki manjših farm pa tega ne prenesejo in morajo farme prodati
• ker so razpršilniki finančno in časovni bolj ugodni uporabljajo prav te, so pa zelo potratni, saj veliko vode sploh ne gre v prst, bolje bi bilo, da bi namestili kapljično namakanje po tleh, kar pa je večji finančni in časovni zalogaj
• poleg vsega pa je podtalnica še močno onesnažena, zaradi velike uporabe škropiv in gnojil, ki so potrebna zato, da dosegajo cilje v pridelavi

Question 50

Opiši pas subtropskih kulturnih rastlin.

Answer 50

• del je v Kaliforniji, del pa ob Mehiškem zalivu in na Floridi
• kmetijstvo je usmerjeno pretežno v subtropsko sadje (predvsem agrume) in zelenjavo (pa tudi riž, bombaž in druge rastline)
• zaradi toplega podnebja v steklenjakih vse leto pridelujejo zgodnjo zelenjavo in cvetje
• namakanje je še posebej pomembno v Kaliforniji, kjer je zaradi sušnih poletij kmetijska pridelava sicer ni možna
• zaradi specializacije kmetijstva in gostejše poselitve je velikost farm na teh območjih precej manjša

Question 51

Opredeli pomen ameriškega kmetijstva.

Answer 51

• ameriško kmetijstvo prispeva le 1,6% BDP, v njem sta zaposlena le 1,2% prebivalstva
• vendar pa so ZDA zaradi njihove tehnološke razvitosti in produktivnosti prva kmetijska velesila sodobnega sveta
• ameriško kmetijstvo je zelo pomembno tudi v posrednem pomenu, saj zagotavlja zaposlitev v prodaji kmetijskih izdelkov, prometu, živilski predelovalni industriji in industriji kmetijskih strojev (vsako delovno mesto v kmetijstvu da še pet delovnih mest drugod)
• tako kmetijstvo z vsemi povezani dejavnostmi pripeva kar petino državnega BDP
• z izjemo tropskih pridelkov vso hrano, ki jo potrebujejo, pridelajo sami, tretjino pa izvozijo
• dalj časa je problem čezmerna produkcija, ki povzroča težave pri prodaji
• zaradi nihajočih cen na tržišču vsako leto spreminjajo deleže površin namenjene posamezni dejavnosti v kmetijstvu
• ZDA so v svetovnem vrhu pri pridelavi: žitaric (koruze, pšenice), soje, prosa, bombaža, agrumov, lesa, perutnine, mesa, mleka in masla
• to je država, ki ustvarja največje presežke kmetijskih produktov na svetu in je pri njihovem izvozu prva na svetu
• v Kanadi sta deleža kmetijstva v okviru BDP in v okviru zaposlenih za malenkost višja kot v ZDA
• v izvoz gre kar dve tretjini kmetijskih produktov, kar Kanado uvršča med pomembne svetovne izvoznike hrane (to je še posebej pomembno, če upoštevamo, da je za kmetijstvo primeren le ozek pas na jugu)
• produktivnost je med najvišjimi na svetu
• veliko dohodka prinesejo: pšenica (30% dohodka), mesna in mlečna živinoreja (več kot polovico dohodka → veliko površin je zato namenjenih krmnim rastlinam)
• ker sta ameriško in kanadsko kmetijstvo tako zelo učinkoviti, sta s svojimi poceni prehrambnimi izdelki ogrozili druge velike pridelovalke hrane (še posebej Evropsko unijo)
• čezmerna produkcija hrane pa je pripeljala do resnih okoljskih problemov
• pojavilo se je vprašanje kam z neznanskimi količinami iztrebkov in gnojnice
• težnje k monokulturi na velikih površinah še dodatno vodijo k eroziji prsti (ki je bila že prej eden od velikih ameriških problemov)
• zaradi velikega povečevanja namakalnih površin se čezmerno izkorišča podtalnica, zato so morali marsikje omejiti porabo vode
  *

Question 52

Opredeli gospodarski pomen ZDA in Kanade s svetovnega vidika.

Answer 52

• Severna Amerika ima osrednjo vlogo pri gospodarski globalizaciji sveta
• kot eden glavnih ciljev priseljevanja na svetu pa je postala edinstveno območje spajanja raznolikih kultur v neko povsem novo celoto
• ameriška kultura in način življenja se na različne načine (npr. s hollywoodskimi filmi, obrati hitre prehrane,…) širita po svetu
• po drugi strani pa Severna Amerika vedno bolj postaja svet v malem, saj sprejema in se plemeniti s kulturnimi sestavami narodov s tako rekoč vsega sveta
• ZDA in Kanada spadata med najbogatejše države sveta (ZDA predstavljajo glavno svetovno gospodarsko, vojaško in politično velesilo)

Question 53

Naštej razloge za to, da sta ZDA in Kanada eni izmed najbogatejših držav.

Answer 53

• izobilje naravnih virov
• njuna velikost
• relativno zgodnja industrializacija
• spodbujanje inovativnosti in učinkovitosti
• notranja politična stabilnost
• dolgotrajno stanje miru na lastnem ozemlju
• močno urbanizirano in mobilno prebivalstvo
• dejstvo, da obe državi spodbujata priseljevanje sposobnih človeških potencialov s celega sveta

Question 54

Naštej temelje gospodarstva v ZDA.

Answer 54

• velika poraba in proizvodnja izdelkov
• velika vlaganja v raziskave in razvoj
• prilagodljiva industrija
• svobodno podjetništvo → država spodbuja prebivalce k podjetnosti in vlaganju kapitala v gospodarstvo→ imajo tržno usmerjenost, konkurenca pa skrbi za korigiranje cene in kvalitete
• velike kmetijske posesti, ki prinašajo velike dobičke in omogočajo pridelavo poceni pridelkov → kmetijstvo je v veliki meri avtomatizirano, prišlo je do kemizacije kmetijstva, nimajo pa stroškov z uvažanjem surovin in energentov
• velika mobilnost delovne sile
• veliko povpraševanje po ameriških izdelkih

Question 55

Naštej vzroke za godpodarsko moč Severne Amerike.

Answer 55

I. naravni → surovine, velike kmetijske površine, ugodno podnebje
II. zgodovinski → so le vpleteni v vojne, a ta se ne odvija na domačih tleh
III. ekonomsko-politični → velika potrošnja, velika tržna naravnanost, odprt trg

Question 56

Naštej vzroke za razvoj starih industrijskih panog.

Answer 56

• obe imata velike zaloge mineralnih surovin, ki se nahajajo predvsem na treh območjih:
• na Kanadskem ščitu
• v Apalačih
• na goratem zahodu
• mineralne surovine so lahko:
• nekovinske mineralne surovine (npr. kremenčev pesek, glina, sljuda)
• energetske mineralne surovine (npr. premog, nafta)
• kovinske mineralne surovine (npr. železova ruda)
• obe imata velike zaloge lastnih fosilnih goriv, vendar je njihova poraba v ZDA zaradi zelo potratnega načina življenja tako velika, da ga morajo uvažati od drugod
• poleg glavnih nahajališč nafte in plina, ki jih izrabljajo že dlje časa (Mehiški zaliv, Teksas, Aljaska), se je v zadnjih letih razmahnilo izkoriščanje skrilavcev v kanadski Alberti
• ↪ tam so njihove največje svetovne rezerve, tako je Alberta postala najhitreje se razvijajoča kanadska provinca
  *

Question 57

Opiši metodo hidravličnega lomljenja.

Answer 57

1) s posebnimi vrtinami pridejo do skrilavca, kjer se skriva zemeljski plin
2) vrtine napolnijo z vodo v kateri so še nekatere kemične snovi
3) ta voda in vibracije povzročajo lomljenje/razpokanje skrilavcev
4) v vodo pride plin, ki ga nato ujamejo

Question 58

Naštej razlike v gospodarstvih Kanade in ZDA.

Answer 58

• povezane so predvsem z naravnimi razmerami in velikostjo države
• ZDA so danes prva gospodarska velesila, ki je v svetu vodilna tako v kmetijstvu kot v industriji in večih drugih dejavnostih (ima okrog 25% svetovne proizvodnje, kar jo postavlja na prvo mesto, je druga na svetiu po izpustih CO2, Kitajska je na drugem mestu po proizvodnji, a na prvem po izpustih) (kljub temu da v ZDA veliko pridelajo in prodajo so socialne razlike zelo velike, ne vedo pa točno koliko brezdomcev imajo zato, ker nekateri ljudje kar poniknejo, veliko pa je tudi ilegalnih priseljencev)
• Kanada je po številu prebivalcev sicer neprimerljivo manjša, vendar relativno gledano za ZDA skoraj v ničemer ne zaostaja, ravno tako je ena najpomembnejših svetovnih izvoznic hrane in spada med sedem svetovnih industrijskih velesil
• v primerjavi z ZDA je Kanada pomembnejša predvsem pri izrabi svojih naravnih bogastev, kot so velikanske gozdne površine ter neizmerne zaloge rudnih bogastev in energijskih virov
• pomen primarnih dejavnosti, rudarstva in energetike je zato v Kanadi nekoliko višji kot v ZDA
• BDP na prebivalca je v ZDA običajno nekoliko višji kot v Kanadi, nekoliko nižja pa je stopnja brezposelnosti
• sicer pa velja, da je življenje v Kanadi malce bolj umirjeno kot v ZDA, predvsem pa je tam bistveno manj kriminala → ne preseneča, da bi si ljudje iz vsega sveta želeli živeti v Kanadi, če bi seveda lahko izbirali

Question 59

Opiši stare industrijske panoge Severne Amerike.

Answer 59

• v Severni Ameriki se je industrija začela najprej razvijati na severovzhodu ZDA in jugovzhodni Kanadi, saj so bile tam najugodnejše razmere
• na tak razvoj sta vplivali zlasti bližina nahajališč premoga in železove rude v Apalačih ter velika zgostitev prebivalstva v bližini Atlantskega ocena
• poleg težke industrije so se razvile tudi druge industrijske panoge
• stare industrijske panoge so temeljile predvsem na premogu in železovi rudi
• industrijski razvoj je kmalu poleg atlantske obale zajel tudi območje Velikih jezer, ki so omogočala ugodno notranjo prometno povezavo med novimi industrijskimi središči in povezavo s svetom
• na ta način se je izoblikovala staro industrijsko jedro Severne Amerike, ki ga poznamo pod imenom industrijski pas oz. ‘‘manufacturing belt’’ (to je največje industrijsko območje na svetu, nanj pa sta bili še sredi 20. stoletja vezani dve tretjini ameriške industrijske proizvodnje po letu 1960 je zašla jeklarska industrija v hudo krizo, ki se je prenesla na celoten industrijski pas)
• ko pride do modernizacije in prestrukturiranja industrije pride do zatona stare industrije
• to območje so propadu industrijskih obratov poimenovali pas rje oz. ‘‘rust belt’’
• industrija se je začela decentralizirati in premeščati v ugodnejše lokacije na ameriškem jugu in zahodu, na kar pa je vplivalo več dejavnikov (med drugim tudi cenejši azijski izdelki na trgu)

Question 60

Opiši nove industrijske panoge Severne Amerike.

Answer 60

• nove industrijske panoge niso več temeljile toliko na surovinah in energiji, ampak predvsem na znanju, informacijah ter možnostih njihove uporabe
• pomemben dejavnik so postale tudi tuje investicije
• nove panoge proizvajajo predvsem zahtevnejše proizvode in zahtevajo visoko tehnološko raven proizvodnje
• mednje spadajo:
• letalska industrija
• vesoljska industrija
• proizvodnja medicinske opreme
• proizvodnja telekomunikacij
• proizvodnja računalniške opreme
• razvoj biotehnologije → razvoj zdravil, cepiv
• razvoj takih panog je marsikje močno povezan z univerzitetnimi središči in drugimi raziskovalnimi ustanovami, zato industrijski obrati nastajajo v prijetnejšem okolju zunaj večjih mest
• tudi za preostalo novejšo industrijo je značilno, da se širi v predmestja v obliki industrijskih parkov (to so zaključena območja, ki imajo na voljo vso potrebno infrastrukturo za neko panogo)
• razvoj novih panog in spremenjene vrednote glede bivalnega okolja so povzročile velike selitve prebivalstva iz pasu rje v sončni pas
• vzporedno s tem so se razvijale še nekatere druge oblike gospodarstva, ki jih Američani tudi označujejo z izrazom industrija, čeprav ne proizvajajo industrijskih izdelkov tradicionalnem pomenu besede (npr. filmska industrija v Hollywoodu, zabaviščna industrija v zabaviščnih parkih – Disneyland)
• ločnico med industrijo kot sekundarno dejavnostjo in storitvenimi/terciarnimi dejavnostmi, ki so temelj sodobnega ameriškega poindustrijskega gospodarstva, je tako čedalje težje potegniti
• ameriški sončni pas je postal v gospodarskem, kulturnem in političnem pomenu nekakšna protiutež staremu industrijskemu severovzhodu
• sončni pas se razteza od Kalifornije (Silicijeva dolina), preko območji ob Mehiškem zalivu do Floride (Cape Canaveral)

Question 61

Opiši poindustrijsko dobo Severne Amerike.

Answer 61

• povsod po ZDA in Kanadi so vidna znamenja poindustrijske dobe, ki jo mnogi imenujejo kar ‘‘doba računalnikov’’ ali pa ‘‘nova ekonomija’’
• njene glavne značilnosti so visoka tehnologija in dejavnosti, ki se opravljajo v pisarnah
• večino ljudi v industriji so namreč že nadomestili stroji in računalniki, večji del zaposlenih pa dela v storitvenih dejavnostih (kot so trgovina, promet, bančništvo, izobraževanje, zdravstvo) (delovni proces ne poteka več kot vzajemno delovanje med človekom in proizvodom ali človekom in okoljem, ampak kot odnos med človekom in človekom)
• take dejavnosti zahtevajo čedalje boljšo usposobljenost oz. izobrazbo in nenehno strokovno izpopolnjevanje
• tako v ZDA kot v Kanadi je pri tem potekal zelo podoben razvoj
• najprej se je močno zmanjšal delež zaposlenih v primarnih dejavnostih
• podoben razvoj so potem doživele tudi sekundarne dejavnosti z industrijo na čelu, pri njih je delež zaposlenih padel na dobro petino prebivalstva
• zalo podobna so tudi razmerja pri ustvarjenem BDP v obeh državah

Question 62

Opiši površje Avstralije.

Answer 62

• Avstralija je najmanjša, najbolj osamljena, najbolj uravnana, najbolj sušna in najredkeje poseljena celina
• celina je tudi slabo razčlenjena
• po razpadu prakontinenta Pangea na več delov, ki so ‘‘potovali’’ v različne smeri, se je v mezozoiku (na koncu krede) kopna zveza med Avstralijo in Azijo dokončno prekinila
• avstralsko rastlinstvo in živalstvo sta se odtlej razvijali povsem ločeno, zato sta danes že na prvi pogled drugačni (v glavnem jih sestavljajo vrste, ki jih najdemo le v Avstraliji, vse pomembnejše kulturne rastline in živali so prinesli šele Evropejci; za živalstvo so posebej značilni vrečarji, med njimi so najbolj znane različne vrste kengurujev, pri rastlinstvu pa evkalipti, ki jih je v Avstraliji veliko vrst in rasejo skoraj v vseh podnebnih razmerah → na sušnih območjih uspevajo kot osamljena drevesa, na vlažnih pa sestavljajo edinstvene evkaliptove gozdove)
• avstralsko kopno je v osnovi star in uravnan predkambrijski ščit, ki je marsikje prekrit z mlajšimi sedimentnimi kamninami
• posledice gorotvornih gubanj iz paleozoika (kaledonska in hercinska orogeneza) so vidne le v vzhodnem delu celine, kjer je Veliko razvodno gorovje in v njegovi bližini gorat otok Tasmanija, ki je geološko nekakšen podaljšek tega gorovja
• v nasprotju z drugimi celinami tu alpidska orogeneza ni povzročila nikakršnega nastanka visokih gorovji
• najvišji avstralski vrh je visok nekaj nad 2000m, kar je zelo malo v primerjavi z najvišjimi vrhovi drugih celin
• ker je večina površja starega, plasti mlajših sedimentov pa so večinoma plitve, je Avstralija zelo bogata z rudnim bogastvom, to je imelo in še ima izredno pomembno vlogo pri družbenogeografskem razvoju celine
• med naravnimi posebnostmi Avstralije je treba omeniti tudi Veliki koralni greben (poteka ob celotni severovzhodni obali, dolg je okoli 2600km), gre za največjo tovrstno tvorbo na svetu
• koralne tvorbe so v geološkem pogledu precej ‘‘mlade’’, nastale so na stari geološki podlagi zaradi dvigovanja morske gladine
• običajno se končajo približno v višini morske gladine, ponekod pa so nastali tudi veliki otočki
• obseg koral in njihova barvitost se manjša → njihov obseg se manjša, saj se morje segreva, korale pa za svoje preživetje rabijo razmeroma hladno vodo + zaradi zakisanja morja pa postajajo vse bolj razbarvane in blede (do zakisanosti pride tako, da se CO2 raztaplja v morju in tako nastaja kislina, ki škoduje koralam)
• pozitivne lastnosti Velikega koralnega grebena:
• je izjemnega pomena za biotsko raznovrstnost
• zelo pomemben je za turizem (turisti običajno spijo na celini in si koralni greben ogledajo po morju ali z letali)
• negativne lastnosti Velikega koralnega grebena:
• oviranje morskega prometa (plitvo morje + korale) → stroški plovbe se zaradi ovinka, ki ga morajo ladje narediti, močno povečajo

Question 63

Opiši Veliko razvodno gorovje.

Answer 63

• njegova privetrna pobočja so v smeri proti morju marsikje precej strma
• tamkajšnje reke so kratke, zaradi namočenosti območja pa tudi vodnate
• povsem drugačna pa so zavetrna pobočja, ki se polagoma spuščajo proti zahodu
• to gorovje preprečuje vdor vlažnih zračnih mas z morja, bolj namočen je samo obalni del, na katerega vzhodni vetrovi prinesejo vlažne zračne mase

Question 64

Opiši Srednjeavstralsko nižavje.

Answer 64

• kjer se Veliko razvodno gorovje počasi spušča proti zahodu se začenja ta nova enota
• to nižavje sestavljajo velike kotline
• ena od njih je na jugovzhodu ob največjih avstralskih rekah Murray in Draling
• čeprav imata relativno malo vode, je njun pomen zaradi namakanja in hidroenergetske izrabe precejšen
• na večini Srednjeavstralskega nižavja so reke le občasne
• v najnižjem delu kotline, v depresiji, leži Eyrovo jezero → dejansko ne gre za pravo jezero, ampak za nekaj metrov debelo slano skorjo, ki postane jezero le v času izrednega deževja na vsakih nekaj let, tedaj se vanj stekajo občasne reke (enako velja tudi za številna druga slana jezera, ki so manjša)

Question 65

Opiši Avstralski ščit.

Answer 65

• je predkambrijskega nastanka
• je najbolj suh del celine
• gre za dvignjene puščavske ravnike in osamela hribovja, ki zavzemajo celotno zahodno polovico celine
• zaradi sušnega podnebja so tu le občasni vodotoki

Question 66

Opiši vodne razmere v Avstraliji.

Answer 66

• ker velika večina avstralskega površja nima tekočih voda, si morajo prebivalci bolj kot na drugih celinah pomagati z arteško vodo, ki je ujeta med dve neprepustni plasti
• ker je arteška voda pod hidrostatičnim tlakom, je ni treba črpati, ampak skozi vrtine sama prihaja na površje
• njeno najpomembnejše območje je Veliki arteški bazen v Srednjeavstralskem nižavju
• ker je arteška voda bolj ali manj slana, zaradi globinskega izvora pa včasih tudi vroča, ni uporabna za pitno vodo in namakanje
• s pridom jo uporabljajo le za napajanje živine
• v velikem delu Avstralije se je lahko živinoreja razvila le zaradi dostopa do arteške vode
• kjer pa podzemeljska voda ni pod pritiskom, jo morajo črpati, v tem primeru govorimo o subarteški vodi (na številnih avstralskih farmah lahko vidimo posebne vetrnice, ki jih uporabljajo za črpanje te vode)

Question 67

Opiši nastanek Uluruja.

Answer 67

• sredi ravnine Avstralskega ščita pa se dviga Uluru, ki je največji skalni monolit (kamnita gmota iz enega samega kosa)
• dviguje se nekaj tristo metrov nad okoliško puščavo v samem središču celine
• sestavljen je iz rdečkastega peščenjaka, ki je bolj odporen kot druge kamnine na tem delu, zato so ob gubanju te manj odporne kamnine izginile, bolj odporne pa so ostale, tak del bolj odpornih kamnin je tudi Uluru
• je sveta gora staroselcev in znamenita turistična atrakcija

Question 68

Naštej podnebne dejavnike, ki delujejo na Avstralijo.

Answer 68

• nizka geografska širina (najpomembnejši dejavnik) →ker celina leži na območju južnega povratnika in je tam območje visokega zračnega tlaka, prevladuje suho in polsuho podnebje z velikimi dnevnimi in letnimi temperaturnimi razlikami
• razporeditev kopnega in morja (zaradi relativne majhnosti celine nima posebej izrazitega vpliva) → julija (na južni polobli je takrat zima) se temperature dokaj enakomerno povečujejo od juga proti severu, januarja (poleti) pa se najbolj segreje celinska notranjost v severni polovici celine → hladilni vpliv okoliških oceanov ni posebej izrazit, še najbolj opazen je na jugovzhodu
• vpliv vlažnega monsuna → gre za monsunske vetrove iznad azijske celine (na severni polobli je to zimski monsun → za Avstralijo, ki je na južni polobli je to poletni monsun), ki se na poti čez ekvatorialna morja navlažijo → severnim obronkom celine prinaša oblico dežja, pozimi pa je padavin zelo malo → severni del ima tako izrazit monsunski padavinski režim
• vpliv ciklonov z južne polarne fronte → skrajni jug celine pride pozimi pod vpliv teh ciklonov, ki prinašajo dež predvsem jugozahodu → za to območje je značilen sredozemski padavinski režim z izrazitim viškom padavin pozimi, na jugovzhodu se ta vpliv močno zmanjša, zato so padavine enakomerno razporejen čez leto, kar je značilno za režim oceanskega podnebja
• reliefna pregrada Velikega razvodnega gorovja na vzhodu (eden najpomembnejših dejavnikov razporeditve padavin) → vlažni vetrovi – pasati iznad morja trčijo ob vzhodna pobočja gorovja in tam padejo velike količine padavin, ta pobočja so zato med najbolj namočenimi deli celine, največ padavin pa prejema obalni pas na skrajnem severovzhodu, na drugi strani gorovja se vetrovi potem spuščajo v Srednjeavstralsko nižavje, zrak se zaradi spuščanja adiabatno segreva in suši, padavin je proti zahodu čedalje manj

Question 69

Avstralija - tropski pas → ekvatorialno podnebje

Answer 69

• značilnosti: padavine so enakomerno razporejene in med 1500 in 2000 mm na leto
• rastlinstvo: tropski deževni gozd
• območja: skrajni sever

Question 70

Avstralija - tropski pas → savansko podnebje.

Answer 70

• značilnosti: menjavanje suhe in deževne dobe (od 500 do 1800 mm padavin letno)
  pred viškom padavin je temperaturni višek
• rastlinstvo: savansko rastlinstvo
• območja: sever celine

Question 71

Avstralija - tropski/subtropski pas → suho/polsuho podnebje.

Answer 71

• značilnosti: padavine so pod 250 mm letno oz. med 250 mm in 500 mm letno
• rastlinstvo: travniško rastlinstvo, ki se marsikje prepleta z bodljikavim grmičevjem in drevjem
  (večinoma ga še izrabljajo za ekstenzivno živinorejo)
  v suhem podnebju uspeva le puščavsko rastlinstvo, najznačilnejše zanj je posebno bodljikavo grmičevje - scrub
• območja: obsega večino celine – celotna celinska notranjost je suha, okoli nje pa se kot obroč razteza območje polsuhega podnebja

Question 72

Avstralija - subtropski pas → sredozemsko podnebje.

Answer 72

• značilnosti:padavin je manj kot 1000 mm
  višek padavin je pozimi oz. pozno jeseni, poletja pa so vroča in sušna – krivulji ne sovpadata
• rastlinstvo:mediteransko rastlinstvo
• območja: jug in jugozahod

Question 73

Avstralija - subtropski pas → subtropsko vlažno podnebje.

Answer 73

• značilnosti: padavine so nad 500 mm letno
  najvišja temperatura je januarja, januarja februarja so prav tako najvišje tudi padavine – krivulji sovpadata
• rastlinstvo: vlažni subtropski gozd
• območja: obalni pas na vzhodu

Question 74

Avstralija - zmerno topli pas → oceansko podnebje.

Answer 74

• značilnosti: temperature redko pod 0℃
  padavine enakomerno porazdeljene preko leta; rahel višek pozimi (500 do 1000 mm letno – lahko tudi več)
• rastlinstvo: listnati evkaliptovi gozdovi prehajajo v travniško rastlinstvo, v najvišjem delu gora pa tudi v gorsko rastlinstvo
• območja:na jugovzhodu in v Tasmaniji

Question 75

Opiši priseljevanje v Avstralijo.

Answer 75

• Aborigini so avstralski staroselci
• na celino so prišli iz Azije že pred več kot 40.000 leti
• Evropejci so Avstralijo med vsemi celinami ‘‘odkrili’’ najpozneje, na jugovzhodno obalo je leta 1770 prvi priplul James Cook, njemu pa so sledi tudi drugi Evropejci, to celino o poimenovali nezasedeno območje oz. ‘‘Terra nullius’’ (prvi britanski priseljenci so prišli šele leta 1788, večinoma so bili kaznjenci → tu niso živeli v zaporih, ampak so sodelovali pri kolonizaciji celine)
• močan val priseljencev je prinesla ‘‘zlata mrzlica’’ v drugi polovici 19. stoletja, ki je spodbudila prihod pustolovcev iz vsega sveta in prav zaradi nahajališč zlata v notranjosti so tam, kljub neugodnim razmeram nastala mesta (še posebej iz ZDA)
• v času svetovne gospodarske krize in druge svetovne vojne se je priseljevanje skoraj prekinilo
• takoj po vojni se je povečalo in traja še danes
• sestava priseljencev se je pri tem zelo spreminjala, nanjo pa je močno vplivala avstralska politika priseljevanja, ki se je v kratki avstralski zgodovini nekajkrat izrazito spremenila
• v drugi polovici 19. stoletja se je priselilo razmeroma veliko Kitajcev in drugega neevropskega prebivalstva slovečega po marljivosti in nezahtevnosti → evropski priseljenci so se začutili ogrožene, zato so na začetku 20. stoletja zakonsko omejili priseljevanje in začeli izvajati politiko ‘‘bele Avstralije’’ (najbolj zaželeni so bili prebivalci Britanskega otočja pa tudi priseljenci Srednje in Severne Evrope → ob koncu druge svetovne vojne je bilo 95 odstotkov Avstralcev evropskega porekla, kar tri četrtine jih je prihajalo iz Britanskega otočja)
• po vojni so se začeli priseljevati predvsem iz drugih delov Evrope, tudi njenega vzhoda → s tem se je začel počasen proces preobrazbe avstralske družbe iz monokulturne v multikulturno
• v petdesetih in šestdesetih letih je sledilo masovno priseljevanje predvsem iz sredozemskih držav → njihove skupnosti so postale tako številne, da se niso več asimilirale, ampak so pri delu in vsakodnevnih opravilih še naprej uporabljale svoj materni jezik in ohranjale svojo kulturo
• vse to se je kazalo tudi pri postopnem spreminjanju uradne politike
• prvotno asimilacijo so namreč zamenjali z integracijo, pozneje pa s politiko multikulturnega razvoja
• rasistično obarvano politiko ‘‘bele Avstralije’’ so prekinili leta 1966 povsem odpravili pa šele leta 1973
• na osnovi tega se je začel čedalje bolj povečevati delež azijskih priseljencev, med katerimi danes prevladujejo Kitajci in Indijci (a delež evropskega prebivalstva še vedno ostaja največji)
• Avstralija velja za eno najbolj ‘‘zaželenih’’ ciljnih območji priseljevanja za prebivalce iz vseh delov sveta
• za avstralsko državo, ki sicer omejuje priseljevanje, so med priseljenci najbolj zaželeni bolje kvalificirani in tisti, ki tam že imajo družinske člane
• Avstralija je tako postopoma postala multikulturna država z visoko stopnjo sožitja med različnimi skupnostmi
• vsi priseljenci imajo pravico negovati svoj jezik, religijo in kulturo
• v Avstraliji ne prihaja do podobnih izbruhov rasizma kot npr. v ZDA, precej nerešeno pa na žalost ostaja vprašanje njenih staroselcev Aboriginov

Question 76

Opiši Aborigine.

Answer 76

• ob prihodu prvih Evropejcev leta 1788 jih je najverjetneje živelo nekaj več kot 300.000
• povsem izolirani od preostalega sveta so živeli od lova in nabiralništva, pri čemer so razvili povsem svojski način življenja in verovanja
• stik z Evropejci jim je prinesel podobne posledice kot ameriškim Indijancem
• Evropejci so jih odrinili v sušno notranjost, kjer so bili pogoji za preživetje zelo slabi
• bili so žrtve nasilnih pogromov, največ pa jih je umrlo zaradi evropskih bolezni
• njihovo število se je zato močno zmanjšalo
• ponovno je začelo naraščati med obema svetovnima vojnama in šele sredi devetdesetih let 20. stoletja je doseglo stanje izpred prihoda Evropejcev
• volilno pravico in državljanstvo so jim dodelili šele v šestdesetih letih 20. stoletja, ko se je politika ‘‘bele Avstralije’’ že poslavljala
• potem so se stvari vsaj na formalni ravni začele spreminjati veliko hitreje
• vlada je v sedemdesetih letih ustanovila ministrstvo za aboriginske zadeve
• veliko sredstev je vložila v zmanjšanje smrtnosti njihovih novorojenčkov pa tudi v njihovo izobraževanje in izboljšanje bivalnih razmer
• posebnega pomena je bil sprejem zakonodaje, ki je Aboriginom omogočala vračanje pravice do nekdanjih ozemelj
• leta 2008 se jim je avstralska vlada tudi uradno opravičila za krivice storjene v preteklosti
• njihov glavni problem ni ohranjanje edinstvene kulture, ki je sicer ogrožena, pač pa pomankanje socialne in gospodarske enakopravnosti
• življenjska doba Aboriginov je bistveno krajša, zdravstveni kazalci slabši, stopnja izobraženosti nižja, stopnja brezposelnosti bistveno višja kot pri drugih Avstralcih
• velike so tudi razlike med njimi
• približno četrtina jih živi v manjših skupnostih v skoraj neposeljeni divjini, od tega le še nekaj sto na prastari način – od lova in nabiralništva; drugo skupino sestavljajo tisti, ki živijo v revnih delih podeželskih (predvsem rudarskih) mest ali na njihovem obrobju; skoraj tretjina pa jih živi v velikih mestih, pogosto v majhnih getih, kjer so izgubili stik s podeželskimi Aborigini
• večina mestnih Aboriginov je že potomcev mešanih staršev
• izboljšane razmere, dvakrat višji naravni prirast od avstralskega povprečja in povečanje staroselske ozaveščenosti se od devetdesetih let 20. stoletja dalje kažejo tudi v statistiki
• močno je namreč naraslo število prebivalcev, ki se opredeljujejo kot Aborigini – najbolj tam kjer prevladujejo potomci mešanih staršev, najmanj pa pri ‘‘čistokrvnih’’ domorodcih
• danes naj bi bilo vseh Aboriginov že blizu 520.000 oz. 2,5% Avstralcev

Question 77

Avstralci se soočajo s problemom oddaljenosti. Opredeli se glede tega problema.

Answer 77

• Avstralci veliko bolj občutijo problem oddaljenosti od preostalega sveta in velikanske razdalje znotraj same države kot prebivalci drugih celin
• letalski poleti v Avstralijo trajajo precej dlje in so ustrezno držaji od poletov na druge celine
• čeprav imajo razvito cestno in železniško omrežje, so razdalje med avstralskimi mesti tolikšne, da v glavnem uporabljajo le letalo (kar pa s pridom izkoriščajo avstralske letalske družbe, saj so cene notranjih letov dražje kot na drugih celinah)

Question 78

Opiši poselitvene razmere Avstralije.

Answer 78

• Avstralija je z okoli 90% mestnega prebivalstva med najbolj urbaniziranimi državami na svetu
• avstralska velemesta, ki vsa po vrsti ležijo ob obali, slovijo po svoji urejenosti in modernem videzu
• po drugi strani velemesta skoraj ne poznajo revnih mestnih četrti in tudi kriminala je bistveno manj kot v ameriških mestih
• gostota prebivalstva je približno 2,5 prebivalcev/km2

Question 79

Opiši gosto poseljeni obalni rob.

Answer 79

• zajema najpomembnejše zgostitve prebivalstva oz. velika mesta ob vzhodni obali in delu južne obale, nadaljuje pa se na skrajnem jugozahodu
  na zelo majhni površini živi kar štiri petine vseh Avstralcev
• večina jih živi v največjih mestih, kot so Brisbane, Sydney, Melbourne, Adelaide in Perth, zunaj njih pa je tudi na obalnem robu gostota poselitve razmeroma redka
• poleg mest z vsemi njihovimi industrijskimi in drugimi dejavnostmi je v tem obalnem pasu močno zgoščeno tudi kmetijstvo
• ob mesni živinoreji se je razvila tudi mlečna in druge značilne dejavnosti za oskrbo mest (zelenjadarstvo, vrtnarstvo, ponekod sadjarstvo in vinogradništvo)

Question 80

Opiši poljedelsko-pašniško območje.

Answer 80

• razteza se v širokem notranjem pasu v zaledju obalnega roba
• v jugovzhodnem delu države ima obliko velikega polmeseca
• gostota prebivalstva je že bistveno manjša kot ob obali
• najpomembnejša dejavnost je kmetijstvo, namenjeno predvsem izvozu (predvsem pridelava pšenice in ovčjereja)
• nekoč je bilo tu več gozda, ki pa so ga spremenili v kmetijsko pokrajino
• prevladujejo manjša podeželska mesta
• vasi v evropskem pomenu besede ne poznajo, veliko pa je samotnih farm
• ob reki Murray so največja namakalna območja v državi

Question 81

Opiši Outback.

Answer 81

• gre za nekakšno nasprotje poseljenih področji, kjer so življenjske razmere težke in včasih tudi nevarne
• poselitev je skrajno redka oz. je ni, med prebivalstvom pa so nadpovprečno zastopani Aborigini
• tu na zelo velikem območju živi zelo malo prebivalstva
• zaradi sušnosti v velikem delu poljedelstvo ni možno, ekstenzivna pašna živinoreja pa se je razvila predvsem ob arteških vodnjakih
• redka rudarska naselja nastajajo kot propadajo čez noč
• naravno okolje je krhko
• med redkimi dejavnostmi je tudi turizem (vendar je zaradi silnih prostranstev precej omejen)
• ker so storitve v outbacku zelo drage jih subvencionira država
• Avstralci so razvili tudi edinstveno služno ‘‘letalskih zdravnikov’’, ki pomagajo pri zdravstvenih problemih ljudi na tem območju
• vse samotne kmetije so opremili z radijskimi oddajniki, prek katerih je potekala tudi šola za otroke, dane sto počnejo prek računalnikov
• večina farmarjev ima tudi manjša letala
• zaradi ravnega površja glavne asfaltirane ceste nimajo veliko ovinkov, zato so Avstralci razvili ‘‘cestne vlake’’, ki so posebne kamionske kompozicije, ki zaradi dolžine in števila prikolic dejansko spominjajo na vlake (vožnja z njimi je dovoljena le v nekaterih delih Avstralije)

Question 82

Opiši kmetijstvo Avstralije.

Answer 82

• je odraz naravnih razmer
• Avstralija je dokaz, da se dajo tudi neugodne razmere učinkovito izkoristiti za kmetijstvo
• kmetijski izdelki (volna, meso, pšenica) so bili dolgo njeni glavni izvozni artikli
• država je danes ena najpomembnejših svetovnih izvoznic hrane, predvsem govedine
• ostala je tudi najpomembnejša svetovna proizvajalka ovčje volne (znana je predvsem merino volna) → ker je pomen volne v svetu upadel, se je država bolj usmerila v pridelavo ovčjega mesa

Question 83

Opiši ekstenzivno živinorejo Avstralije.

Answer 83

• za vzhod in zahod s polsuhim podnebjem je značilna ekstenzivna ovčjereja, posamezne farme morajo biti zaradi revnih pašnikov zelo velike (ovce lahko preživijo tudi v bolj sušnih območjih, saj so manj zahtevne)
• za savanski svet na severu in severovzhodu, kjer je trava že bujnejša je značilna ekstenzivna govedoreja, farme so tudi tu zelo velike (živino vozijo v klavnice v velikih ‘‘cestnih vlakih’’)

Question 84

Opiši mlečno živiinorejo Avstralije.

Answer 84

• tako kot drugod po svetu se je razvila v neposrednem zaledju velikih mest ob obali

Question 85

Opiši tržno žitno poljedelstvo Avstralije.

Answer 85

• ta pas se razteza v obliki polmeseca čez nekoliko bolj namočeno kmetijsko zaledje na jugovzhodu ter v zaledju Pertha na jugozahodu države
• tu so marsikje družinske farme, ki pridelavo žita kombinirajo z ovčarstvom

Question 86

Opiši specializirano vrtnarstvo Avstralije.

Answer 86

• značilno je za namakalna območja ob reki Murray
• pridelujejo različne pridelke od riža do južnega sadja

Question 87

Opiši mediteransko kmetijstvo Avstralije.

Answer 87

• razvilo se je v sredozemskem podnebju v zaledju Pertha in Adelaide
• namenjeno je vinogradništvu

Question 88

Opiši pridelavo tropskih rastlin Avstralije.

Answer 88

• značilna je za vlažna in topla območja severovzhoda
• značilen pridelek je sladkorni trs

Question 89

Opiši rudarstvo Avstralije.

Answer 89

• danes je pri izvozu pomembnejše od kmetijstva
• Avstralija je ena največjih svetovnih izvoznic rud (predvsem železove) in premoga
• pomembna naravna bogastva: železo, baker, svinec, mangan, boksit, uran, diamanti, zlato, srebro, opal, safir
• rudno bogastvo je razporejeno po različnih delih države
• ker je rudarstvo visoko mehanizirano, zaposlujem manj kot odstotek prebivalstva

Question 90

Opiši pomen Avstralije v svetu.

Answer 90

• Avstralija s svojim močnim gospodarstvom, visokim življenjskim standardom in vsesplošno urejenostjo spada med najugodnejše države na svetu
• prebivalci uživajo enake tehnološke pridobitve kot Američani, vendar je življenje na tem koncu bolj umirjeno in prijetno
• vsi Avstralci so zelo ponosni na svojo državo in radi poudarjajo svoje prednosti pred ZDA
• Avstralija ima v primerjavi z drugimi visoko razvitimi državami nekatere posebnosti → velik del vsega izvoza predstavljajo rude, energijski viri in kmetijski pridelki → glede tega je bolj podobna kolonijam kot pa razvitim državam
• vse do konca prve svetovne vojne je bila z Veliko Britanijo v skoraj kolonialnem odnosu, do danes so vezi z njo precej oslabele
• v zadnjih desetletjih se je preusmerila predvsem v azijsko-pacifiški prostor, kjer ima zelo pomembno vlogo
• njen najpomembnejši trgovski partner je bila dolgo Japonska, v zadnjih letih pa jo je prehitela Kitajska s svojimi nenasitnimi potrebami po avstralskih naravnih virih
• avstralska industrija je zelo raznovrstna in še danes usmerjena pretežno v domače tržišče
• država je domačo industrijo dolgo ščitila pred tujo konkurenco z visokimi carinami, ko jih je pred desetletji začela odpravljati, so se številne panoge znašle v krizi, industrija pa se je začela seliti v azijske države
• največ ljudi dela v storitvenem sektorju, ki daje tudi največji delež BDP-ja

Question 91

Kako delimo Oceanijo.

Answer 91

Mikronezija – predpona mikro pomeni majhen
Melanezijo – ime je dobila po temnejši polti, ki prevladuje
Polinezija – predpona poli pomeni mnogo, v tem primeru gre za mnogo manjših otokov

Sestavljajo jo večinoma skupine manjših otokov, ki so bodisi samostojne države bodisi odvisna ali zunanja zemlja Avstralije, Nove Zelandije, Velike Britanije, Francije, ZDA in Čila.
V kulturnem pogledu je del Oceanije tudi otok Nova Gvineja, saj na njem živi melanezijsko prebivalstvo. Zahodni del otoka spada še k azijski državi Indoneziji, vzhodni del pa je samostojna država Papua Nova Gvineja.
Najrevnejši del Oceanije je Melanezija.

Question 92

Opiši Novo Zelandijo.

Answer 92

• je gospodarsko daleč najpomembnejša država Oceanije
• uvrščamo jo k Polineziji, včasih pa jo obravnavamo kot samostojno enoto znotraj Oceanije
• ima zelo podobno sestavo prebivalstva kot Avstralija → prevladuje prebivalstvo evropskega (predvsem britanskega) porekla, delež staroselcev pa je precej višji kot v Avstraliji, saj staroselci Maori predstavljajo kar 15% prebivalstva
• značilen plez Maorov je haaka
• Nova Zelandija je v marsičem primerljiva z Avstralijo tudi v gospodarskem pogledu, vendar so pri njenem izvozu v izrazitem ospredju kmetijski pridelki in en naravni viri
• v državi gojijo neizmerne črede ovac in goveda, te v ozračje sproščajo velike količine toplogrednega plina metana, kar je glavni novozelandski okoljski problem
• sicer pa je država ena okoljsko najbolj ozaveščenih in med tistimi, ki se jim je še najbolj uspelo približati trajnostnemu razvoju

Delimo jo na dva otoka:
* južni otok je bolj gorat – tam so nekakšne novozelandske Alpe, ki segajo do 3700 m nadmorske višine
* severni otok je nižji in vulkanskega nastanka, zaradi tega na njem najdemo temnejše kamnine in veliko gejzirjev in vulkanov

Question 93

Opiši otoke vulkanskega nastanka.

Answer 93

• manjše otoške skupine v Oceaniji sestavljajo visoki otoki vulkanskega nastanka (npr. Havaji)
• zaradi svoje višine prejemajo več orografskih padavin
• imajo rodovitne vulkanske prsti, to omogoča raznolikost kmetijskih pridelkov, pa tudi sicer imajo ti otoki boljše perspektive za prihodnost kot nizki

Question 94

Opiši otoke koralnega nastanka.

Answer 94

• manjše otoške skupine v Oceaniji sestavljajo še nizki otoki koralnega nastanka (npr. Karibati s povprečno višino 2m), ti so manj primerni za kmetijstvo in turizem
• spopadajo se s problemom pomankanja vode, zato tam prevladujeta ribolov in gojenje kokosove palme
• ogrožajo jih visoki valovi in cunamiji, največja nevarnost, ki jim preti, pa je dvigovanje oceanske gladine, kar je posledica globalnega segrevanja ozračja
• koralne otoke imenujemo tudi atoli
• atol je koralni otok obročaste oblike z laguno v sredini
• nastanek atola:
• najprej nastane vulkanski otok, na katerem začnejo rasti tudi korale
• ko korale rastejo okoli vulkanskega otoka oblikujejo koralni greben, ki se nato širi od obale otoka navzven
• otok začne nato toniti v morje
• ko vrh otoka potone v morje ostane samo še koralni venec z laguno v sredini – to je atol

Question 95

Opiši gospodarstvo otočji Oceanije.

Answer 95

• v gospodarskem pogledu otočja v Oceaniji spadajo v manj razviti del sveta s prevlado podeželskega prebivalstva, ki večinoma živi v majhnih poljedelskih in ribiških vaseh
• nekatera otočja so tesno odvisna od finančne pomoči sedanjih ali nekdanjih kolonialnih gospodarjev ter od denarne pomoči, ki jo pošiljajo družinski člani na delu v tujini
• ponekod prihodke prinašajo tudi tuja vojaška oporišča (npr. Guamu)
• na nekaterih otočjih oblino izkoriščajo naravne vire (npr. Nova Kaledonija – nikelj)
• drugod se je močno razvil turizem (npr. Havaji, Fidži, Samoa), ki je tudi sicer postal najpomembnejša gospodarska dejavnost v Oceaniji

Question 96

Kateri dve območji sestavljata polarna območja?

Answer 96

Severno polarno območje ali Arktika ter južno polarno območje ali Antarktika imata na prvi pogled veliko skupnih značilnosti, predvsem mrzlo podnebje, v podrobnostih pa se precej razlikujeta.

Question 97

Kaj je Arktika in kaj Antarktika? Opiši ju glede na značilnosti, ki izhajajo iz njunih definicij.

Answer 97

• Arktika je morje obdano s celinami
• Antarktika je celina obdana z morjem
• iz tega izhajajo tudi razlike med njima
• osrednji del Arktike leži sredi morja, zato ima milejše podnebje kot Antarktika, na kateri se zrak zaradi kontinetalnosti in večje nadmorske višine bistveno bolj ohladi
• robni deli Arktike so zato poseljeni s sicer redkim, a stalnim prebivalstvom (najznačilnejši predstavniki so Inuiti), na Antarktiki pa ljudje za dalj časa živijo le na raziskovalnih postajah
• z vidika matematične geografije prištevamo k polarnima območjema vse, kar leži severno in južno od obeh tečajnikov na 66,5°
• zaradi različne razporeditve kopnega in morja ter vpliva morskih tokov pa podnebje onstran obeh tečajnikov še zdaleč nima enotnih potez in taka omejitev ni najbolj smiselna
• Arktiko zato rajši omejujejo na območja severno od drevesne meje, ki skoraj povsem sovpada z julijsko izotermo 10°C (ta razmejitev seveda ni ostra, saj severni iglasti gozdovi ne prehajajo v tundrsko rastlinstvo v obliki jasno določljive meje, ampak je prehod postopen)
• k Antarktiki znanstveniki, poleg same ledene celine, prištevajo tudi okoliška morja vse do antarktične konvergence
• antarktična konvergenca je pas, kjer se mrzle površinske vode z juga srečujejo s toplejšimi vodami Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana s severa (temperaturna razlika znaša 4°C, morje se spremeni barvo in postane bolj slano, močno se spremeni tudi sestava živih organizmov) → ta pas v obliki nepravilnega broča na približno 55°j.g.š. sovpada s poletno izotermo 10°C

Question 98

Kako je nastajal led na polarnih območjih?

Answer 98

• v geološki zgodovini našega planeta se je podnebje večkrat spreminjalo, kar označujemo kot podnebna kolebanja/nihanja
• vzroki zanje še niso povsem pojasnjeni, še najpogosteje jih povezujejo z različnimi kozmičnimi procesi
• v obdobjih, ko so se temperature močno znižale, se je na polarnih območjih začel kopičiti led → taka obdobja imenujemo ledene dobe
• do njih ni prihajalo le v pleistocenu, ampak tudi v starejši geološki zgodovini
• v kenozoiku, natančneje v terciarju so se temperature v glavnem zniževale
• ledeni pokrov na Antarktiki se je začel tvoriti pred približno 30 milijoni let
• temperature so še naprej upadale do kvartarja, ko so med ledenimi dobami v pleistocenu dosegle najnižje vrednosti – obseg poledenitve je bil tedaj bistveno večji kot danes
• po pleistocenu je sledil ponoven dvig temperatur, obseg poledenitve pa se je zmanjšal na današnjega

Question 99

Opiši značilnosti površja in poledenitve Arktike.

Answer 99

• večino Arktike sestavljajo Severno ledeno morje ter nekatera manjša morja (npr. Beringovo)
• kopno površje je razdeljeno med več držav (največji deli pripadajo Kanadi, Danski (Grenlandiji) in Rusiji)
• pri tem gre za bodisi za skrajne severne dele celin (Evrazije in Severne Amerike) bodisi za številne otoke in otočja
• kopno površje je večinoma plosko in nizko
• gorato površje je značilno predvsem za vzhodno Grenlandijo in vzhodne dele Kanadskega arktičnega arhipelaga (otočja)
• Arktika se glede obsega današnje poledenitve nikakor ne more primerjati z Antarktiko → morje okoli severnega pola je sicer pokrito z ledenimi ploščami, ki pa so debele največ nekaj metrov (pozimi pa je obseg zmrznjenega morja seveda bistveno večji kot poleti, velika večina kopnega površja je poleti brez ledu)
• o res veliki kontinentalni poledenitvi lahko govorimo samo na Grenlandiji, drugod gre praviloma le za gorsko poledenitev
• na Grenlandiji led pokriva štiri petine površja, ledeni pokrov pa je v povprečju debel več kot 2000m (skalno kopno pod njim se ponekod začenja šele pod višino morske gladine, če bi se led v hipu stalil, bi osredni del otoka marsikje zalila voda)

Question 100

Opiši značilnosti površja in poledenitve Antarktike.

Answer 100

• delimo jo na večjo Vzhodno Antarktiko, ki je v osnovi predkambrijski ščit in manjšo Zahodno Antarktiko, ki je mlajšega nastanka
• če bi se led v hipu stalil, bi se druga spremenila v vrsto otočji
• najvišja gora na celini je Vinsonov masiv (5140m)
• ledeni pokrov je debel od 2000 do 4800m in marsikje sega pod višino morske gladine (v njem je 90% vsega ledu in okoli 70% vse sladke vode na Zemlji)

Question 101

Opiši ljudtsva na polarnih območjih.

Answer 101

• kljub negostoljubnemu okolju na Arktiki živijo različna ljudstva
• ker za poljedelstvo ni možnosti, so se od nekdaj preživljala z živalmi (z lovom, ribolovom in pašno živinorejo) → pri tem so pomembne razlike med Evrazijo in Severno Ameriko
• v Evraziji živijo na skrajnem severu Sami/Laponci in različna sibirska ljudstva (Samojedi, Čukči), ki so udomačila severnega jelena → pašna živinoreja je tako ena njihovih značilnih dejavnosti
• številna ljudstva živijo na meji med tundrskim in zmerno hladnim podnebjem in se sezonsko selijo iz enega pasu v drugega, le del njihovih pripadnikov živi stalno v tundrskem okolju, zato o povsem ‘‘arktičnih’’ ljudstvih v Evraziji skoraj ne moremo govoriti
• precej drugačno je stanje v Severni Ameriki, saj tamkajšnji Inuiti nikoli niso udomačili karibuja, ki je nekakšna različica severnega jelena
• živeli so docela izolirani od preostalega sveta in zato razvili povsem svojo kulturo
• odkar so v obeh delih Arktike začeli izkoriščati naravna bogastva, so staroselce marsikje preplavili priseljenci → naftne in rudarske družbe so namreč potrebovale kvalificirano delovno silo, ki je med staroselci ni bilo → priseljenci so prinesli moderen način življenja, tako da staroselski način ni mogel preživeti

Question 102

Opedeli znanstveni pomen polarnih območji.

Answer 102

• raziskovanje polarnih območji je v preteklih stoletjih marsikdaj potekalo tudi iz ekonomskih vzrokov
• številna znanstvena odkritja so bila posredno ali neposredno povezana s kitolovom, ki je na teh območjih cvetel tri stoletja
• odkrivanje Arktike je bilo postopno, znanstveni interes zanjo je močno narasel v drugi polovici 19. stoletja (kljub dolgoletnim prizadevanjem so severni pol osvojili šele leta 1909)
• še zahtevnejše je bilo osvajanje in raziskovanje Antarktike
• pri raziskovanju južnih morji so v 19. stoletju ravno tako sodelovali lovci na kite in tjulnje (antarktično kopno pa naj bi prvič uzrli šele leta 1920)
• prvi dve desetletji 20. stoletja veljata za ‘‘herojsko dobo’’ raziskovanja celine → leta 1911 so v napeti tekmi za osvojitev južnega pola med Britanci in Norvežani zmagali slednji
• izredno pomembna je bila organizacija Mednarodnega geofizikalnega leta 1957/58, ko je 12 držav na Antarktiki ustanovilo več kot 50 raziskovalnih postaj
• raziskovali so potrese, gravitacijo, geomagnetizem, oceane, ledenike, vreme, kozmična sevanja in drugo
• Američani so postavili postajo na južnem polu, Sovjeti pa na najbolj oddaljeni točki celine
• obilica odkritji, ki so si jih izmenjavali, je prinesla nekatera revolucionarna spoznanja o našem planetu
• danes se raziskovanje nadaljuje s še bolj izpopolnjeno opremo in uporabo satelitov, pri tem so že razrešili številna vprašanja glede našega planeta kot celote
• antarktična celina je tako postala edinstven rezervat sodelovanja znanstvenikov z vsega sveta

Question 103

Opiši posledice segrevanja Zemljinega ozračja na polarnih območjih.

Answer 103

• dviganje morske gladine
• gladina vode se poveča, ker se voda pri višjih temperaturah bolj razteza
• če imamo samo ledeno površino, ta odbija Sončeve žarke, ko pa imamo led, ki plava na vodi, voda sprejema žarke in se tako segreje, kar povzroča, da se led tali hitreje → to imenujemo zatemnjevanje območji
• v permafrostu je ujetega veliko metana, s segrevanjem nimamo več stalno zmrznjenih delov tal v katerih je metan, tako se ta sprošča v ozračje in ker je toplogredni plin še pospešuje globalno segrevanje
• na eni strani doživljamo izumiranje živali, na drugi strani pa druge živali pridobivajo nova območja za bivanje

Question 104

Kakšne so novodobne klimatske premembe in kaj se dogaja z ozonsko luknjo?

Answer 104

• nikjer na svetu nista otoplitev in vedno manjši obseg ledu tako očitna kot na Arktiki
• v zadnjih 100 letih so se temperature na Zemlji v povprečju dvignile za 0,6 do 0,9°C, v Arktiki približno dvakrat toliko
• arktični led se tali trikrat hitreje, kot so znanstveniki napovedovali še nekaj let nazaj (leta 2012 se je ledeni pokrov na Severnem ledenem morju pozno poleti skrčil na le še slabo polovico obsega, ki ga je imel ob koncu 20. stoletja)
• še bolj izrazito kot led na morju se krči obseg spomladanske snežne odeje na kopnem
• taljenje ledu ne prizanaša niti grenlandskemu ledenemu pokrovu, ki zato postaja vse temnejši
• vse to samo še dodatno prispeva k segrevanju ozračja, saj so se s taljenjem svetlejšega snega in ledu povečale temnejše površine (npr. kopna tla), ki bolj absorbirajo sončno sevanje in se zaradi tega bolj segrejejo
• tundra zato postaja bolj zelena, vegetacijska doba v njej se je podaljšala, nekatere živalske vrste (npr. polarna lisica) pa postajajo ogrožene
• v prihodnje lahko pričakujemo samo še nadaljnja rekordna zmanjšanja obsega morskega ledu, nekateri znanstveniki pa napovedujejo, da bo Severno ledeno morje čez nekaj let poleti povsem brez snega
• precej zapleteno pa je dogajanje na Antarktiki
• konec sedemdesetih let 20. stoletja so nad njo opazili občutno stanjšanje zaščitne ozonske plasti, ki sicer varuje Zemljo pred nevarnim UV-sevanjem → povzročitelj tega pojava, ki so ga kasneje poimenovali ozonska luknja, so freoni
• freoni so snovi, ki jih uporabljajo v hladilnih tehnikah in razpršilcih
• vsako leso se v času antarktične pomladi med septembrom in decembrom v stratosferi iz freonov sprošča klor, kar uničuje ozon → podobno, vendar manj izrazito se to dogaja tudi nad Arktiko
• mednarodna skupnost se je na pojav ozonske luknje odzvala s prepovedjo nadaljnje proizvodnje freonov
• čeprav se je ta zaradi ukrepov nad Antarktiko že nekoliko zmanjšala, pa naj bi se stanje spet normaliziralo šele med letoma 2050 in 2060
• kar se tiče otoplitve se dogajanje nad občutno manjši Zahodni Antarktiki, predvsem pa na njenem najbolj izpostavljenem delu, Antarktičnem polotoku, bistveno razlikuje od dogajanja na precej večji Vzhodni Antarktiki → razkroj in taljenje ledenih polic, ki tako vznemirjata svetovno javnost, se dogajata le na Zahodni Antarktiki, pa še tam to nima vpliva na dvig morske gladine (gre namreč za led, ki že plava na vodi, zato se gladina ob njegovi stalitvi ne more dvigniti)
• v nasprotju s tem pa se veliko večja Vzhodna Antarktika z več tisoč metrov debelim ledenim pokrovom v zadnjih desetletjih celo ohlaja

Question 105

Opiši podnebje Arktike.

Answer 105

• na Arktiki ločimo dva podnebna tipa → tundrsko in polarno
• arktično podnebje je zaradi vpliva morja precej milejše do antarktičnega
• pri tem nastopajo velike razlike med morjem, obalo in kopnim delom Arktike
• poleti so temperature nad morjem okoli 0°C, kopno pa se v notranjosti segreje tudi nad 15°C
• v zimskem času, ko nastopi polarna noč, pa se temperature v notranjosti kopnega spustijo globoko pod ničlo
• ker ni drevja, po arktičnih prostranstvih pihajo močni vetrovi, ki občutek mraza še stopnjujejo
• padavin je v notranjosti kopnega le okoli 130mm, na obalah pa dvakrat toliko
• omembe vredna rastlinska odeja se je lahko razvila le v arktični tundri
• stalno zmrznjena tla, ki jih označujemo kot permafrost, se v času kratkega poletja stalijo le v zgornjih plasteh → tundra se tedaj spremeni v močviren teren
• poleg mahov in lišajev uspeva tudi skromno travniško rastlinstvo z nekaterimi cvetlicami in pritlikavo grmičevje (pritlikava breza, vrbe, resje,…)
• značilne živali so polarna lisica, moškatno govedo, polarni medved in številne vrste ptic
• bogatejše življenje je v morju, kjer poleg rib živijo tudi tjulnji, kiti in drugi morski sesalci

Question 106

Opiši podnebje Antarktike.

Answer 106

• na tej celini najdemo samo polarno podnebje
• razlike med obalo in celinsko notranjostjo pa so še večje
• na obali so poletne temperature okoli 0°C, v notranjosti pa od -20°C do -35°C, zimske temperature so ob obali od -20°C do -30°C, v notranjosti pa od -40°C do -70°C
• absolutni minimum na Zemlji so izmerili pri -89,2°C
• strahotni vetrovi učinek mraza še stopnjujejo
• Antarktika je največja ledena puščava na svetu, saj v notranjosti pade le 50mm padavin, ob obali pa lahko tudi nekajkrat toliko (imamo malo padavin, saj so temperature tako nizke, da imamo malo izhlapevanja)
• na redkih nepoledenelih delih Antarktike preživi malo živih bitji
• poleg mahov in lišajev so to različni insekti, na obalah pa kolonije ptic (najznačilnejše so kolonije pingvinov)
• po drugi strani pa morje okoli ledene celine naravnost kipi od življenja → pomemben člen prehranjevalne verige v njem je kril, to so planktonski rakci, s katerimi se ne hranijo le ribe, ampak tudi morski sesalci (tjulnji, delfini in kiti)

Question 107

Opredeli vpliv naslednjih podnebnih dejavnikov na podnebne značilnosti polarnih območji.

Answer 107

• moč Sončevih žarkov → na obeh območjih je moč Sončevih žarkov majhna, saj je kot vpadnih žarkov nizek
• višina Sonca nad obzorjem → Sonce je nizko nad obzorjem
• nadmorska višina → na Antarktiki dosežemo višje nadmorske višine, zato so tudi temperature nižje, na Arktiki, kjer pa dosegamo nižje nadmorske višine je podnebje milejše in temperature višje kot na Antarktiki
• oddaljenost od morja → za obe celini velja, da bolj kot smo oddaljeni od morja, večje je temperaturna amplituda
• ledeni pokrov na kopnem →na Antarktiki (tudi 2 km) je debelejši, na Arktiki tanjši (nekaj metrov)

Question 108

Kaj se dogaja z gospodarstvom na polarnih območjih?

Answer 108

• Arktika ima dosti naravnih bogastev, vendar je že njihova današnja izraba, ki je še zelo omejena, povezana z izrednimi stroški
• najpomembnejše je izkoriščanje nafte in zemeljskega plina, predvsem na severu Aljaske in severozahodu Sibirije
• za izrabo teh območji so morali zgraditi naftovode in plinovode
• še posebej v ruskem delu Arktike je tudi veliko rudnega bogastva → izkoriščajo predvsem rude barvnih in dragocenih kovin
• v Rusiji so na skrajnem severu nastala rudarska in industrijska mesta
• v arktičnih morjih ulovijo okoli desetino vseh morskih rib na svetu, pomemben je tudi lov na morske sesalce
• na arktičnem kopnem je še vedno pomemben lov na kožuhovinarje
• razvilo se je tudi nekaj turizma predvsem v obliki križarjenj
• zaradi hitrega taljenja arktičnega ledu je v novem tisočletju naenkrat postalo zelo aktualno vprašanje izkoriščanja podmorskih naravnih virov, ki jih je prej prekrival stalni ledeni pokrov
• po nekaterih ocenah leži v arktičnih morjih skoraj četrtina še neodkritih svetovnih zalog nafte in zemeljskega plina
• čeprav so stroški izkoriščanja teh virov zaenkrat še previsoki in tehnologija še ni dovolj razvita, si želi pet držav, ki segajo na Arktiko – Kanada, ZDA, Danska, Norveška in Rusija – dostop do njih zagotoviti že zdaj
• vse bolj verjetno postaja, da bo v zvezi s tem prihajalo tudi do večjih sporov
• prvi večji spor pa se verjetno ne obeta zaradi pohlepa po naravnih bogastvih, ampak zaradi plovnih poti
• leta 2007 se je zaradi rekordnega skrčenja arktičnega ledu prvič v zgodovini popolnoma odprl znameniti Severozahodni arktični prehod, ki bi lahko v nekaj desetletjih postal ploven vse leto
• gre za povezavo med Atlantskim in Tihim oceanom skozi Kanadski arktični arhipelag, po kateri je plovba med Evropo in Japonsko precej krajša
• problem je v tem, da kanadske oblasti menijo, da gre za pot skozi kanadske notranje vode, druge države pa to razumejo kot pot skozi mednarodne ožine, kjer mora biti plovba prosta za vse
• teh ozemeljskih težav pa nimajo na Severni morski poti/Severovzhodnem prehodu, ki se je ravno tako nedavno dovolj ‘‘osvobodil’’ arktičnega ledu
• povezava poteka med Evropo in Vzhodno Azijo vzdolž severnih obal Rusije (kar 80% vseh plovil, ki danes že plujejo po njej, je tankerjev za nafto in plin)
• v nasprotju z Arktiko je mednarodni skupnosti uspelo zaščititi Antarktiko in za desetletja ‘‘zamrzniti’’ njeno ozemeljsko razdelitev in gospodarsko izkoriščanje
• ledena celina ima sicer zaloge podobnih naravnih bogastev kot južni del Afrike ali Avstralija, s katerima je nekoč tvorila enoten kontinent
• zaradi strahotnih stroškov pa nobeno od teh nahajališč ni takšno, da bi zaenkrat lahko prinašalo dobiček
• nekatere države so sicer v petdesetih letih 20. stoletja sprožile ozemeljske zahteve po delih antarktičnega ozemlja, ki se delno celo prekrivajo, vendar to ni pripeljalo do dejanske delitve celine
• za pomemben premik v miselnosti je bilo zaslužno predvsem Mednarodno geofizikalno leto 1957, ki je na ledeni celini združilo znanstvenike različnih držav, le malce kasneje, leta 1959, je zato 12 držav podpisalo Arktični sporazum, s katerim so prepovedali uporabo celine za vojaške namene
• z dodatnim sporazumom leta 1991, ki ga je podpisalo precej več držav, so celino razglasili za svetovni naravni rezervat ter za posebno območje miru in znanstvenih raziskav, zagotovljeno naj bi bilo, da nobena človekova dejavnost ne bo imela škodljivih učinkov na antarktično okolje
• edina gospodarska dejavnost, ki se je zato lahko dotaknila same celine, je turizem, ki je v veliki večini omejen le na Antarktični polotok, turistični organizatorji pa se morajo držati izredno strogih pravil
• število obiskovalcev je omejeno, saj gre za najkrhkejše naravno okolje našega planeta
• vse odpadke, vključno s fekalijami, odnašajo s celine

Question 109

Primerjaj Arktiko in Antarktiko v naslednjih iztočnicah: poselitvene značilnosti, gospodarski in politično-strateški položaj, ribolov, prometne povezave, turizem.

Answer 109

• poselitvene značilnosti → Antarktika nima stalne poselitve, Arktika pa jo ima
• gospodarski in politično-strateški položaj → Arktiko ne izkoriščajo, Antarktike naj ne bi
• ribolov → več ga je na Antarktiki, saj je tam več krilla
• prometne povezave → na Antarktiko lahko pridemo z konice Južne Amerike s plovili ali pa se tja odpravimo z letali, na Arktiki so ceste in železnice, zaradi taljenja premafrosta pa so vidne poškodbe na prometni infrastrukturi
• turizem → polarna območja so zanimiva tudi za turiste