3. letnik - prvi test Flashcards
Opiši Evropo kot kontinet.
(en ali dva kontinenta, razčlenjenost, podnebje, meja na jugovzhodu/vzhodu, lega, položaj, velikost, poselitev in gostota poselitve)
- na globusu Evropa ni videti kot samostojen kontinent, ampak le kot nekakšen podaljšek Azije → skupaj z Azijo namreč sestavlja največjo celino sveta – Evrazijo
- kljub temu pa je Evropa samostojen kontinent (razlogi za to so geografski, zgodovinski in kulturni)
- ker je razčlenjena na številne polotoke in otoke sta kopno in morje tako tesno povezana kot le redkokje na svetu
- evropsko podnebje je večinoma zmerno in zato zelo primerno za poselitev → večina ozemlja je namreč v zmerno toplem pasu, subtropskemu pasu pripada le južni, subpolarnemu pa le skrajni severni del kontinenta
- geografske meje so na severu, zahodu in jugu jasno določene, saj tam celino omejuje morje
- manj oprijemljiva je njena meja na vzhodu in jugovzhodu, kjer neopazno prehaja v Azijo → ta meja je zato le neke vrste dogovor, črta na zemljevidu → mejo vlečemo po gorovju Ural, reki Ural, Kaspijskemu jezeru, Kumomaniškem podolju, Azovskem in Črnem morju ter skozi ožini Bospor in Dardanele do Egejskega morja
- lega: leži na severni polobli
- položaj: igra pomembno vlogo na mednarodnem parketu
- glede na površino je Evropa druga najmanjša celina
- ker pa je tudi eden najgosteje poseljenih kontinentov je po številu prebivalcev takoj za Azijo in Afriko
- gostota poselitve je malce manjša kot v Aziji
Opiši zgodovino Evrope.
- Evropa je eno najpomembnejših jeder človeške civilizacije → v novem veku je bila njena kulturna in civilizacijska vloga v svetu nekaj stoletji celo prevladujoča
- evropski osvajalci so evropsko kulturo širili na druge kontinente, žal pa je to potekalo s podjarmljenjem in kolonialnim izkoriščanjem
- Evropa je tudi zibelka industrijske revolucije in je bila vse do 20. stoletja najrazvitejši del sveta
- zaradi narodnostne in kulturne raznolikosti je še danes razdeljena na številne države
- po drugi svetovni vojni se je pomen Evrope v svetu začel zmanjševati, po drugi strani pa si se evropske države po stoletjih medsebojnih vojn začele povezovati v sedanjo Evropsko unijo
- Evropo je zajel val globalizacije in vanjo so se začeli množično priseljevati ljudje z drugih celin → vse to je njeno podobo v marsičem spremenilo → Evropa postaja čedalje bolj večetična in večkulurna skupnost
Opiši vpliv blokovske delitve na percepcijo Evrope.
- še danes lahko ponekod zasledimo preprostejšo delitev Evrope na dva dela → na razvitejši ‘‘evropski zahod’’ in manj razvit ‘‘evropski vzhod’’ → ta delitev temelji na blokovski delitvi Evrope po drugi svetovni vojni na kapitalistične države na zahodu in socialistične države na vzhodu
- s padcem Berlinskega zidu in odpravo ‘‘železne zavese’’ (strogo nadzorovana meja med obema blokoma) okoli leta 1990 je bila blokovska delitev odpravljena, delitev na evropski zahod in vzhod pa se je v zavesti ljudi ohranil do danes
- '’evropski zahod’’ tako praviloma ne vključuje le držav Zahodne Evrope kot posebne geografske enote tik ob Atlantskem oceanu, ampak vse ‘‘stare’’ kapitalistične države, tudi tiste, ki ležijo v Severni, Srednji ali Južni Evropi
- '’evropski vzhod’’ pa poleg držav iz geografske enote Vzhodne Evrope vključuje tudi ‘‘nove’’ kapitalistične države iz Jugovzhodne Evrope in iz vzhodnega dela Srednje Evrope vključno s Slovenijo
Opiši fjordski tip obale.
(kaj je fjord, kje, plovnost, visoka/nizka obala, aktivnosti).
- je najbolj razširjen na Norveškem, najdemo pa ga tudi na Islandiji in na Škotskem
- ker so fjordi (potopljene ledeniške doline) zelo globoki, omogočajo plovbo daleč v notranjost celine, za kopni promet pa so velika ovira
- gre za visoko obalo
- zaradi izjemnih naravnih lepot pa so privlačni za turiste
- Norvežani so čez številne fjorde že zgradili mostove ali pa od njimi izvrtali predore
Opiši riaški tip obale.
(kaj je rias, kje, potek, plovnost, aktivnosti).
- riasi so potopljene rečne doline
- je najbolj značilen za jugozahodno Irsko, Francijo in severozahodno Španijo, od koder tudi izvira ime ‘‘rias’’
- taka obala poteka prečno na geološko zgradbo in zato spominja na fjorski tip, le da je rias za razliko od fjorda potopljena rečna dolina
- ponekod so v riasih nastala pomembna pristanišča
- del, ki sega v notranjost je širok
Opiši dalmatinski tip obale.
(potek, kje, nastanek, visoka/nizka obala, plovnost, aktivnosti).
- poteka vzporedno z geološko zgradbo oz. slemenitvijo
- neznačilnejši je za Dalmacijo, ki je zaradi številnih podolgovatih polotokov in otokov turistično izredno privlačna
- nastanek je vezan na pleistocensko poledenitev, saj so otoku v bistvu slemena gorovji, saj je doline zalilo morje
- gre za visoko obalo
- plovnost je možna le v smislu navtičnega turizma
Opiši estuarijski tip obale.
(kje, plovnost, visok/nizek tip obale, aktivnosti).
- je značilen za ustja rečnih dolin, ki se lijakasto razpirajo proti morju, velikim ladjam pa omogočajo plovbo le v času plime
- značilen za reke Garona, Laba in Ren
- na koncu estuarjev so nastala nekatera pomembna pristanišča v zahodnem delu Evrope (npr. London ob ustju Temze, Hamburg ob ustju Labe)
- gre za visok tip obale
Opiši lagunski tip obale.
(nastanek, akumulacija/abrazija, plovnost, kje).
- nastane v plitvih morjih, kjer dolge zemeljske kose sčasoma zaprejo dele morja → tako nastanejo lagune
- tu prevladuje akumulacija
- gre za slabo plovno območje, saj je morje plitvo
- ta tip obale je neizrazitejši na južnih obalah Baltskega morja in Beneška laguna
Opiši deltasti tip obale.
(akumulacija/abrazija, visoka/nizka obala, plovnost, kje).
- včasih gre tudi za obliko ptičje noge
- prevladuje akumulacija
- gre za nizek tip obale
- gre za slabo plovno območje
- izrazit deltasti tip obale je v Evropi sorazmerno redek
- še najbolj znani sta delta Donave v Romuniji in delta Rone v Franciji
Kje najdemo črni premog?
V kaledonskih in hercinskih sredogorjih (od Anglije prek severne Francije, Belgije, Nemčije, Češke, Poljske in Ukrajine do Urala).
Kje najdemo rjavi premog in lignit?
V sedimentnih kamninah, ki so jih v notranjosti Evrope odložili zatoki morji v terciarju.
Kje so glavna črpališča nafte in zemeljskega plina?
Na območju plitvih šelfnih in robnih morji, kot Severno morje.
Kateri deli Evrope so predkambrijske starosti?
Baltski ščit in Ruska plošča.
Kateri deli Evrope so paleozoiske starosti?
Skandinavsko gorstvo, velik del Britanskega otočja → kaledonska orogeneza.
Evropska sredogorja, osrednji del Iberskega polotoka (Meseta) → hercinska orogeneza.
Kateri deli Evrope so kenozoiske starosti?
Alpe, Pireneji, Apenini, Dinarsko gorstvo, Balkan, Taurus, Kavkaz, Pontsko gorstvo, Karpati → alpidska orogeneza.
Zapiši podnebne dajvnike v Evropi.
I. geografska širina → večina ozemlja je v zmerno toplem pasu, subtropskemu pasu pripada le južni, subpolarnemu pa le skrajni severni del kontinenta
II. razporeditev kopnega in morja → ob obali je več padavin in milejše podnebje kot v notranjosti celine
III. oblikovanost površja → vpliva na padavine, saj so privetrne strani gorovji bolj namočene kot zavetrne, poleg tega pa vpliva tudi na temperature, saj so le te nižje na višjih nadmorskih višinah
IV. topel Severnoatlantski morski tok → vpliva na kraje ob Atlantskem oceanu in zmanjšuje temperaturne amplitude ter tako omogoča poselitev tudi bolj proti severu, kjer na drugih celinah ne bi pričakovali prebivalstva
V. vremenotvorna središča:
· islandski ciklon/minimum → je stalno območje nizkega zračnega tlaka v okolici Islandije, ki vpliva na Evropo vse leto
↪ ko se poleti planetarno kroženje zraka s polarno fronto pomakne proti severu, prinašajo cikloni padavine predvsem severnem delu Evrope
↪ ko pa se pozimi planetarno kroženje prestavi proti jugu, zaidejo cikloni tudi nad Sredozemlje, kamor prinašajo padavine
· azorski anticiklon/maksimum → je stalno območje visokega zračnega tlaka
↪ na Evropo vpliva predvsem poleti, njenemu južnemu delu prek Afrike in Sredozemskega morja prinaša vroče in suho podnebje
· sibirski anticiklon/maksimum → je stalno območje visokega zračnega tlaka
↪ kadar se pozimi iznad Sibirije razširi nad Evropo, prinaša zlasti njenemu celinskemu delu zelo mrzlo, vendar suho vreme
Subpolarni toplotni pas→ tundrsko podnebje
ZNAČILNOSTI: temperature pozimi pod 0°C, poleti pa ne gredo čez 10°C
RASTLINSTVO: tundrsko rastlinstvo
OBMOČJA: skrajni severni del Skandinavije in evropskega dela Rusije
Zmerno topli toplotni pas → zmerno hladno podnebje
ZNAČILNOSTI: poleti gredo temperature nad 10°C, kar 6 mesecev pa so pod 0°C
RASTLINSTVO: iglasti gozd (Rusija → tajga)
OBMOČJA: Skandinavija, seveni del evropskega dela Rusije
Zmerno topli pas → celinsko polsuho in suho podnebje
ZNAČILNOSTI: temperature pozimi pod 0°C, polet nad 10°C, padavine od 250 mm do 500 mm/do 250 mm
RASTLINSTVO: stepa
OBMOČJA: evropski jugovzhod
Zmerno topli pas → celinsko vlažno podnebje
ZNAČILNOSTI: temperature redko pod 0°C, padavine nad 500 mm, padavinska lestvica in temperaturna krivulja sovpadata
RASTLINSTVO: listanti ali mešani gozd
OBMOČJA: Srednja in velik del Vzhodne Evrope
Zmerno topli pas → oceansko podnebje
ZNAČILNOSTI: temperature redko pod 0°C
RASTLINSTVO: listanti goszd
OBMOČJA: Zahodna Evropa in nekatere druge obale ob Atlanstkem oceanu
Subtropski pas → sredozemsko podnebje
ZNAČILNOSTI: mile deževne zime, vroča suha poletja, padavinska lestvica in temeparturna krivulja ne sovpadata
RASTLINSTVO: mediteransko rastlinstvo
OBMOČJA: obale ob Sredozemskem morju in njuhovo zaledje vse do večjih gorskih pregrad
Katera jezera so nastala kot posledica pleistocenske poledenitve?
· Ladoško jezero v Rusiji
· Inari na Finskem
Katera jezera so ledeniškega nastanka?
· Ženevsko jezero v Švici
· Bodensko jezero v Nemčiji
· Comsko jezero v severni Italiji
