Afrika (drugi del), Latinska Amerika (prvi del) Flashcards
Opredeli se glede gostote in enakomernosti poselitve Afrike.
Afrika je neenakomerno in redko poseljena (40 preb./km2).
Kateri deli Afrike so gosto poseljeni?
Gosto je poseljena ob Nilu, obali Sredozemskega morja, Gvinejskega zaliva, v južnem delu celine in v višavjih vzhodne Afrike.
Kateri deli Afrike so redko poseljeni?
Redko je poseljena na območjih puščav in višjih nadmorskih višin (tropska in subtropska suha območja + tropski deževni gozd).
Opiši starostno strukturo Afrike.
- največ je mladega prebivalstva (skoraj polovica prebivalcev je mlajših od 15 let)
- imajo zelo visoko rodnost in naravni prirastek (približno 25‰, medtem ko je svetovno povprečje približno 15‰)
- pričakovana življenjska doba je od 50 do 55 let
- približna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa nižja od 20 let
Opredeli se glede izobrazbene strukture v Afriki.
- slaba
- visoka stopnja nepismenosti
Opredeli se glede zaposlitvene strukture Afrike.
Večina prebivalstva je zaposlenega v primarnem sektorju.
Opiši kaj naj bi se dogajalo s številom prebivalstva v Afriki.
- to število se bo močno povečalo, saj bo prišlo do hitrega demografskega prehoda, ki bo hitrejši kot v Aziji
- do naraščanja bo prišlo zaradi zmanjšanja umrljivost
Opiši versko strukturo Afrike.
- na severnem delu prevladuje islam
- na podsaharskem delu pa tradicionalna verovanja, zaradi vpliva priseljencev pa tudi krščanstvo
Opiši jezikovno strukturo Afrike.
- v Afriki imamo veliko tradicionalnih jezikov, poleg tega pa še jezike, ki so se uveljavili po kolonialni prevladi (angleščina, francoščina, portugalščina)
- uradni jeziki so po navadi tisti, ki so prišli na območje v času kolonij
- na severu, ki je pod vplivom islamskega sveta imamo arabsko jezikovno skupino
- na osrednjem delu je sudanska jezikovna skupina
- na južnem delu pa bantujska jezikovna skupina
Opiši kulturno strukturo Afrike.
- na severnem delu je kultura vezana na islam
- v osrednjem delu živijo precej tradicionalno
- na jugu pa je kultura bolj razvita, predvsem zaradi vpliva Nizozemcev
Opiši rasno sestavo Afrike.
- bela rasa prevladuje na severu in na nekaterih delih južne Afrike (Arabci, Berberi, Tuaregi, potomci evropskih priseljencev)
- črna rasa pa je značilna za tropski del Afrike (Masaji)
- rasni drobci, predstavljajo ljudi, ki ne pripadajo nobeni veliki rasni skupini (ljudstvo Sani, ljudstvo Baka)
Opiši kaj se dogaja v povezavi z demografsko eksplozijo v Afriki.
- zaradi najvišje rodnosti na svetu se je število Afričanov v drugi polovici 20. stoletja potrojilo
- Afrika, še posebej njen podsaharski del, je doživela demografsko eksplozijo
- ker prevladujoče revno in slabo izobraženo prebivalstvo skorajda ni poznalo načrtovanja družine, je demografski prehod v podsaharski Afriki močno zaostal za drugimi deli sveta
- eksplozivno rast prebivalstva je uspelo z načrtovanjem družine omejiti predvsem v gospodarsko bolj razvitih državah na severu in jugu celine, na zmanjšanje rasti prebivalstva pa so vplivale tudi posledice aidsa
- v osrednjem delu Afrike imajo ženske v povprečju še vedno več kot pet otrok, na severu in jugu celine pa od dva do tri otroke
- najboljša rešitev za ta problem pa je čim hitrejši gospodarski zavoj, ki pa bo zaradi vlaganja azijskih držav res lahko tekel hitreje kot na katerikoli drugi celini
Naštej nekaj zgodovinskih dejstev povezanih z Afriko.
- Afrika je zibelka človeštva
- na območju vzhodnih višavji so našli ostanke prvega človeka, ki je hodil po dveh nogah, šlo je za avstralopitka, ki so ga poimenovali Lucy
na severnem delu so bila mnoga uspešne civilizacije: stari Egipt, stari Grki in Perzijci, v 8. stoletju pa je bilo to območje del Abasidskega kalifata - na južnem delu so bile prav tako do 10. stoletja tam naseljene velike civilizacije, kraljevine in kraljestva (nekatere med njimi so imele tudi namakanje, pisavo in se ukvarjale s predelavo kamnin), tu sta bili Kraljevina Kuš (današnji Sudan), ki je bila zelo podobna staremu Egiptu in kraljestvo Aksum (severno od Etiopskega višavja), ki je bilo pomembna trgovska postojanka med Rimom in Indijo, imeli so že svoj denar
- veliko evropskih držav se je začelo odpravljati v Afriko, kjer so prišli v stik z afriškimi trgovci sužnjev, tako se je prodaja le teh povečala – kolonizacija
- neokolonializem pa označuje bolj prefinjene oblike ‘‘medsebojnega sodelovanja’’ med novimi afriškimi državami in njihovimi nekdanjimi kolonialnimi gospodarji
Zakaj o bogati zgodovini Podsaharske Afrike ne vemo veliko?
Pred prihodom evropskih osvajalcev pred dobrega pol tisočletja je bila podsaharska Afrika celina bogatih in raznolikih kultur, različnih življenjskih slogov, tehnološkega napredka in tudi trgovskih povezav z zunanjim svetom. Afrika je imela več tisočletji dolgo ‘‘svetlo’’ obdobje, zadnjih pet stoletji pa je Afriko doletelo ‘‘temno’’ obdobje, ki so ga zaznamovali podjarmljenje, trgovina s sužnji, kolonializem, revščina, pa tudi občasne vojne in naravne katastrofe. V marsikaterem pogledu se je to obdobje že končalo, za Afriko zdaj prihaja nov čas in nekateri jo na podlagi različnih spodbudnih znamenj že vidijo na začetku njenega ponovnega vzpona. O vseh plateh bogate afriške predkolonialne zgodovine še danes ne vemo prav dosti, tudi zato, ker so se evropski kolonialni gospodarji še posebej potrudili, da bi jo čim bolj izničili.
Kakšen vpliv so imeli Evropejci na Afriko skozi zgodovino?
- stiki Evropejcev s severnim delom Afrike segajo zelo daleč v preteklost
- rimski imperij se je raztezal tudi južno od Sredozemskega morja, tako da je bil gospodar tudi na afriškem ozemlju, vendar Evropejci zelo dolgo niso imeli stikov s podsaharsko Afriko, hkrati pa niso veliko vedeli o njej
- pomembnejši premiki so se zgodili v 15. stoletju, ko so Portugalci skušali vzdolž afriške obale najti novo pot v Indijo
- postopoma so prodirali ob zahodni obali, tako da jim je Rt dobrega upanja in pozneje tudi Indijo uspelo doseči šele proti koncu stoletja (časovno to sovpada s Kolumbovim prihodom v Ameriko)
- Portugalcem so kmalu sledile druge evropske države, tako so Evropejci ob zahodni afriški obali postavljali svoje postojanke, niso pa posegali globlje v notranjost, pri tem so prišli v stik z afriškimi trgovci s sužnji (v Afriki so to trgovino sicer poznali že pred prihodom Evropejcev, vendar se je odtlej bistveno povečala), izvajali so jo podsaharski, arabski in evropski trgovci s sužnji (skupno naj bi z domov odpeljali okoli 30 milijonov ljudi; največ sužnjev so odpeljali v Južno Ameriko in na Karibske otoke, nekaj tudi v Severno Ameriko)
- trgovina s sužnji se je večinoma končala šele v drugi polovici 19. stoletja, ko so Evropejci počasi uvideli, da je zanje bolj dobičkonosno izkoriščati afriško delovno silo kar v sami Afriki, tedaj se je zanimanje Evropejcev za afriško notranjost povečalo
- da si kolonialne sile pri delitvi afriškega ozemlja ne bi pretirano skakale v lase, so se njihovi predstavniki leta 1884 zbrali na berlinski konferenci
- na zemljevidih so začrtali meje bodočih kolonij, pri čemer Afričanov niso vprašali za mnenje, kljub medsebojnim sporazumom pa je trajalo vse do okoli leta 1910, da so Velika Britanija, Francija, Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija in Španija dokončno zavzele in si razdelile ozemlje celotne Afrike
- samo dve državi (Liberija in Etiopija) sta pri tem ostali samostojni
Kaj je kolonializem, opiši ga?
Kolonializem je politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel.
- bistvo kolonializma oz. kolonialnega gospodarjenja je bilo na eni strani izkoriščanje afriškega človeškega potenciala in surovin, na drugi pa ustvarjanje tržišča za evropske industrijske izdelke
- matične države so gospodarsko rast v kolonijah načrtno omejevale, vse upore pa zatrle s silo
- obdobje formalnega kolonializma je v Afriki trajalo le približno 75 let, in sicer od okvirno 1890 do 60-ih let 20. stoletja, vendar se njegove posledice še danes čutijo na vsakem koraku
Kdaj je prišlo do osamosvajanja afriških držav, razloži tudi potek?
- kmalu po koncu druge svetovne vojne so se evropski kolonialni imperiji začeli dokončno razkrajati tudi v Afriki (s tem se je najprej sprijaznila Velika Britanija, najdlje časa pa se je svojih kolonij oklepala Portugalska)
- največ držav se je osamosvojilo v obdobju 1960-70 → ponekod je to potekalo mirno, drugod (npr. Alžirija, Angola, Mozambik) v obliki osamosvojitvenih vojn → na čelo držav so prišle nove oblasti, sestavljene iz Afričanov
- nove oblasti osamosvojenih držav so bile zaradi posebnih afriških razmer (zelo nizka stopnja gospodarske razvitosti, pomankanje politične kulture,…) pogosto nedemokratične in so z lastnimi državljani včasih ravnale še slabše kot prejšnji kolonialni gospodarji
- ponekod so na oblast diktatorji prišli sami, drugod so državne udare izvajali ob pomoči nekdanjih kolonialnih sil, ZDA in Sovjetske zveze
- osamosvajanje afriških držav je namreč sovpadalo z obdobjem hladne vojne in celina je za vrsto let postala poligon preizkušanja političnega vpliva Sovjetske zveze na eni in ZDA, nekaterih zahodnih držav in Južne Afrike na drugi strani → po razpadu Sovjetske zveze in odpravi apartheida v Južni Afriki se je to ideološko rivalstvo v Afriki končalo, posledice pa se občutijo še danes
- število vojaških državnih udarov se je bistveno zmanjšalo.
Kaj je neokolonializem?
Neokolonializem je politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost. Pri neokolonializmu gre za prefinjene oblike ‘‘medsebojnega sodelovanja’’ med novimi afriškimi državami in njihovimi nekdanjimi kolonialnimi gospodarji → osamosvojene države so namreč tudi v novih razmerah bolj ali manj obdržale vlogo nekdanjih kolonij – glede izvoza surovin in uvoza končnih izdelkov – njihovi glavni gospodarski partnerji pa so večinoma ostale kar prejšnje matične države. Te si prizadevajo utrditi svoj gospodarski in politični vpliv ter se še danes vmešavajo v notranje zadeve afriških držav.
Kaj je poleg osamosvojitev in hladne vojne še prinašalo nemir v Afriki?
- poleg hladne vojne pa so bila razlog za trenja tudi nerešena etnična vprašanja
- meje nekdanjih kolonij so skoraj v nespremenjeni obliki ostale tudi meje samostojnih držav, zato skoraj v vseh državah še danes živi znotraj državnih meja več raznorodnih ljudstev, med katerimi ponekod prihaja do trenj, po drugi strani pa nekatera velika afriška ljudstva živijo razdeljena med več držav
- vrsto afriških držav so v preteklosti in tudi dandanes pretresale državljanske vojne, ne pa tudi meddržavljanske
- posamezna trenja znotraj držav lahko temeljijo tudi na verski osnovi (npr. trenja med islamskih severom in krščanskim jugom Nigerije), vendar gre v veliki večini za medetnične in ne medverske konflikte (v podsaharski Afriki namreč prevladuje visoka stopnja medverske tolerance)
- na splošno pa je v 21. stoletju vidno umirjanje konfliktov.
- umirjanje političnih konfliktov, nastop bolj prosvetljenih afriških voditeljev in demokratizacija celine po letu 1990, ki se kaže v vse večjem številu držav, ki izvajajo različne oblike volitev, so zelo pozitivna znamenja za boljšo prihodnost Afrike
- pred tem letom je bilo na tej celini zelo malo držav s formalno demokracijo, potem pa se je njihovo število precej povečalo → pri tem sta imela poseben simbolni pomen odprava rasnega ločevanja in demokratičen prenos oblasti na črnsko večino v Južni Afriki.
Kaj je apartheid?
Apartheid je politika rasnega razlikovanja med belo in črno raso, pri čemer so privilegirani pripadniki bele rase.
Kaj so bantustante?
Bantustane so nekakšne črnske države znotraj Južne Afrike, ki jih ni priznal nihče drug.
Kaj je pripeljalo do apartheida in kaj so bili ukrepi belcev?
- bliskovit razvoj industrije je omogočil množično priseljevanje temnopoltega prebivalstva s podeželja v mesta, obenem pa tudi razmah njihovega političnega gibanja → belci so se tega močno ustrašili, zato je na volitvah leta 1948, na katerih črnska večina ni smela sodelovati, zmagala nacionalna stranka, ki je zagovarjala apartheid
- apartheid je povsem ločeno življenje vseh skupin prebivalstva glede na barvo kože, pri čemer je bil privilegiran položaj namenjen belcem
- uvedli so vrsto rasističnih zakonov in jih neusmiljeno izvajali, za črnce so ustanavljali bantustane, ki so bile nekakšne črnske države znotraj Južne Afrike, ki jih ni priznal nihče drug
- zaradi čedalje hujšega upora in mednarodnih pritiskov so se začele rasistične oblasti pogajati s črnskim voditeljem Nelsonom Mandelo, ki so ga več kot četrt stoletja držale v zaporu
- postopen prenos oblasti na temnopolto večino se je simbolno končal s prvimi svobodnimi volitvami leta 1994, na katerih je zmagala najpomembnejša črnska stranka
- Afričani so tako sami jasno pokazali, da znajo reševati svoje probleme tudi po demokratični poti
- čeprav je bil apartheid odpravljen, so velike socialne razlike med belsko manjšino in črnsko večino v veliki meri ostale
Opiši dogajanje v Demokratični republiki Kongo.
- največ človeških žrtev (več kot v kateremkoli drugem spopadu na svetu po drugi svetovni vojni) je terjala dolgotrajna kriza z dvema vojnama v Demokratični Republiki Kongo, stanje pa se tudi kasneje ni trajno umirilo
- v vojno se je aktivno umešalo več afriških držav in tujih multinacionalk, bistvo vsega pa je bilo plenjenje bogatih nahajališč mineralnih bogastev (predvsem koltana, ki se uporablja v mobilnih telefonih in računalnikih; diamantov; bakra; nekaterih redkih kovin)
- osrednje oblasti so izgubile nadzor nad vzhodnim delom države, ki so mu zavladali lokalni gospodarji vojne in sklepali svoje posle s tujimi korporacijami, mednarodna skupnost pa vojne nikoli ni resnično želela ustaviti
Opiši dogajanje v Sudanu.
- Darfur je pokrajina v zahodnem Sudanu → tu so se predvsem zaradi vodnih virov (ki so začeli zaradi posledic globalnega segrevanja ozračja izginjati) spopadli arabski nomadski živinorejci in (staroselski) afriški poljedelci
- prve je aktivno podprl režim v prestolnici Kartum, ki je želel nasilno arabizirati ta del Sudana, saj se je na obzorju že kazala odcepitev ‘nearabskega’’ Južnega Sudana
- po letu 2003 sta sledila pogrom nad staroselci in humanitarna katastrofa, Darfur pa je ob razcepitvi Sudana leta 2011 ostal v severnem delu države
- v obeh Sudanih se prepletajo predvsem interesi Kitajske (ki je glavna uvoznica sudanske nafte in zato podpornica režima v Kartumu) ter ZDA na drugi strani
- v Južnem Sudanu je ostala glavnina naftnih polji, glavni naftovod do Rdečega morja, ki omogoča izvoz nafte v svet, pa je ostal v (severnemu) Sudanu
- obe državi sta tako kljub vsem nasprotjem ostali soodvisni druga od druge