Afrika (drugi del), Latinska Amerika (prvi del) Flashcards
1
Q
Opredeli se glede gostote in enakomernosti poselitve Afrike.
A
Afrika je neenakomerno in redko poseljena (40 preb./km2).
2
Q
Kateri deli Afrike so gosto poseljeni?
A
Gosto je poseljena ob Nilu, obali Sredozemskega morja, Gvinejskega zaliva, v južnem delu celine in v višavjih vzhodne Afrike.
3
Q
Kateri deli Afrike so redko poseljeni?
A
Redko je poseljena na območjih puščav in višjih nadmorskih višin (tropska in subtropska suha območja + tropski deževni gozd).
4
Q
Opiši starostno strukturo Afrike.
A
- največ je mladega prebivalstva (skoraj polovica prebivalcev je mlajših od 15 let)
- imajo zelo visoko rodnost in naravni prirastek (približno 25‰, medtem ko je svetovno povprečje približno 15‰)
- pričakovana življenjska doba je od 50 do 55 let
- približna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa nižja od 20 let
5
Q
Opredeli se glede izobrazbene strukture v Afriki.
A
- slaba
- visoka stopnja nepismenosti
6
Q
Opredeli se glede zaposlitvene strukture Afrike.
A
Večina prebivalstva je zaposlenega v primarnem sektorju.
7
Q
Opiši kaj naj bi se dogajalo s številom prebivalstva v Afriki.
A
- to število se bo močno povečalo, saj bo prišlo do hitrega demografskega prehoda, ki bo hitrejši kot v Aziji
- do naraščanja bo prišlo zaradi zmanjšanja umrljivost
8
Q
Opiši versko strukturo Afrike.
A
- na severnem delu prevladuje islam
- na podsaharskem delu pa tradicionalna verovanja, zaradi vpliva priseljencev pa tudi krščanstvo
9
Q
Opiši jezikovno strukturo Afrike.
A
- v Afriki imamo veliko tradicionalnih jezikov, poleg tega pa še jezike, ki so se uveljavili po kolonialni prevladi (angleščina, francoščina, portugalščina)
- uradni jeziki so po navadi tisti, ki so prišli na območje v času kolonij
- na severu, ki je pod vplivom islamskega sveta imamo arabsko jezikovno skupino
- na osrednjem delu je sudanska jezikovna skupina
- na južnem delu pa bantujska jezikovna skupina
10
Q
Opiši kulturno strukturo Afrike.
A
- na severnem delu je kultura vezana na islam
- v osrednjem delu živijo precej tradicionalno
- na jugu pa je kultura bolj razvita, predvsem zaradi vpliva Nizozemcev
11
Q
Opiši rasno sestavo Afrike.
A
- bela rasa prevladuje na severu in na nekaterih delih južne Afrike (Arabci, Berberi, Tuaregi, potomci evropskih priseljencev)
- črna rasa pa je značilna za tropski del Afrike (Masaji)
- rasni drobci, predstavljajo ljudi, ki ne pripadajo nobeni veliki rasni skupini (ljudstvo Sani, ljudstvo Baka)
12
Q
Opiši kaj se dogaja v povezavi z demografsko eksplozijo v Afriki.
A
- zaradi najvišje rodnosti na svetu se je število Afričanov v drugi polovici 20. stoletja potrojilo
- Afrika, še posebej njen podsaharski del, je doživela demografsko eksplozijo
- ker prevladujoče revno in slabo izobraženo prebivalstvo skorajda ni poznalo načrtovanja družine, je demografski prehod v podsaharski Afriki močno zaostal za drugimi deli sveta
- eksplozivno rast prebivalstva je uspelo z načrtovanjem družine omejiti predvsem v gospodarsko bolj razvitih državah na severu in jugu celine, na zmanjšanje rasti prebivalstva pa so vplivale tudi posledice aidsa
- v osrednjem delu Afrike imajo ženske v povprečju še vedno več kot pet otrok, na severu in jugu celine pa od dva do tri otroke
- najboljša rešitev za ta problem pa je čim hitrejši gospodarski zavoj, ki pa bo zaradi vlaganja azijskih držav res lahko tekel hitreje kot na katerikoli drugi celini
13
Q
Naštej nekaj zgodovinskih dejstev povezanih z Afriko.
A
- Afrika je zibelka človeštva
- na območju vzhodnih višavji so našli ostanke prvega človeka, ki je hodil po dveh nogah, šlo je za avstralopitka, ki so ga poimenovali Lucy
na severnem delu so bila mnoga uspešne civilizacije: stari Egipt, stari Grki in Perzijci, v 8. stoletju pa je bilo to območje del Abasidskega kalifata - na južnem delu so bile prav tako do 10. stoletja tam naseljene velike civilizacije, kraljevine in kraljestva (nekatere med njimi so imele tudi namakanje, pisavo in se ukvarjale s predelavo kamnin), tu sta bili Kraljevina Kuš (današnji Sudan), ki je bila zelo podobna staremu Egiptu in kraljestvo Aksum (severno od Etiopskega višavja), ki je bilo pomembna trgovska postojanka med Rimom in Indijo, imeli so že svoj denar
- veliko evropskih držav se je začelo odpravljati v Afriko, kjer so prišli v stik z afriškimi trgovci sužnjev, tako se je prodaja le teh povečala – kolonizacija
- neokolonializem pa označuje bolj prefinjene oblike ‘‘medsebojnega sodelovanja’’ med novimi afriškimi državami in njihovimi nekdanjimi kolonialnimi gospodarji
14
Q
Zakaj o bogati zgodovini Podsaharske Afrike ne vemo veliko?
A
Pred prihodom evropskih osvajalcev pred dobrega pol tisočletja je bila podsaharska Afrika celina bogatih in raznolikih kultur, različnih življenjskih slogov, tehnološkega napredka in tudi trgovskih povezav z zunanjim svetom. Afrika je imela več tisočletji dolgo ‘‘svetlo’’ obdobje, zadnjih pet stoletji pa je Afriko doletelo ‘‘temno’’ obdobje, ki so ga zaznamovali podjarmljenje, trgovina s sužnji, kolonializem, revščina, pa tudi občasne vojne in naravne katastrofe. V marsikaterem pogledu se je to obdobje že končalo, za Afriko zdaj prihaja nov čas in nekateri jo na podlagi različnih spodbudnih znamenj že vidijo na začetku njenega ponovnega vzpona. O vseh plateh bogate afriške predkolonialne zgodovine še danes ne vemo prav dosti, tudi zato, ker so se evropski kolonialni gospodarji še posebej potrudili, da bi jo čim bolj izničili.
15
Q
Kakšen vpliv so imeli Evropejci na Afriko skozi zgodovino?
A
- stiki Evropejcev s severnim delom Afrike segajo zelo daleč v preteklost
- rimski imperij se je raztezal tudi južno od Sredozemskega morja, tako da je bil gospodar tudi na afriškem ozemlju, vendar Evropejci zelo dolgo niso imeli stikov s podsaharsko Afriko, hkrati pa niso veliko vedeli o njej
- pomembnejši premiki so se zgodili v 15. stoletju, ko so Portugalci skušali vzdolž afriške obale najti novo pot v Indijo
- postopoma so prodirali ob zahodni obali, tako da jim je Rt dobrega upanja in pozneje tudi Indijo uspelo doseči šele proti koncu stoletja (časovno to sovpada s Kolumbovim prihodom v Ameriko)
- Portugalcem so kmalu sledile druge evropske države, tako so Evropejci ob zahodni afriški obali postavljali svoje postojanke, niso pa posegali globlje v notranjost, pri tem so prišli v stik z afriškimi trgovci s sužnji (v Afriki so to trgovino sicer poznali že pred prihodom Evropejcev, vendar se je odtlej bistveno povečala), izvajali so jo podsaharski, arabski in evropski trgovci s sužnji (skupno naj bi z domov odpeljali okoli 30 milijonov ljudi; največ sužnjev so odpeljali v Južno Ameriko in na Karibske otoke, nekaj tudi v Severno Ameriko)
- trgovina s sužnji se je večinoma končala šele v drugi polovici 19. stoletja, ko so Evropejci počasi uvideli, da je zanje bolj dobičkonosno izkoriščati afriško delovno silo kar v sami Afriki, tedaj se je zanimanje Evropejcev za afriško notranjost povečalo
- da si kolonialne sile pri delitvi afriškega ozemlja ne bi pretirano skakale v lase, so se njihovi predstavniki leta 1884 zbrali na berlinski konferenci
- na zemljevidih so začrtali meje bodočih kolonij, pri čemer Afričanov niso vprašali za mnenje, kljub medsebojnim sporazumom pa je trajalo vse do okoli leta 1910, da so Velika Britanija, Francija, Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija in Španija dokončno zavzele in si razdelile ozemlje celotne Afrike
- samo dve državi (Liberija in Etiopija) sta pri tem ostali samostojni
16
Q
Kaj je kolonializem, opiši ga?
A
Kolonializem je politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel.
- bistvo kolonializma oz. kolonialnega gospodarjenja je bilo na eni strani izkoriščanje afriškega človeškega potenciala in surovin, na drugi pa ustvarjanje tržišča za evropske industrijske izdelke
- matične države so gospodarsko rast v kolonijah načrtno omejevale, vse upore pa zatrle s silo
- obdobje formalnega kolonializma je v Afriki trajalo le približno 75 let, in sicer od okvirno 1890 do 60-ih let 20. stoletja, vendar se njegove posledice še danes čutijo na vsakem koraku
17
Q
Kdaj je prišlo do osamosvajanja afriških držav, razloži tudi potek?
A
- kmalu po koncu druge svetovne vojne so se evropski kolonialni imperiji začeli dokončno razkrajati tudi v Afriki (s tem se je najprej sprijaznila Velika Britanija, najdlje časa pa se je svojih kolonij oklepala Portugalska)
- največ držav se je osamosvojilo v obdobju 1960-70 → ponekod je to potekalo mirno, drugod (npr. Alžirija, Angola, Mozambik) v obliki osamosvojitvenih vojn → na čelo držav so prišle nove oblasti, sestavljene iz Afričanov
- nove oblasti osamosvojenih držav so bile zaradi posebnih afriških razmer (zelo nizka stopnja gospodarske razvitosti, pomankanje politične kulture,…) pogosto nedemokratične in so z lastnimi državljani včasih ravnale še slabše kot prejšnji kolonialni gospodarji
- ponekod so na oblast diktatorji prišli sami, drugod so državne udare izvajali ob pomoči nekdanjih kolonialnih sil, ZDA in Sovjetske zveze
- osamosvajanje afriških držav je namreč sovpadalo z obdobjem hladne vojne in celina je za vrsto let postala poligon preizkušanja političnega vpliva Sovjetske zveze na eni in ZDA, nekaterih zahodnih držav in Južne Afrike na drugi strani → po razpadu Sovjetske zveze in odpravi apartheida v Južni Afriki se je to ideološko rivalstvo v Afriki končalo, posledice pa se občutijo še danes
- število vojaških državnih udarov se je bistveno zmanjšalo.
18
Q
Kaj je neokolonializem?
A
Neokolonializem je politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost. Pri neokolonializmu gre za prefinjene oblike ‘‘medsebojnega sodelovanja’’ med novimi afriškimi državami in njihovimi nekdanjimi kolonialnimi gospodarji → osamosvojene države so namreč tudi v novih razmerah bolj ali manj obdržale vlogo nekdanjih kolonij – glede izvoza surovin in uvoza končnih izdelkov – njihovi glavni gospodarski partnerji pa so večinoma ostale kar prejšnje matične države. Te si prizadevajo utrditi svoj gospodarski in politični vpliv ter se še danes vmešavajo v notranje zadeve afriških držav.
19
Q
Kaj je poleg osamosvojitev in hladne vojne še prinašalo nemir v Afriki?
A
- poleg hladne vojne pa so bila razlog za trenja tudi nerešena etnična vprašanja
- meje nekdanjih kolonij so skoraj v nespremenjeni obliki ostale tudi meje samostojnih držav, zato skoraj v vseh državah še danes živi znotraj državnih meja več raznorodnih ljudstev, med katerimi ponekod prihaja do trenj, po drugi strani pa nekatera velika afriška ljudstva živijo razdeljena med več držav
- vrsto afriških držav so v preteklosti in tudi dandanes pretresale državljanske vojne, ne pa tudi meddržavljanske
- posamezna trenja znotraj držav lahko temeljijo tudi na verski osnovi (npr. trenja med islamskih severom in krščanskim jugom Nigerije), vendar gre v veliki večini za medetnične in ne medverske konflikte (v podsaharski Afriki namreč prevladuje visoka stopnja medverske tolerance)
- na splošno pa je v 21. stoletju vidno umirjanje konfliktov.
- umirjanje političnih konfliktov, nastop bolj prosvetljenih afriških voditeljev in demokratizacija celine po letu 1990, ki se kaže v vse večjem številu držav, ki izvajajo različne oblike volitev, so zelo pozitivna znamenja za boljšo prihodnost Afrike
- pred tem letom je bilo na tej celini zelo malo držav s formalno demokracijo, potem pa se je njihovo število precej povečalo → pri tem sta imela poseben simbolni pomen odprava rasnega ločevanja in demokratičen prenos oblasti na črnsko večino v Južni Afriki.
20
Q
Kaj je apartheid?
A
Apartheid je politika rasnega razlikovanja med belo in črno raso, pri čemer so privilegirani pripadniki bele rase.
21
Q
Kaj so bantustante?
A
Bantustane so nekakšne črnske države znotraj Južne Afrike, ki jih ni priznal nihče drug.
22
Q
Kaj je pripeljalo do apartheida in kaj so bili ukrepi belcev?
A
- bliskovit razvoj industrije je omogočil množično priseljevanje temnopoltega prebivalstva s podeželja v mesta, obenem pa tudi razmah njihovega političnega gibanja → belci so se tega močno ustrašili, zato je na volitvah leta 1948, na katerih črnska večina ni smela sodelovati, zmagala nacionalna stranka, ki je zagovarjala apartheid
- apartheid je povsem ločeno življenje vseh skupin prebivalstva glede na barvo kože, pri čemer je bil privilegiran položaj namenjen belcem
- uvedli so vrsto rasističnih zakonov in jih neusmiljeno izvajali, za črnce so ustanavljali bantustane, ki so bile nekakšne črnske države znotraj Južne Afrike, ki jih ni priznal nihče drug
- zaradi čedalje hujšega upora in mednarodnih pritiskov so se začele rasistične oblasti pogajati s črnskim voditeljem Nelsonom Mandelo, ki so ga več kot četrt stoletja držale v zaporu
- postopen prenos oblasti na temnopolto večino se je simbolno končal s prvimi svobodnimi volitvami leta 1994, na katerih je zmagala najpomembnejša črnska stranka
- Afričani so tako sami jasno pokazali, da znajo reševati svoje probleme tudi po demokratični poti
- čeprav je bil apartheid odpravljen, so velike socialne razlike med belsko manjšino in črnsko večino v veliki meri ostale
23
Q
Opiši dogajanje v Demokratični republiki Kongo.
A
- največ človeških žrtev (več kot v kateremkoli drugem spopadu na svetu po drugi svetovni vojni) je terjala dolgotrajna kriza z dvema vojnama v Demokratični Republiki Kongo, stanje pa se tudi kasneje ni trajno umirilo
- v vojno se je aktivno umešalo več afriških držav in tujih multinacionalk, bistvo vsega pa je bilo plenjenje bogatih nahajališč mineralnih bogastev (predvsem koltana, ki se uporablja v mobilnih telefonih in računalnikih; diamantov; bakra; nekaterih redkih kovin)
- osrednje oblasti so izgubile nadzor nad vzhodnim delom države, ki so mu zavladali lokalni gospodarji vojne in sklepali svoje posle s tujimi korporacijami, mednarodna skupnost pa vojne nikoli ni resnično želela ustaviti
24
Q
Opiši dogajanje v Sudanu.
A
- Darfur je pokrajina v zahodnem Sudanu → tu so se predvsem zaradi vodnih virov (ki so začeli zaradi posledic globalnega segrevanja ozračja izginjati) spopadli arabski nomadski živinorejci in (staroselski) afriški poljedelci
- prve je aktivno podprl režim v prestolnici Kartum, ki je želel nasilno arabizirati ta del Sudana, saj se je na obzorju že kazala odcepitev ‘nearabskega’’ Južnega Sudana
- po letu 2003 sta sledila pogrom nad staroselci in humanitarna katastrofa, Darfur pa je ob razcepitvi Sudana leta 2011 ostal v severnem delu države
- v obeh Sudanih se prepletajo predvsem interesi Kitajske (ki je glavna uvoznica sudanske nafte in zato podpornica režima v Kartumu) ter ZDA na drugi strani
- v Južnem Sudanu je ostala glavnina naftnih polji, glavni naftovod do Rdečega morja, ki omogoča izvoz nafte v svet, pa je ostal v (severnemu) Sudanu
- obe državi sta tako kljub vsem nasprotjem ostali soodvisni druga od druge
25
Kaj je arabska pomlad?
Pojem arabska pomlad se navezuje na osamosvajanje držav na severnem delu Afrike.
26
Kaj je vodilo do arabske pomladi, kaj se je zgodilo potem?
- arabska pomlad je ''izbruhnila'' leta 2010 v Tuniziji → neki mlad prodajalec zelenjave na tržnici se je iz obupa zažgal, ker ni hotel več plačevati podkupnine policistu in so mu zato zaplenili vso zelenjavo
- dogodek je deloval kot iskra, ki je zanetila požar
- množice v arabskih državah (naveličane desetletji avtokratskih režimov, korupcije in drugih družbenih anomalij) so se dvignile
- poglavitno vlogo je odigrala mlada in bolje izobražena mestna generacija, ki se je pri organizaciji upora pomagala s spletnimi omrežji
- upor je kmalu ''odnesel'' tunizijskega voditelja ter preskočil še v druge arabske države, tudi tiste v Jugozahodni Azije, ki jih uvrščajo v bližnjevzhodni ''sod smodnika''
- ponekod so bili protesti dokaj mirni, drugod so izbruhnile državljanske vojne
- arabska pomlad je sprva ''odnesla'' nekaj nepriljubljenih voditeljev, vendar so se potem na oblasti utrdili enako ali še bolj avtokratski režimi, nekatere države pa so se pogreznile v neobvladljiv kaos državljanskih vojn in veljajo za ti. ''padle'' države (npr. Libija)
27
Kakšne posledice prinaša osamosvajanje afriških držav za Evropo?
- dober primer je situacija v Siriji, kjer se je na vodilni poziciji utrdil Bašar al Asad mnogi so ga poskušali premagati, a jim to žal ni uspelo → vse je vodilo le v zaporedje državljanskih vojn, ki so vodile do vala beguncev, ki pa je močno prizadel prav Evropo
- pogosto se zgodi da ljudje migrirajo prav v državo, ki je bila njihova bivša kolonialna lastnica, saj že poznajo jezik in delno tudi kulturo, tako da navezanost na bivšo kolonialno lastnico še vedno ostaja
28
Opredeli se glede afriške gospodarske razvitosti.
Afrika je gospodarsko najmanj razvita celina.
29
Katera je najbogatejša država v podsaharski Afriki, s čim izstopa?
V podsaharski Afriki je z velikim naravnim bogastvom, vsestransko razvito industrijo in drugimi dejavnostmi najpomembnejša država Južna Afrika.
30
Po blagostanju poleg Južne Afrike izstopajo še .....
Namibija in Bocvana (to sta dosegli predvsem zaradi izvoza diamantov) pa tudi Gabon in Ekvatorialna Gvineja (zaradi izvoza nafte).
31
Naštej največje izvoznice nafte.
Alžirija, Libija, Nigerija, Gabon, Kongo, Angola, Ekvatorialna Gvineja (Egipt, Kamerun, Slonokoščena obala)
32
Naštej največje izvoznice diamantov.
Sierra Leone, Demokratična Republika Kongo, Bocvana (Namibija, Srednjeafriška republika)
33
Naštej največje izvoznice kovinskih rud.
Mavretanija, Niger, Gvineja, Liberija, Zambija
34
Kaj je monostrukturno gospodarstvo?
Monostrukturno gospodarstvo je gospodarstvo, ki je odvisno od izvoza ene ali dveh surovin, pridelkov, izdelkov; monostrukturno gospodarstvo je zelo ranljivo, saj ga padec cen na svetovnem tržišču hitro zamaje.
35
Kateri so glavni artikli za monostrukturno gospodarstvo v Afriki?
Glavni artikli so kmetijski (plantažni) pridelki na eni ter rude oz. energijski viri na drugi strani.
36
Kaj se je dogajalo s cenami surovin, ki so povezane z Afriko in kaj je sledilo monostrukturnemu gospodarstvu?
- svetovne cene surovin, ki jih afriške države izvažajo so desetletja bolj ali manj padale ali kvečjemu nihale, po drugi strani so se cene industrijskih izdelkov ter vseh drugih vrst blaga, ki ga afriške države uvažajo, sproti dvigovale → tem državam zato kljub povečani proizvodnji ni več uspelo pokrivati razlik in so zato za zagon lastnega gospodarstva najemale čedalje več posojil
- ker so ta večinoma poniknila v žepe ozkih skorumpiranih elit, rezultatov skorajda ni bilo, tako je nastopila velika dolžniška kriza
- vodilne svetovne finančne institucije, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, so zato v osemdesetih leti 20. stoletja afriškim državam grozile s prekinitvijo vse nadaljnje pomoči, če se ne podvržejo posebnim strukturnim prilagoditvenim programom, katerih bistvo je v tem, da so svoja gospodarstva namesto državni regulativi prepustile delovanju tržnih zakonitosti
kljub nekateri pozitivnim rezultatom pa se dolžniško breme ni zmanjšalo, programe ''zategovanja pasu'' pa so najhuje občutile ravno revne množice, zlasti v mestih se je močno dvignila že tako visoka stopnja brezposelnosti, kar je velik del mestnega prebivalstva prisililo, da se zateče k ''sivi ekonomiji'', ki vključuje različne dejavnosti, ki niso nadzorovane in obdavčene od države (prodajanje na ulici, različne drobne storitve,…)
37
Kaj se je zgodilo z gospodarstvom po ''temnem'' obdobju?
- v večini držav podsaharske Afrike je bila v prvem desetletju 21. stoletja gospodarska rast pozitivna, prvič po dolgih letih je tako v teh državah gospodarstvo začelo naraščati hitreje kot njihovo prebivalstvo
- drugo spodbudno znamenje za prihodnost pa je tudi konec dolžniške krize, ki je afriške države pestila tri desetletja → to pomeni, da izboljšane finančne razmere afriškim vladam v prihodnosti omogočajo večja vlaganja v zdravstvo, izobraževanje, infrastrukturo in javne službe, v odnosu do svojih trgovskih partnerjev pa lahko nastopajo v enakopravnejši poziciji
- na začetku novega tisočletja pa je v Afriko na široko vstopila Kitajska, ta pri širitvi svojega gospodarstva nujno potrebuje afriška naravna bogastva in nova tržišča za svoje izdelke, sodelovanje pa zanima tudi Afričane
- Kitajska jim poleg poslov in izgradnje infrastrukture nudi tehnično pomoč pri razvijanju zdravstva in šolstva ter daje posojila, in to pod ugodnejšimi pogoji kot svetovne finančne institucije
- obseg medsebojnega sodelovanje se je v manj kot desetih letih podeseteril, leta 2008 je Kitajska v Afriki prehitela Zahod (ZDA in evropske države) in postala njen največji trgovski partner
- številni mladi Afričani hodijo na Kitajsko na izobraževanje, Kitajska pa v svojih projektih V Afriki veliko uporablja svojo lastno silo
- mnogi Kitajcem očitajo, da se pri sodelovanju zalo malo ozirajo na afriške delavske pravice in naravno okolje, da domačini zaradi dotoka kitajskih cenenih izdelkov izgubljajo delo in da z vsem tem Kitajska izvaja novo obliko neokolonializma
38
Opredeli pomen kmetijstva za Afriko.
- kmetijstvo je za Afriko zelo pomembna dejavnost, saj ima med vsemi celinami najvišji delež kmečkega prebivalstva na svetu
- kmetijski pridelki v številnih državah še vedno predstavljajo najpomembnejši izvozni artikel, po drugi strani pa mora Afrika veliko hrane uvažati, saj je ob hitri rasti prebivalstva pridelek hrane na prebivalca upadel
39
Kje ni plantažnega poljedelstva v Afriki?
Suha in polsuha območja ter območja kjer prevladuje bela rasa.
40
Naštej glavne kmetijske pridelke Afrike.
- tradicionalne kulturne rastline samooskrbnega kmetijstva: maniok, jam, batata – poleg teh gojijo še proso, banane, koruza, riž
- na namakalnih območjih severno od Sahare, še posebej v dolini Nila: pšenica, koruza, sladkorni trst, zelenjava
- plantažne kulturne rastline: kakav, čaj, kava, rastlinska olja (predvsem palmovo olje), arašidi, kavčuk, bombaž, tobak, sladkorni trst
- na sredozemskih območjih: agrumi, oljka, vinska trta
41
Naštej samooskrbne oblike kmetijstva v Afriki.
Selilno poljedelstvo, intenzivno samooskrbno kmetijstvo, nomadska in polnomadska živinoreja.
42
Naštej tržne oblike kmetijstva v Afriki.
Tržna živinoreja in tržno mešano kmetijstvo, mediteransko kmetijstvo, plantažno gospodarstvo.
43
Opiši selilno poljedelstvo v Afriki.
- široko razširjeno v podsaharski Afriki
- pri njem gre bolj za rotacijo zemljišč kot pridelkov
- v izbranem delu gozda vaška skupnost ponekod najprej poseka drevje in ga nato požge, drugod pa požge kar gozd z drevjem, ki še ni posekano → na ta način s pepelom pognojijo slabo rodovitne rdečkasto rumene prsti → na novih kmetijskih površinah kmetje mešajo različne kulturne rastline, saj na ta način vsaj delno ustvarijo rastlinsko zaščitno odejo na prsteh podvrženih izpiranju → ko se tla po dveh ali treh letih izčrpajo, postopek ponovijo na drugem delu gozda → vaška skupnost se tako s svojimi bivališči počasi seli iz enega dela gozda na drugega
- poljedelstvo kombinirajo z rejo nekaterih domačih živali
44
Opiši intenzivno samooskrbno kmetijstvo v Afriki.
- raztreseno je po različnih delih Afrike in je le ponekod vezano na obrečne ravnice
- poljedelstvo običajno kombinirajo s skromno živinorejo
- značilno je predvsem za delto Nila
45
Opiši nomadsko in polnomadsko živinorejo v Afriki.
- značilni sta za polsuha in suha območja na severu, vzhodu in jugu celine
- nomadizma v popolnoma čisti obliki v Afriki ni, saj živinorejci na svojih stalnih poteh postavljajo bivališča, ob katerih se vsaj del skupnosti ukvarja s poljedelstvom (v Sahari na ta način živijo na primer Beduini; v podsaharski Afriki so med tistimi, ki so še najbolj ohranili nomadski način življenja, najbolj znani Masaiji na Vzhodnoafriškem višavju)
46
Opiši tržno živinorejo in mešano tržno kmetijstvo v Afriki.
- prevladujeta na subtropskem jugu Afrike
- tržna živinoreja je značilna za Namibijo, Bocvano in Zimbabve, v glavnem pa je značilna predvsem za Južno Afriko, ki je pomembna izvoznica volne, razvito ima tudi mesno in mlečno govedorejo
- živinoreja je možna le na območjih, kjer ni muhe cece, večinoma je samooskrbna → gojijo govedo, na sušnih območjih pa drobnico in kamele
47
Opiši mediteransko kmetijstvo v Afriki.
- razvito je na območjih sredozemskega podnebja
48
Opiši plantažno gospodarstvo v Afriki.
- je najznačilnejša tržna oblika v tropski Afriki
- pri tržnem kmetijstvu gojijo predvsem plantažne kulturne rastline
49
- Afrika je edina celina, na kateri je v zadnjih desetletjih prihajalo do zmanjšanja pridelka hrane na prebivalca
- to ni le posledica hitre rasti števila prebivalstva, vzrokov je več
- razvoj je pripeljal do paradoksa → kmetijski pridelki so v številnih afriških državah najpomembnejši del izvoza, saj kaj drugega težko izvažajo; po drugi strani pa mora Afrika del hrane za lastne potrebe uvažati, to je marsikje vzrok za podhranjenost
- večje lakote lahko nastopijo prav takrat, ko pride do raznih naravnih nesreč → praviloma je to v obdobju katastrofalnih suš, ki prizadenejo različne dele Afrike, še posebej sta prizadeti območji Sahela in Afriškega roga
- najrevnejše afriške države najhujših katastrof brez humanitarne pomoči razvitih držav ne morejo preživeti, te so v takih primerih dolžne pomagati s hrano, zdravili in drugo najnujnejšo pomočjo
- sicer pa je mednarodna skupnost kot celota dolžna pomagati revnim afriškim državam predvsem z razvojno pomočjo (to pomeni, da jim z enakopravnejšimi oblikami sodelovanja pomaga razviti gospodarstvo do take stopnje, da ne bodo več potrebovale pomoči)
Naštej vzroke za zmanjšanje pridelka hrane na prebivalca.
- pri tradicionalnih oblikah kmetijstva so kmetje stoletja puščali del obdelovalnih površin in pašnikov neizkoriščenih (v prahi), da so si po nekajletni izrabi opomogli → po nastopu demografske eksplozije si občasne prahe niso mogli več privoščiti, tla so se zato izčrpavala, pridelek pa je upadal → zaradi tega so obdelovalna zemljišča marsikje začeli širiti na gozdne površine → ker prst ni imela več zaščite je hitro podlegla eroziji
- vlade afriških držav so vso pozornost usmerjale v razvoj dragih nekmetijskih projektov, kmetijstvo pa zanemarjale
- z željo, da bi se prikupile politično vplivnejšemu mestnemu prebivalstvu, so namenoma določale nizke cene kmetijskih pridelkov → samooskrbni kmetje tako niso strmeli k večji pridelavi, saj z občasno prodajo presežkov na trgu niso zaslužili dovolj za nakup nujno potrebnih semen, gnojil in mehanizacije
- poleg tega so afriške države od leta 1980 dalje uvažale poceni hrano iz razvitih držav, kjer so kmetije subvencionirane
- zelena revolucija v Afriki še zdaleč ni dala takih rezultatov, kot v Aziji, saj so prsti manj primerne, prehrana pa temelji na pridelkih, za katere jim ni uspelo razviti visokorodnih vrst
- pogubne posledice za samooskrbne kmete so imeli tudi programi ''zategovanja pasu'', vsiljeni od mednarodnih denarnih institucij, saj so spodbujali pridelavo izvoznih pridelkov, za pridelavo lastne hrane pa je začelo zmanjkovati zemljišč, podobno se dogaja tudi danes, ko tujci kupujejo ali najemajo najboljša zemljišča za pridelavo hrane, ki jo potem odpeljejo v tujino
Zaradi vseh teh procesov in okoliščin se je pridelek hrane na prebivalca zmanjšal.
50
Kaj je Sahel?
Sahel je prehoden pas med Saharo na severu in savanami na jugu.
51
Opiši države in podnebje ter rastlinstvo v Sahelu.
- sahelske države večinoma spadajo med gospodarsko najmanj razvite in najmanj perspektivne na svetu
- v polsuhem podnebju prevladuje trnasta savana, padavin ni le malo, glavni problem je ta, da se njihova količina stalno spreminja
52
Zakaj naj bi na območju Sahela prihajalo do katastrofalnih suš?
Sahel je območje občasnih katastrofalnih suš s hudimi posledicami, vzroke za te katastrofe nekateri strokovnjaki iščejo v podnebnih spremembah, drugi pa pri človeku, saj je število prebivalcev po letu 1950 zelo hitro naraščalo, s tem pa se je močno povečala obremenitev okolja → zaradi uvedbe nepretrganega obdelovanja so se tla osiromašila, obdelovati so začeli manj primerna zemljišča, ki jih je erozija hitreje načenjala, povečala se je sečnja dreves, saj so za kuhanje potrebovali več kuriva, vse to pa je samo še pospeševalo erozijo tal
53
Kaj se zgodi z občasnimi rekami in gladino podtalnice v času suše v Sahelu?
- zaradi suše so občane reke presahnile, saj je gladina podtalnice zelo upadla, proti suši neodporno rastlinstvo ni preživelo
54
Kateri proces bi opisal naslednje dogajanje: ''V teh letih se je Sahara razširila proti jugu.''
Dezertifikacija.
55
Kakšno kmetijstvo je značilno za Sahel in na kaj je vplivalo to kmetijstvo v sušnem obdobju, ki je sledilo obdobju večje namočenosti? Kako so ljudje reševali problem, ki se je pojavil v tem obdobju?
- ena glavnih dejavnosti v Sahelu je pašna živinoreja - sredi bolj namočenih petdesetih let 20. stoletja je število živine naraslo za 40%, ko je konec šestdesetih let nastopilo daljše sušno obdobje z zmanjšanjem količine padavin za 30% je bilo za razpoložljivo rastlinstvo in vodo živine naenkrat premalo, zato so izkopali številne nove vodnjake in živino vodili k njim, ko je bila zaradi čezmerne paše zaščitna rastlinska odeja odstranjena tudi okoli njih, se je zemljišče začelo spreminjati v puščavo, sledila sta množičen pogin živine in lakota
- v kasnejših letih so skušali učinke dezertifikacije zmanjšati z zaščitnimi zidovi ter sajenjem drevja in grmovja
56
Naštej stopnje, ki vodijo do dezertifikacije.
- ker zemlja ne počiva in je stalno v uporabi (pretirana paša, uničeno rastlinstvo in prst) izgubi naravno zaščito
- zaradi izsekavanja in požiganja gozdov je prst izpostavljena odnašanju vetra in spiranju ter odnašanju pri močnih nalivih
- ko pride do dezertifikacije pa pride do lakote in postopnega odseljevanja ljudi
57
Afrika je stara celina, ki ima nekaj najpomembnejših zalog rudnih bogastev in energijskih virov na svetu.
Afriško rudarstvo je med najpomembnejšimi na svetu, pa tudi znotraj Afrike je ena najpomembnejših dejavnosti, ki je sem pritegnila precej več naložb kot katerakoli druga.
Afrika naj bi bila na prvem ali drugem mestu glede svetovnih zalog zlata, diamantov, platine, boksita, kobalta in fosfatov.
Zelo pomembne so tudi zaloge urana, bakra, kroma, železa, mangana, vanadija, titana in drugih kovin.
V svetu je največ zanimanja za afriške diamante, zlato, platino in baker.
Afrika ima tudi pomembne zaloge energijskih virov, kot so nafta, zemeljski plin in črni premog.
Na katere kamnine so večinoma vezane afriške rude?
Rude so večinoma vezane na predkambrijske in paleozojske kamnine.
58
Kaj se je dogajalo z afriškimi zalogami rud od začetka izkoriščanja kolonialnih sil do danes?
- kolonialne sile so afriške rude večinoma začele izkoriščati proti koncu 19. stoletja; na dotlej skoraj neposeljenih območjih so zrasla rudarska mesta, ki so jih z železnicami povezali z obalo
- tri najpomembnejša rudarska območja so se razvila v Visoki Afriki, in sicer Witwatersrand v Južni Afriki, osrednji Zimbabve in bakrov pas v Zambiji in DR Kongu
- večji del 20. stoletja se je rudarstvo ugodno razvijalo, sredi osemdesetih let pa so cene surovin začele upadati, zato so se določene izrazito rudarske države znašle v krizi
- čeprav so začele nekatere multinacionalke zaradi nestabilnih razmer v Afriki svojo dejavnost preusmerjati v hitro razvijajoče se azijske države, se je v devetdesetih letih ponovno obudilo zanimanje za afriško rudarstvo, po letu 2000 pa so se začeli kot investitorji in kupci afriških rud v čedalje večji meri pojavljati Kitajci
59
izvoznice diamantov:
Bocvana, DR Kongo, Južna Afrika, Zimbabve, Angola, Namibija
60
izvoznice urana:
Namibija, Niger
61
izvoznice kobalta:
Demokratična Republika Kongo, Zambija
62
izvoznica boksita:
Gvineja
63
Kaj vse povezano z rudnimi bogastvi in energijskimi viri izvaža Južna Afrika?
Južna Afrika, država z največjo rudarsko proizvodnjo na celini, je zelo pomembna tudi pri drugih kovinah, kot so vanadij, kromit, železo in črni premog.
64
izvoznica zemeljskega plina:
Alžirija
65
izvoznica nafte:
Nigerija
66
Ali so kovinske rude pomembne za afriške države z monustrukturnim gospodarstvom?
Zaradi monustrukturnega gospodarstva kovinske rude pripevajo pomemben del izvoza, vendar proizvodnja v svetovnem merilu ni pomembna.
67
Opiši kakšne novice prihajajo iz Afrike.
- predvsem podsaharska Afrika ne zbuja zanimanja pri svetovni javnosti, ko pa se o njej poroča gre za senzionalistične zgodbe in zgodbe povezane s problemi, gospodarsko razviti svet pa se velikokrat zmeni samo za novice, ki so v povezavi z njihovimi interesi glede naravnih bogastev
- z nekaterimi najhujšimi dogajanji pa se svet seznani šele takrat, ko so le ta že izvedena
- države podsaharske Afrike se velikokrat znajdejo na dnu različnih svetovnih lestvic gospodarske razvitosti ali razširjenosti revščine, saj so merila za to postavili v gospodarskem razvitem svetu, zato so taki podatki lahko zavajajoči, poleg tega pa te lestvice ne vključujejo prebivalstva, ki se preživlja s sivo ekonomijo
- v podsaharski Afriki je medsebojna solidarnost večja, družinske in sorodstvene vezi pa tesnejše, kot so sicer v gospodarsko razvitem svetu
- tudi afriška glasba, ples in umetnost izžarevajo veselje in optimizem
- uspehi afriških športnikov so nepredstavljivi
- k izboljšanju kakovosti življenja veliko pripomore tudi delovanje lokalnih in mednarodnih nevladnih organizacij ter skupin, ki jih vodi afriška diaspora v Evropi in Ameriki (ta prispeva Afriki več tujega kapitala, tudi v obliki denarnih nakazil sorodnikom, kot vsa tuja pomoč)
- nekateri emigranti so se vrnili, da bi vlagali v lokalna gospodarstva
- vseh teh elementov pa svetovne lestvice ne zajamejo
- ne glede na vse to se afriške države čedalje bolje uvrščajo tudi na lestvicah, ki jih je postavil gospodarsko razviti svet, od desetih držav, ki so imele v prvem desetletju 20. stoletja najvišjo gospodarsko rast je kar šest držav iz podsaharske Afrike (Angola, Nigerija, Etiopija, Čad, Mozambik, Ruanda)
- med letoma 1990 in 2010 je večina podsaharskih držav opazila rekorden upad smrtnosti otrok, v številnih državah so izboljšali možnost osnovnega izobraževanja
- po letu 2003 se je mobilna telefonija v Afriki širila hitreje kot na katerikoli drugi celini
- vse več so v pomembne funkcije, kot je parlament vključene tudi ženske (Ruanda, Južna Afrika)
- Afrika je postala tudi eden najhitreje razvijajočih se turističnih ciljev na svetu
- v Nigeriji pa na primer posnamejo več filmov kot v Hollywoodu
- Afrika je sicer v medijski senci, saj se o novicah, če niso dovolj velike sploh ne poroča, iz Afrike pa pridejo predvsem novice o uspehih športnikov, o zbranih sredstvih/hrani in prostovoljcih, ki so se namenili v Afriko, poleg tega pa so v novicah omenjena še arheološka odkritja in odkritja naravnih bogastev
68
Opiši bolezni, ki prizadenejo afriške množice.
- vroče in vlažno podnebje tropske Afrike je kot nalašč za razbohotenje organizmov, ki povzročajo nevarne tropske bolezni
- 60% ljudi živi na podeželju
- od vseh celin so najpogostejše v podsaharski Afriki, predvsem zaradi pomankanja čistoče in slabo razvite zdravstvene mreže
- več denarja gre za oboroževanje, kot za zdravstveno oskrbo, poleg tega pa gre v zdravstvu tudi več denarja za zdravljenje bolezni, kot za hitro in kvalitetno oskrbo še preden pride do kakšne bolezni
- Bilharzova bolezen in rečna slepota sta vezani predvsem na reke in stoječe vode
- malarija, ki jo prenaša komar mrzličar , je sicer razširjena tudi v tropskih delih drugih celin, vendar terja največji davek prav v Afriki; malarija povzroči odpoved notranjih organov
- spalna bolezen ni tako razširjena in uničujoča, omenjamo pa je predvsem zaradi njenega vpliva na kmetijstvo, bolezen prenaša muha cece, zbolijo lahko tudi domače živali – zato živinoreja ni možna nikjer v vlažni tropski Afriki, kjer je ta muha
- najusodnejše so posledice aidsa, ta bolezen najverjetneje izvira iz Afrike, približno 70% vseh okuženih z virusom HIV živi v podsaharski Afriki, tolikšen pa je tudi delež pri številu umrlih zaradi aidsa → virus HIV povzroči imunsko oslabelost
- najbolj prizadet je južni del Afrike (Južna Afrika, Bocvana, Svazij, Lesoto), kjer je okuženega več kot 15% vsega prebivalstva, kar pa ima hude demografske posledice, saj se je pričakovana življenjska doba v najbolj prizadetih državah po letu 1990 izrazito zmanjšala
- zelo hude so tudi socialne in gospodarske posledice, saj številni otroci ostanejo brez staršev, gospodarstvo pa brez delavcev v najbolj produktivnih letih
- po skoraj treh desetletjih od izbruha bolezni pa so se stvari začele obračati na bolje → pokazali so se rezultati obsežnih preventivnih in izobraževalnih programov ter protivirusnega zdravljenja, s katerim se zmanjšata tako smrtnost kot obolevnost ob okužbi z virusom HIV
- število na novo okuženih oseb se je med leti 2001 in 2011 pomembno zmanjšalo, pričakovana življenjska doba pa se je spet začela opazno podaljševati
- shistosomiazo pa povzroči krvni metljaj, oseba pa se okuži, če pride koža v stik z okuženo vodo, pri tej bolezni se bolniku povečajo jetra, vendar pa bolezen ni njuno smrtna
69
Kdo je odkril Ameriko? Zakaj je pomemben Krištof Kolumb? Kaj se zgodi z Novim svetom? Kako odkritje razumejo Evropejci in kako Latinoameričani?
- Ameriko je sicer odkril Amerigo Vespucci, pred tem pa so bili tam že Vikingi
- mi pa kot odkritelja Amerike štejemo Krištofa Kolumba, ki je tam pristal leta 1492 in mislil da je prispel v Indijo
- z vidika Evropejcev je bilo to Kolumbovo dejanje nekaj veličastnega
- večina Latinoameričanov pa razume prodor konkvistadorjev kot brutalno uničenje starih indijanskih civilizacij Aztekov in Inkov ter podjarmljanje staroselskega prebivalstva
- azteška in inkovska civilizacija sta se razvili povsem ločeno od evropske, zato težko primerjamo njuno tehnološko raven in stopnjo družbene organiziranosti s tisto v Evropi (v nekaterih pogledih sta zaostajali → nista uporabljali kolesa, železa, smodnika; po drugi strani sta razvili nekatere pomembne tehnološke pridobitve, ki so bile primerljive ali so prekašale tiste v Evropi in Aziji)
- odkritje Novega sveta je pomenilo ter prodor evropske kulture in civilizacije v dotlej neznane dele sveta
- od Kolumbovega odkritja dalje pa med celinama potekajo tudi pomembnejše povezave, Kolumbovo vzneseno civilizacijsko poslanstvo je hitro pridobilo tudi gospodarski pomen in se sprevrglo v začetek kolonialnega osvajanja sveta
- Kolumbovo ''odkritje'' Novega sveta pomeni ''srečanje dveh svetov'', ki od tedaj naprej pomembno vplivata en na drugega
70
Kako lahko delimo Ameriko?
- v naravnogeografskem pogledu je Amerika enoten kontinent, ki se lahko deli na dva kontinenta: Južno Ameriko in Severno Ameriko, lahko pa ga razdelimo tudi na tri dele: Južno Ameriko, Srednjo Ameriko in Severno Ameriko
- severno del Amerike predstavljata ZDA in Kanada, v naravnem pogledu pa sem štejemo še ''danski'' otok Grenlandijo, zaradi zgodovinskih razlogov in še vedno močnega vpliva potomcev anglosaških priseljencev pa se ta del celine označi tudi kot Angloameriko
- za območje, ki leži južno od Severne Amerike (Srednja Amerika in Južna Amerika) pa se uporablja tudi izraz Latinska Amerika → glavni razlog za to dejstvo je to, da sta to območje v večini osvojili in kolonizirali Španija in Portugalska, katerih jezika izhajata iz latinščine → to območje ima tudi številne skupne (predvsem družbene značilnosti)
- ta delitev je lahko tudi sporna, saj vanjo niso vključeni ameriški staroselci pa tudi drugi prebivalci, ki so po rodu iz Afrike in Azije, tudi prebivalci z evropskimi koreninami pa na severnem delu nimajo vsi anglosaških korenin, na srednjem in južnem delu pa ne španskih in portugalskih
- zaradi vse več latinskoameriških priseljencev v ZDA in Kanado pa se spreminja tudi jezikovna podoba teh dveh držav, ponekod je španščina postala že drugi pogovorni jezik (ponekod celo prvi)
- včasih se k Severni Ameriki prišteva še večji del Mehike, kar se je na nek način potrdilo z Severnoameriških sporazumom o prosti trgovini, ki poleg ZDA in Kanade vključuje še Mehiko
70
Kako lahko delimo Ameriko?
- v naravnogeografskem pogledu je Amerika enoten kontinent, ki se lahko deli na dva kontinenta: Južno Ameriko in Severno Ameriko, lahko pa ga razdelimo tudi na tri dele: Južno Ameriko, Srednjo Ameriko in Severno Ameriko
- severno del Amerike predstavljata ZDA in Kanada, v naravnem pogledu pa sem štejemo še ''danski'' otok Grenlandijo, zaradi zgodovinskih razlogov in še vedno močnega vpliva potomcev anglosaških priseljencev pa se ta del celine označi tudi kot Angloameriko
- za območje, ki leži južno od Severne Amerike (Srednja Amerika in Južna Amerika) pa se uporablja tudi izraz Latinska Amerika → glavni razlog za to dejstvo je to, da sta to območje v večini osvojili in kolonizirali Španija in Portugalska, katerih jezika izhajata iz latinščine → to območje ima tudi številne skupne (predvsem družbene značilnosti)
- ta delitev je lahko tudi sporna, saj vanjo niso vključeni ameriški staroselci pa tudi drugi prebivalci, ki so po rodu iz Afrike in Azije, tudi prebivalci z evropskimi koreninami pa na severnem delu nimajo vsi anglosaških korenin, na srednjem in južnem delu pa ne španskih in portugalskih
- zaradi vse več latinskoameriških priseljencev v ZDA in Kanado pa se spreminja tudi jezikovna podoba teh dveh držav, ponekod je španščina postala že drugi pogovorni jezik (ponekod celo prvi)
- včasih se k Severni Ameriki prišteva še večji del Mehike, kar se je na nek način potrdilo z Severnoameriških sporazumom o prosti trgovini, ki poleg ZDA in Kanade vključuje še Mehiko
71
Kako delimo Srednjo Ameriko?
- Mehika
- Medmorska Amerika
- Karibsko otočje (Mali Antili + Veliki Antili + Bahamsko otočje)
72
Kakšnega izvora so manjši otoki v Srednji Ameriki?
Manjši otoki so večinoma vulkanskega, delno tudi koralnega izvora.
73
Opiši relief Srednje Amerike (gorovja, vulkani, nižavja).
- severnoameriški gorati zahod se tu nadaljuje proti jugovzhodu v obliki dveh gorskih verig Vzhodne Sierre Madre (Sierra Madre Oriental) in Zahodne Sierre Madre (Sierra Madre Oksidental) med njima pa leži Mehiška planota
- prečno čez Mehiko se v smeri zahod-vzhod najprej razteza osrednji vulkanski hrbet z najvišjimi stožci (Popocatepetl, Pico di Orizaba)
- v nadaljevanju se srednjeameriško kopno zavije precej bolj proti vzhodu in se večinoma tudi zoži
- najožji del je približno na sredini Paname, zato so tam zgradili Panamski prehod
- ob tihooceanskih obalah večinoma ni večjih nižin, značilne pa so za obale Mehiškega zaliva in Karibskega
74
Srednja Amerika je območje vulkanov in potresov, saj se tu stikajo številne litosferske plošče. V bližini njihovih stikov je nastal niz ugaslih in aktivnih vulkanov, ki se vleče čez Mehiko in Medmorsko Ameriko, podoben niz pa je značilen tudi za Male Antile.
Napiši dve pomembnejši območji subdukcije/podrivanja litosferskih plošč v Srednji Ameriki in napiši njune posledice.
- posledica stika Karibske, Severnoameriške in Južnoameriške litosferske plošče je venec vulkanskih Malih Antilov, prav to območje je območje katastrofalnih vulkanskih izbruhov in potresov
- posledice podrivanja litosferske plošče Kokos pod Severnoameriško in Karibsko litosfersko ploščo pa so potresi in izbruhi vulkanov na jugozahodu Mehike in Medmorske Amerike (tu še vedno nastajajo tudi novi ognjeniki)
75
Naštej tektonske plošče v Srednji Ameriki.
- Severnoameriška litosferska plošča
- Karibska litosferska plošča
- Tihooceanska litosferska plošča
- litosferska plošča Kokos
- litosferska plošča Nazca
- Južnoameriška litosferska plošča
76
Zakaj je situacija po potresih je včasih še hujša kot sam potres?
- v potresih je pogosto porušena tudi najnujnejša infrastruktura, kot je na primer infrastruktura nujna za osnovno higieno, tako lahko po potresih izbruhnejo mnoge nalezljive bolezni, ki sicer ne bi izbruhnile v takem obsegu
- poleg tega pa države iz vsega sveta v prizadete države pošiljajo plastenke z vodo, kar pa povzroči veliko onesnaževanje, ki ga na žalost najbolj občutijo najrevnejši, saj se plastika kopiči v revnejših naseljih
77
Naštej podnebne dejavnike v Srednji Ameriki.
- geografska širina
- morski tokovi
· Karibsko morje in Mehiški zaliv ležita med obema Amerikama, obdana sta s celinskim kopnim in nizom otokov
· zato se topla voda, ki jo v Karibsko morje z jugovzhoda prinaša Severnoatlantski morski tok, v Ameriškem sredozemlju še dodatno segreje
· topel Karibski tok nadaljuje svojo pot v Mehiški zaliv, ko pa ga zapusti in se usmeri proti Evropi dobi ime Zalivski tok
- razporeditev kopnega in morja
· pasati zaradi razporeditve kopnega in morja niso niti približno tako suhi, kot v Afriki na isti geografski širini, to pa zato, ker vpliv morja blaži učinke geografske širine
- vpliv pasatov
· severovzhodni pasati pihajo z Atlantika prek Karibskih otokov in Karibskega morja proti gorskim pregradam v osrčju Medmorske Amerike in Mehike
· nad toplim morjem se močno navlažijo
· kjer trčijo v orografske ovire, to je na privetrnih straneh Karibskih otokov in še posebej na severovzhodnih pobočjih gorskih pregrad celinskega kopnega, se iz njih izcedijo velike količine padavin
- relief in nadmorska višina
· z nadmorsko višino se nižajo temperature
· poleg tega pa so tu lepo vidni tudi tropski višinski rastlinski pasovi in kmetijski pasovi
· ker je na najmanjših nadmorskih višinah podnebje prevroče in prevlažno, se je že v preteklosti večina prebivalstva zgostila nekoliko višje, tam so nastala nekatera glavna mesta (npr. Ciudad de Mexico)
· z višino se spreminjata tako naravno, kot kulturno rastlinstvo
· na privetrni strani orografskih pregrad (v tem primeru Sierre Madre) pride do orografskih padavin pri katerih se izcedi veliko dežja
78
Opiši značilnosti, rastlinstvo in območja podnebnih pasov v Srednji Ameriki.
EKVATORIALNO → T: 20°C - 30°C, P: 1500 - 2000 mm → tropski deževni gozd → vzhodne/privetrne strani Karibskih otokov + severovzhodna pobočja gorskih pregrad celinskega kopnega + nekatera območja ob Pacifiku
SAVANSKO → T: 20°C - 30°C, P: 500 - 1800 mm → savansko → zavetrne strani Karibskih otokov + otoki v zavetrju
TROPSKO (20°C - 30°C)/SUBTROPSKO (10°C - 30°C) POLSUHO (250 - 500 mm)/SUHO (0 - 250 mm) → puščavsko → planote v zavetrnih legah celinskega kopnega + nekatera območja ob Pacifiku
79
Zakaj in kako nastanejo tropski cikloni?
- do hurikanov pride zato, ker se toplota iz ekvatorja prenaša proti zmernejšim geografskim širinam, to pa je naravni proces s katerim Zemlja uravnava stalno temperaturo
- hurikani nastajajo na območju pasatov v tropskem delu Atlantika (med 5° in 20° severno od ekvatorja v posebnih razmerah)
- temperatura morske vode mora biti najmanj 26°C, topla voda mora segati dovolj globoko, v višinah pa morajo pihati močni vetrovi → take razmere običajno nastopijo pozno poleti ali zgodaj jeseni, zato takrat nastane največ hurikanov
80
Kako tropski cikloni v Srednji Ameriki potujejo in katere predele najbolj prizadenejo?
- od mesta svojega nastanka potujejo najprej proti zahodu in se tam počasi krepijo
- običajno se najbolj razbesnijo ob prihodu na Karibsko otočje ali jugovzhodne dele ZDA
81
Kdaj začne razdiralna moč tropskih ciklonov usihati?
Kadar pridejo hurikani nad hladnejši ocean ali nad kopno.
82
Kdaj naredijo tropski cikloni največ škode, za kakšno škodo gre?
- ti velikanski vrtinčasti viharji običajno naredijo največ škode z rušilnimi morskimi valovi, še posebej če so v kombinaciji z visoko plimo, ker pa gre tu že na splošno za območje nizkega zračnega tlaka pa je voda že naravno višja, topel zrak pa je že naravno nagnjen k raztezanju in dviganju
- na obalah hurikani rušijo vse pred seboj, poplave pa povzročajo tudi v zaledju
- zaradi nenadnih izjemnih količin padavin se strahotno poveča tudi erozijska moč rek, ki začnejo poplavljati
- na strmih območjih prepojenih z vodo, začne preperina drseti navzdol, kar uničuje naselja, polja in prometnice
83
Opiši visoko gorstvo Južne Amerike.
Visoko gorstvo – Andi/Južnoameriške Kordiljere:
- je mladonagubano gorstvo, ki je nastalo z alpidsko orogenezo (kenozoik – terciar)
- vleče se vzdolž celotne zahodne obale
- veliko vrhov je vulkanskega nastanka
- vrhovi so ostri in strmi
84
Opiši višavja Južne Amerike.
Višavja (nastala so v predkambriju, zato so najstarejši del kontinenta):
- Brazilsko višavje (tu se površje od obale proti notranjosti znižuje, saj je to višavje najviše v bližini obale, potem pa se spušča proti notranjosti)
- Gvajansko višavje
85
Opiši nižavja Južne Amerike.
Amazonsko nižavje
· je največje
· nastalo je ob Amazonki in njenih pritokih
· Amazonka teče po ravnini in zato ustvarja meandre ali okljuke
· nastanejo lahko tudi mrtvice
Orinoško nižavje
· nastalo je ob reki Orinoko
Laplatsko nižavje
· nastalo je ob rekah Paragvaj in Parana
· ime je dobilo po širok ustju Rio de la Plata ob izlivu obeh rek v Atlantik
· severni del nižavja se imenuje Gran Chaco, južni del pa Pampe, te se proti jugu nadaljujejo v nizko planoto vzhodne Patagonije (zahodna Patagonija pa je del gorske verige Andov)
86
Naštej otoke Južne Amerike.
- Ognjena zemlja
- Falklandski otoki
- Galapaški otoki
87
Naštej podnebne dejavnike v Južni Ameriki.
- geografska širina
- gorska veriga Andi, ki predstavlja orografsko oviro in zato vpliva na padavine
- vetrovi z oceanov
- morski tokovi
· hladen Humboldtov/Perujski tok na zahodu → zaradi tega je na zahodu celine nastala puščava Atacama, tu imamo podobno kot v Afriki polsuho/suho ali sredozemsko podnebje
· topel Brazilski tok na vzhodu → tu imamo podobno kot v Afriki vlažno subtropsko podnebje
88
Opiši značilnosti, rastlinstvo in območja podnebnih pasov v Južni Ameriki.
KVATORIALNO → T: 20°C - 30°C, P: 1500 - 2000 mm → tropski deževni gozd → Amazonsko nižavje z okolico + obalni pas Brazilije + južna obala Čila
SAVANSKO → T: 20°C - 30°C, P: 500 - 1800 mm → savansko → Orinoško nižavje + Brazilsko višavje
TROPSKO (20°C - 30°C)/SUBTROPSKO (10°C - 30°C) POLSUHO (250 - 500 mm)/SUHO (0 - 250 mm) → puščavsko → obalni pas Peruja + severnega Čila
SUBTROPSKO VLAŽNO → T: 10°C - 30°C → P: nad 500 mm - krivulji sovpadata → vlažni subtropski gozd → jugovzhod celine
SREDOZEMSKO → T: 10°C - 30°C → P: pod 1000 mm - krivulji ne sovpadata → sredozemsko → srednji Čile
CELINSKO SUHO → T: nad 10℃ in pozimi pod 0℃ → P: 0 - 250 mm → nizkotravna stepa ali puščava → Vzhodna Patagonija
CELINSKO POLSUHO → T: nad 10℃ in pozimi pod 0℃ → P: 250 - 500 mm → visoktravna stepa → Pampe
OCEANSKO → T: nad 10℃ in pozimi redko pod 0℃ → P: enakomerno porazdeljene preko leta, rahel višek pozimi → listnati gozd → južni Čile
TUNDRSKO → tudi poleti ne grejo nad 10℃ → P: 0 - 250 mm → tundrsko → skrajni jug celine
89
Napiši drugo ime za TIERRA CALIENTE in zapiši njene značilnosti.
VROČA DEŽELA
0 – 900 m
- ta pas je značilen za priobalna nižavja in nižje dele gorskih pobočji
- zaradi vročega in vlažnega podnebja je poselitev redka
- naravno rastlinstvo: tropski deževni gozd, ponekod savansko rastlinstvo
- kulturno rastlinstvo: kakavovec, banane, sladkorni trs, ananas
90
Napiši drugo ime za TIERRA TEMPLADA in zapiši njene značilnosti.
ZMERNA DEŽELA
900 – 1800 m
- zmernejše podnebje
- tu se je naselilo največ indijanskega, pozneje tudi evropskega prebivalstva
- naravno rastlinstvo: savansko rastlinstvo
- kulturno rastlinstvo: kakavovec, koruza, pšenica, buče, fižol
91
Napiši drugo ime za TIERRA FRIA in zapiši njene značilnosti.
HLADNA DEŽELA
1880 – 3600 m
- zmerno hladni višinski pas
- na teh višinah je poselitev že dokaj gosta, v tem pasu so nastale tudi prestolnice nekaterih držav (Cuidad de Mexico → Mehika, Quito → Ekvador)
- naravno rastlinstvo: svetli mešeni gozdovi ali grmičasto in travniško rastlinstvo, na katerem so obsežni pašniki
- kulturno rastlinstvo: pšenica, koruza, ječmen, fižol, krompir, iz Starega sveta prinesena sadje in zelenjava
92
Napiši drugo ime za TIERRA HELADA in zapiši njene značilnosti.
MRZLA DEŽELA
3600 – 4500 m (do snežne meje)
- zaradi ostrih podnebnih razmer je že zelo redko poseljena ali neposeljena
- drevje ne uspeva več, nadomešča ga grmovno in gorsko travniško rastlinstvo
- poljedelstva ni, možna je le ekstenzivna živinoreja
93
Napiši drugo ime za TIERRA NEVADAin zapiši njene značilnosti.
SNEŽNA DEŽELA
4500 →
večni sneg in led
94
Opiši normalne razmere med Južno Ameriko in Avstralijo in jih primerjaj z razmerami ob pojavu El niño.
Normalne razmere:
- na zahodnem delu Južne Amerike je hladen Perujski tok, zaradi katerega je na območju malo izhlapevanja, zato je tudi malo padavin, tako je tam nastala puščava Atacama
- v hladni vodi je veliko planktona, zato je v tem delu morja veliko rib, zato v tem delu Južne Amerike cveti ribištvo
- do Avstralije pride topel Ekvatorialni tok, zaradi katerega je veliko izhlapevanja tako da Avstralija do Velikega razvodnega gorovja prejme veliko padavin
El niño razmere:
- pozimi pa lahko pride do neobičajnih razmer in sicer do pojava El niño
- takrat pride do Južne Amerike topel morski tok, zaradi katerega ni več planktona, posledično pa ni tudi rib, tako da je močno prizadeto gospodarstvo
- poleg tega pa zaradi velikega izhlapevanja, ki ga povzroči topel morski tok prihaja do veliko padavin in zato Atacama zacveti
- v Avstraliji tako ni veliko padavin in zato pride do suše in številnih požarov
- ta pojav pomeni krizo za obe celini
95
Opredeli se glede poselitve v Latinski Ameriki.
Latinska Amerika je neenakomerno poseljena, gostota poselitve pa je približno 22 prebivalcev/km2, gre za pester demografski mozaik.
96
Naštej gosteje poseljena območja Latinske Amerike.
- na območju tropov na višjih nadmorskih višinah
- Karibsko otočje
- Medmorska Amerika
- Obalna območja
- zmerne geografske širine Južne Amerike (južna in jugovzhodna Brazilija)
97
Naštej redkeje poseljena območja Latinske Amerike.
- Andi v tropih, in sicer najnižji in najvišji deli
- tropski deževni gozd
98
Opiši rasno in kulturno sestavo Latinske Amerike.
- staroselska indijanska ljudstva
· živijo na višjih nadmorskih višinah
· Čile, Bolivija, Mehika, Mehiško višavje
- belci
· Argentina, Brazilija, Kuba
- kreoli → potomci evropskih priseljencev
- črna rasa → potomci afriških sužnjev
· Karibsko otočje, saj so tja uvažali črnce iz Afrike, ta del je relativno blizu Afrike, črnci pa so tu opravljali delo na plantažah
- azijski priseljenci
· Gvajana, Francoska Gvajana, Surinam
- rasni mešanci
· bela rasa + rumena rasa = mestici → Mehika, Medmorska Amerika, velik del Južne Amerike
· bela rasa + črna rasa = mulati → predvsem na plantažnih območjih
· rumena rasa + črna rasa = zambi
99
Opiši jezikovno sestavo Latinske Amerike.
- prevladujeta španščina (Argentina) in portugalščina (Brazilija)
- indijanski (pogovorni) jezik ni priznan kot uradni jezik
- kreolski jeziki so raznovrstne poenostavljene in popačene oblike jezikov evropskih kolonialnih gospodarjev, ki so se zaradi nujnosti komuniciranja z evropskimi gospodarji razvile med priseljenimi afriškimi sužnji ali drugim prebivalstvom neevropskega izvora
100
Opiši versko sestavo Latinske Amerike.
V Latinski Ameriki je veliko verujočih, prevladuje pa katoliška vera.
101
Opiši najtemnejše dogajanje po Kolumbovem odkritju Amerike.
- najtemnejša posledica njegovega odkritja je demografska katastrofa, ki je doletela staroselsko prebivalstvo in je ena največjih v človeški zgodovini
- število staroselcev se je v 150 letih zmanjšalo za okoli 9/10
- katastrofa je bila v največji meri posledica neodpornosti indijanskega prebivalstva proti boleznim, ki so jih prinesli Evropejci
102
Kaj so kolonizatorji v Latinski Ameriki spremenili glede naselbinskega sistema?
- Španci so na osvojenih ozemljih uvedli radikalne spremembe naselbinskega sistema
- staroselce so preselili z njihove zemlje v novoustanovljene vasi in mesta, ki so jih zgradili po španskem vzoru, da bi uporabljali isti način javne uprave, kot so ga bili vajeni iz Evrope
- značilna stara središča kolonialnih mest so se ohranila do danes, njihova zasnova pa je v različnih državah skoraj enaka
- središče mesta je osrednji trg, kjer je danes družabno zbirališče prebivalstva in prostor za vse pomembnejše družbene dogodke
- ob eni stranici glavnega trga leži glavna cerkev, ob drugih pa najpomembnejše upravne zgradbe, zgrajene v značilnem kolonialnem slogu
- na območju trga ali v bližnjih ulicah so trgovine in uradi
- okoli se širijo stanovanjski bloki razporejeni v obliki šahovnice
- ob trgu živi višji sloj
- že bolj oddaljen je srednji sloj
- na obrobjih mest pa živi revnejši sloj, ki se je tja preselil v večini zaradi agrarne prenaseljenosti in želje po boljšem življenju
- prebivalstvo se je selilo predvsem v metropole, ki se imenujejo tako zaradi pomena in velikosti
- tako so na obrobju začela nastajati marginalna naselja, ki jih v Braziliji imenujemo favele
- v marginalnih naseljih je infrastruktura slaba, kanalizacija je redka, vladajo slabe higienske razmere, pogost je kriminal, električna napeljava pa je slaba in pogosto speljana na črno
- možnost za vzpon po družbeni lestvici je za te ljudi zelo majhna
- v svetovnih medijih se favele pojavijo le ob večjih dogodkih, kjer opozorijo na ta problem (npr. na olimpijadi leta 2016)
103
Kaj so Evropejci prinesli v Latinsko Ameriko in kaj so spremenili?
Nekatere domače živali (npr. govedo, konje, ovce,…) ter kulturne rastline, ki so še danes zelo pomembne za tamkajšnje kmetijstvo (npr. riž, banane, sladkorni trs, jabolka, pšenico,…) ter tudi alkohol in raznorazne bolezni.
- Evropejci pa niso prinesli zgolj novih kulturnih rastlin, spremenili so tudi način dotedanje kmetijske proizvodnje → s tem se je začel močno spreminjati tudi videz pokrajine, marsikje pa so z novim načinom kmetovanja povzročili velike okoljske probleme
- Evropejci so tu uvedli kolonialno gospodarstvo → ta evropski kolonializem pa je bil tu predhodnik sodobnega globalnega gospodarstva
- evropski kolonializem je temeljil na izkoriščanju kmetijskih pridelkov in surovin, ki so jih v končne proizvode predelovali zunaj Latinske Amerike, kamor se je stekal tudi dobiček
- današnja Evropa kot eden najbogatejših in gospodarsko vodilnih delov sveta bi se morala za svoj položaj v marsičem zahvaliti prav gospodarskim koristim in izkušnjam, ki jih je dobila s kolonialnim gospodarstvom, ki se je začelo v Latinski Ameriki
104
Kaj so Evropejci dobili iz Latinske Amerike?
Dobil so številne kulturne rastline (npr. koruza, krompir, paradižnik, ananas, tobak,…).
105
Razloži problem socialne razslojenosti v Latinski Ameriki.
- v notranji zgradbi latinskoameriške družbe ima bogata manjšina (običajno evropskega porekla) gospodarsko in politično prevlado nad revnejšo večino
- kljub temu, da se razmere izboljšujejo, 1/10 prebivalstva še vedno živi v skrajni revščini
- desetletja je veljalo, da je prav v Latinski Ameriki prepad med bogatimi in revnimi največji na svetu, se pa je prepad v zadnjih desetletjih zmanjšal
- k temu so poleg nagle gospodarske rasti pripomogle tudi različne sheme dajanja denarne pomoči najrevnejšim (uvedle so jih nekatere novejše vlade, ki so bolj socialno usmerjene)
- še vedno je prepad velik, se pa še vedno zmanjšuje, vendar ne zaradi prerazporejanja prihodka od bogatih k revnim, ampak zaradi rasti prihodka tistih na dnu socialne lestvice
- pri izboljšanju socialnega položaja latinskoameriškega prebivalstva imajo zelo pomembno vlogo tudi denarna nakazila, ki jih drugi družinski člani, zaposleni v tujini, pošiljajo svojim domačim (to je še posebej značilno za Mehiko in nekatere druge srednjeameriške države, od koder jih je na milijone šlo v ZDA) → skupna vsota teh nakazil presega vrednost vse tuje pomoči in tujih vlaganj v države
106
Kaj je bolsa familia?
Gre za ''pogojevalni'' program socialne pomoči:
- različni kazalniki socialnih razmer, kot so pričakovana življenjska doba, umrljivost otrok in možnosti izobraževanja so se v zadnjih desetletjih opazno izboljšali
- poleg socialnih služb so k temu pripomogle tudi številne nevladne organizacije
- za občutno zmanjšanje skrajne revščine so v veliki meri zaslužni različni ''pogojevalni'' programi → najobsežnejši program te vrste na svetu je bolsa familia, ki ga je uvedla brazilska vlada
- najrevnejše družine, ki se prijavijo vanj, dobijo vsak mesec denarno pomoč, vendar morajo za to redno pošiljati otroke v šolo in na cepljenja
- program je imel med revnimi brazilskimi množicami velikanske učinke
- v samo nekaj letih je postal program tako uspešen, da zdaj služi kot model odpravljanja revščine tudi v številnih drugih delih sveta
- ima pa tudi nasprotnike, ki mu očitajo, da se z njimi ljudje ne navajajo k samostojnemu preživetju, ampak k odvisnosti od pomoči
107
Opiši probleme povezane z zapuščanjem podeželja in velikimi mesti.
- družbene spremembe se zrcalijo tudi v begu prebivalstva s podeželja v mesta (danes v mestih živi 80% vsega prebivalstva)
- stopnja urbanizacije je večinoma nad svetovnim povprečjem in je primerljiva s tisto v Evropi in Severni Ameriki ali celo višja
- večina tega priseljevanja je nenadzorovana in neustavljiva, v vsaki državi je običajno usmerjeno le v eno ali dve večji mesti/metropoli (praviloma gre državne prestolnice)
- zaradi rasti metropol se gospodarstvo teh držav skoncentrira le na majhnem prostoru, kamor so usmerjena skoraj vsa tuja vlaganja, drugi deli držav pa v razvoju čedalje bolj zaostajajo
- v nasprotju z večino sveta, kjer je naravni prirast na podeželju večinoma večji kot v mestih, je tu drugače → v mestu namreč beži mlado prebivalstvo, ki si edino tam obeta izhod iz revščine
- ker mesta nimajo potrebne infrastrukture in drugih možnosti za sprejem tolikšnega števila priseljencev, prihaja do velikih prostorskih, socialnih in okoljskih problemov
- večina priseljencev je revna in slabo izobražena ter si ne morejo kupiti ali najeti stanovanj, zato se organizirajo in na obrobjih mest zunaj uradno zazidljivih zemljišč na črno postavijo barakarska marginalna naselja
- v začetni fazi uporabijo najpreprostejši gradbeni material (odpadni les, karton, pločevino)
- priseljenci so dobro motivirani in organizirani
- nova naselja sčasoma na silo oskrbijo z elektriko in pitno vodo, barake pa spremenijo v zidane hiše
- medtem ko se pas barakarskih naselji počasi preobraža v zidana stanovanjska naselja, zraste zaradi novega priseljevanja zunaj njega nov pas barakarskih naselji
- v Braziliji se taka barakarska marginalna naselja imenujejo favele (drugje se imenujejo drugače, spopadajo pa se z enakimi ali hujšimi problemi)
- zaradi eksplozivne rasti mest urbani problemi niso omejeni le na marginalna naselja, ampak jih občutijo mesta kot celote (številna se dušijo v gostem prometu in onesnaženem zraku, oskrba s pitno vodo pa je kritična)
108
Latinska Amerika ni nikoli spadala med vodilne države na področju gospodarstva.
Zapiši gospodarsko najmočnejše države ter navedi razlog za njihovo gospodarsko rast.
· Brazilija
· Argentina
· Čile
· Peru
RAZLOG: povečano povpraševanju v svetu po obilnih in delno na novo odkritih latinskoameriških naravnih viri
109
Zapiši na čem temelji gospodarstvo Latinske Amerike.
· kmetijstvu
· rudarstvu
· nafti (Mehiški zaliv)
· zemeljskem plinu
· turizmu (hribolazenje, alpinizem, ogled starih indijanskih civilizacij – Karibsko otočje, Cancun, večja mesta, Jamajka, Dominikanska republika, Kuba)
· prometu (Panama, zaradi Panamskega prekopa)
110
Katere države Latinske Amerike največ prispevajo k BDP-ju?
· Mehika
· Brazilija
· Argentina
· Kolumbija
· Čile
111
Opiši gospodarstvo Latinske Amerike za časa kolonialne prevlade.
- takrat so bile na območju Latinske Amerike latifundije, ki so nastale po zgledu fevdalizma
- odnos med delavci in latifundisti je bil precej suženjski
- latifundije so bile relativno neučinkovite (saj bi lahko iz njih dobili več), vseeno pa so bile precej donosne
- latifundije so bile tržno usmerjene
- pridelovali so tržne rastline, kar so pridelali so prodali, izvoz je velik
- kasneje se latifundije preoblikujejo v haciende (velika kmetijska posestva)
- lastniki haciend so po navadi živeli v mestu, na podeželju pa je bil upravitelj, ki je upravljal in usmerjal delovanje haciende
lastniki so bili po večini evropskega porekla
- haciende so danes turistično preoblikovane
- minifundije (majhne kmetijske posesti v lasti kmetov) so nasprotje latifundij/haciend
- na njih kmetje pridelujejo hrano zase
- so močno donosne in zelo učinkovite
112
Opiši gospodarstvo Latinske Amerike konec 19. stoletja.
- na podlagi industrializacije se Latinska Amerika razvija
- Latinska Amerike je bogata z surovinami in rudo, tako da pride do razcveta držav
- v tem času se zaradi možnosti dela tja preseli veliko delavcev
113
Opiši gospodarstvo Latinske Amerike po 2. svetovni vojni.
- na ozemlju Latinske Amerike ni prišlo do bojev
- kljub temu, da se državam Latinske Amerike ni bilo treba opomoči od vojne in bi lahko takrat zacvetele pa se to ni zgodilo in je tako tudi v državah Latinske Amerike prišlo do gospodarskega zaostanka
- to pa zato, ker so se sesule predvojne povezave ostalimi predeli sveta, kjer pa so potekale bitke, tako ni bilo več vlaganj v razvoj
- prihajalo je tudi do zemljiškoposestnih reform/ukrepov
· podržavljanje/nacionalizacija → država je imela v lasti tisto, kar ji je prinašalo največje bogastvo → naftne države (Venezuela, Mehika) nacionalizirajo nahajališča nafte in zemeljskega plina, Bolivija nacionalizira rudnike
· privatizacija → spet v drugih državah pride do obratnega procesa podržavljanja
· zadolževanje → večina držav Latinske Amerike se je zadolževalo tudi pri svetovnih bankah
- velika socialna nepravičnost → ogromno revnih, peščica bogatih
- gverila → skupina ljudi, ki na zelo nasilen način dosega/opozarja na probleme in si prizadeva za svojo korist oz. korist neke skupine
- vojaška diktatura → ko vodstvo v državi prevzame vojaški poveljnik
- korupcija
114
Opiši gospodarstvo Latinske Amerike konec 20. stoletja.
- države uvajajo politično demokracijo in so dokaj politično stabilne
- zmanjšujejo se razlike in narašča srednji razred
- pride do gospodarske rasti in sodelovanja → saj veliko konkurenco predstavlja Azija s poceni izdelki
- zahteva se priznanje pravic staroselcem, manjšinam → podobno kot na razvitem zahodu
115
Latinska Amerika je v 20. stoletju veljala za območje velike politične nestabilnosti, zaradi velikih socialnih razlik, tako so se tu razvila mnoga revolucionarna gibanja, ki jih je v času hladne vojne podpirala Sovjetska zveza, ZDA pa teh vplivom niso prenesle. S podporo avtoritarnih režimov in vojaškimi huntami so ZDA podpirale protikomunizem in z neposrednimi vojaškimi intervencijami varovale svoje interese (vplivu se je izognila le Kuba).
Skoraj vsa revolucionarna gibanja so sčasoma zadušili ali pa so s prevzemom oblasti sama izgubila.
Zakaj pa je Kuba drugačna?
- gre za otoško državo, ki leži skoraj na pragu ZDA je bila dolgo navezana na ZDA
- avtokratski režim je sčasoma med prebivalstvom izgubil podporo in leta 1959 je z revolucijo oblast prevzel Fidel Castro → primer vojaške diktature, ko vodstvo v državi prevzame vojaški poveljnik
- on se je popolnoma naslonil na Sovjetsko zvezo, ki je skupaj z drugimi članicami varšavskega sporazuma – pa za Kubo zelo ugodnih cenah – kupovala kubanski sladkor
- po razpadu sovjetskega bloka okoli leta 1990 se je Kuba zaradi izgube glavnih kupcev njenega sladkorja znašla v hudi krizi
- država se je lotila zelo previdnih reform in odprla vrata tujim vlagateljem v turizem, kar je omogočilo, da se je režim v skoraj nespremenjeni obliki ohranil do danes
116
Gverila je v Latinski Ameriki ponekod še vedno prisotna je na vsej celini že nastopilo obdobje večstrankarske demokracije s svobodnimi volitvami. Mnogi demokratično izvoljeni voditelji so sprejeli takšen model razvoja, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo → podpirali so privatizacijo in neposredna tuja vlaganja, kar je spodbudilo hitro gospodarsko rast, predvsem revnejše prebivalstvo pa je menilo, da imajo od razvoja korist le premožnejši so začeli na volitvah zmagovati reformistični in politično bolj levo naravnani voditelji, ki so se začeli tudi postavljati tudi proti interesom ZDA. Nova vodstva s takšno razdelitvijo so lahko uvedla:
· bolj mehke in postopne reforme (Brazilija, Argentina) ali
· bolj radikalne spremembe in se tako bolj izrazito postavila proti interesom ZDA (Venezuela, Bolivija, Ekvador, Nikaragva)
Novi voditelji so bili prisiljeni krmariti med nadaljevanjem gospodarske rasti in izboljšanje življenjske ravni revnejših slojev prebivalstva → večinoma niso zaustavili reform gospodarstva, so pa poskušali izboljšati delovanje socialnih služb in zmanjšati dohodkovne neenakosti med prebivalstvom .
Gverila je skupina ljudi, ki na zelo nasilen način dosega/opozarja na probleme in si prizadeva za svojo korist oz. korist neke skupine.
117
Kakšne razmere so vladale med državami Latinske Amerike?
- veliko časa so si države Latinske Amerike postavljale medsebojne ovire in se med seboj tudi vojskovale, to pa je oviralo gospodarstvo
- nato so se začele povezovati v skupnosti, kot so MERCOSUR + Mehika je članica organizacije NAFTA, na ta način se je severnoameriško tržišče preselilo tudi v Latinsko Ameriko + UNASUR, ki delujejo kot nekakšna EU Južne Amerike
118
Opiši samooskrbno kmetijstvo Latinske Amerike.
· majhne kmetije so na slabših zemljiščih, ker so na boljših za tržne namene
· koruza, krompir, fižol, pšenica, maniok, riž, soja
· alpake, lame, ovce, koze, govedo
119
Opiši tržno kmetijstvo Latinske Amerike.
· lastništvo
· monokulturno poljedelstvo
· kmetijski pridelki: meso (Argentina, tropski deževni gozd → ekstenzivna pašna živinoreja) + sadje
· kava, koruza, banane, kakav
120
Opiši problem korupcije, nasilja in trgovine z drogami v Latinski Ameriki.
- Latinska Amerika je splošno znana po korupciji, ki sega v vse pore družbe
- borba proti njej pa ni posebej učinkovita, saj sta v velikem številu držav med najbolj skorumpiranimi tudi policija in sodstvo
- velike socialne razlike so že same po sebi razlog za nastanek kriminala (v najbolj revne mestne četrti nekaterih mest si policija skoraj ne upa, tamkajšnje življenje pa upravljajo kriminalne združbe)
problem so tudi številni zapuščeni otroci, ki živijo na ulici in kasneje pogosto pristanejo v kriminalnih tolpah
- največ najhujšega nasilja je povezanega s proizvodnjo in trgovino z mamili → zanjo je značilen efekt balona (če balon na nekem mestu preveč stisneš se izboči drugje)
- zaradi večjega pritiska na proizvodnjo mamil v nekaterih delih Azije se je povečala proizvodnja droge v Latinski Ameriki
- glavne proizvajalke kokaina pa tudi drugih drog so Kolumbija, Peru in Bolivija (kokini listi sicer niso droga, saj se kokin čaj uporablja za zdravljenje slabosti in višinske bolezni, koka mora skozi dolg kemijski proces da postane kokain)
Mamilarska vojna v Mehiki:
· ker se vrednost kokaina na nekaterih delih poveča, na drugih zmanjša je prišlo do prave vojne med mamilarskimi karteli
· žrtve obračunov pa niso samo kriminalci in policisti ampak tudi civilisti, ki se znajdejo na mestu obračunov
· v Mehiki, Gvatemali, Hondurasu, Salvadorju je stopnja umorov prav zaradi tega ena najvišjih na svetu
121
Napiši še nekaj problemov Srednje Amerike.
- celina je bila dolgo izolirana od pomorskih poti
- prevladujoča gospodarska oblika so bile haciende (gospodarsko neučinkovita samooskrbna veleposestva), na katerih so delali brezpravni kmetijski delavci → v 20. stoletju so z različnimi agrarnimi reformami precej haciend nadomestili z drugimi oblikami kmetijskega gospodarstva
- na gospodarski razvoj Medmorske Amerike so močno vplivale ameriške družbe, ki so vlagale svoj kapital v plantažno gospodarstvo in zgradile vso potrebno infrastrukturo za izvoz pridelkov, teh držav se je oprijel vzdevek ''bananske republike''
- Karibsko otočje je bilo s pomorskimi potmi vedno odprto za svet, zato je zaradi dovažanja afriških sužnjev na plantaže prišlo do velikega etničnega mešanja (prebivalstvo afriškega porekla je ponekod v večini – Jamajka, Haiti, drugod pa prevladuje prebivalstvo mešanega izvora)
- prevladujoča gospodarska oblika so plantaže, ki so v nasprotju s haciendami tržno in izvozno usmerjene, dobiček pa večinoma odteka v roke tujih lastnikov
- na Velikih Antilih so plantaže usmerjene pretežno v sladkorni trs
- na Malih Antilih so plantaže pretežno usmerjene v banane in druge pridelke
- prevelika usmerjenost v zgolj en izdelek včasih ni ustrezna, zato mnoge države svojo prihodnost vidijo v turizmu
- Karibske otoke je v osemdesetih letih 20. stoletja zajel val masovnega turizma, zato se je spremenila gospodarska infrastruktura → za številne otoke je prav turizem postal najpomembnejša dejavnost in prinaša možnosti za nova delovna mesta
žal pa imajo največje dobičke od turizma tuje družbe in ne lokalno prebivalstvo
cene na turističnih območjih so zrasle in so višje tudi za domačine, poleg tega pa turisti ne spoštujejo njihove kulture in tradicije, okolje pa je marsikje prizadeto
nekateri karibski otoki so dobili sloves davčnih oaz (ozemeljski teritoriji, ki za dobičke in premoženje ne zaračunavajo davkov ali pa je njihova davčna stopnja nižja kot v drugih državah)
pogosto imajo zelo ohlapno zakonodajo, ki se ne meni za poreklo denarja, zato lahko tam podjetniki s kapitalom sumljivega izvora registrirajo svoja podjetja za potrebe pranja denarja ali financiranja drugih spornih dejavnosti
122
Mehika je po svoji velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči na drugem mestu v Latinski Ameriki (za Brazilijo), tako kot številne druge kmetijske države je želela po drugi svetovni vojni postati industrijska država, zato je razvijala svojo industrijo → to pripelje do čezmerne rasti prestolnice in zapostavljanja podeželje. Leta 1965 so zato začeli s posebnim programom industrializacije severa, s katerim bi zmanjšali problem tamkajšnje rastoče brezposelnosti. Na obmejnem pasu z ZDA so ustanovili posebne gospodarske cone z velikimi davčnimi olajšavami, v njih so tuja podjetja začela postavljati _________________________________________.
Dopolni z ustrezno besedo in zapiši njeno definicijo.
Maquiladore so industrijski obrati, ki so jih tuja podjetja začela postavljati v posebnih gospodarskih conah z velikimi davčnimi olajšavami, na obmejnem pasu Mehike in ZDA.
123
Na čem temelji proizvodnja maquilador?
- njihova proizvodnja temelji na tem, da tuja podjetja brez carinskih dajatev pripeljejo tja surovine in polizdelke, ki jih mehiški delavci nato sestavijo v končne izdelke
- veliko večino izdelkov potem izvozijo
124
Kje so najprej nastajale maquiladore, kaj pa potem?
- maquiladore so najprej nastajale le ob pasu ob ameriški meji, nato pa so jih začeli postavljati tudi v notranjosti Mehike in tudi v nekaterih drugih srednjeameriških državah
- zaradi nastanka maquilador pa so se povečale razvojne razlike med razvitim severom in manj razvitim jugom
- maquiladore veliko prinesejo tudi k BDP-ju
- število maquilador se je zmanjšalo, saj so nekatere tovarne preselili v Kitajsko in druge azijske države s še cenejšo delovno silo → preselili so predvsem tekstilno in sorodno industrijo, v Mehiki pa obdržali proizvodnjo avtomobilov, računalnikov, televizorjev in drugega blaga, saj bi bil prevoz iz Azije v tem primeru predrag
- maquiladore obratujejo še danes, tam je zaposlenih več kot milijon ljudi (večinoma ženske)
- maquilador sicer mamilarska vojna ob ameriški meji ne prizadeva neposredno, vendar številni kamioni, ki prevažajo izdelke iz maquilador v ZDA, služijo tudi za ilegalen prevoz droge
125
Naštej prednosti, ki jih maquiladore prinašajo za Američane.
· zemljišča in delovna sila so cenejši kot v ZDA
· plačujejo zelo malo davkov
· carin so oproščeni
· mehiška zakonodaja je glede varnosti delavcev in zaščite okolja bistveno manj stroga, zato so stroški manjši
· mehiške delavke zaslužijo le 1/6 tistega, kar zaslužijo ameriške delavke, tako grejo dobički večinoma v roke vlagateljev
126
Naštej slabosti, ki jih maquiladore prinašajo za Američane.
· da je zaradi selitve industrije v Mehiko izgubilo delo kar nekaj Američanov
127
Naštej prednosti, ki jih maquiladore prinašajo za Mehičane.
· močno so se povečale zaposlitvene možnosti, predvsem za mlado žensko delovno silo
· močno so se povečala tudi tuja vlaganja ter priliv znanja in nove tehnologije
128
Naštej slabosti, ki jih maquiladore prinašajo za Mehičane.
· v obmejnih mestih se je znašlo veliko novih delavcev, ki so prisiljeni živeti v zelo slabih bivalnih razmerah
· razmnožila so se marginalna naselja
· okolje je močno ogroženo (najbolj prizadeti so viri pitne vode, saj so reke katastrofalno onesnažene)
· tuja podjetja plačujejo Mehiki zelo malo davkov, pa še ta denar gre večinoma v prestolnico in se le delno vrača na ta območja
· ker si tuja podjetja sama dobavljajo vse potrebne surovine in polizdelke, se maquiladore skoraj ne povezujejo s preostalim mehiškim gospodarstvom, so pa tesno povezane z razmerami v ZDA, zato so močno občutile tamkajšnjo finančno krizo po letu 2007, ki je povzročila zmanjšanje povpraševanja po njihovih izdelkih
129
Opiši kako je bil postavljen Cuidad de Mexico, kakšne socialne razlike so vidne v poselitvi prebivalstva in s kakšnimi problemi se sooča.
- razvil se je na dnu široke doline na višini 2240m
- s treh strani ga obdajajo več kot 3000 visoki gorski venci
- Azteki so središče svoje prestolnice postavili na majhnem otoku ob zahodnem delu bregu jezera Texcoco → Španci so to središče do tal porušili, potem pa na istem mestu postavili osrednji trg današnje prestolnice
- mesto se je na začetku širilo proti zahodu, na začetku 20. stoletja so večino jezera osušili, ker je omogočilo širitev mesta proti vzhodu in severu
- na nekoliko višjem območju so se naselili premožnejši sloji, saj je tam relief omogočal odtekanje odplak drugam
- vzdolž glavne avenije, se je izoblikovala poslovna os z elitnimi hoteli, restavracijami in stanovanji bogatašev, tujcev in diplomatov
- v zahodnem delu mesta je tudi večina četrti srednjih slojev
- na vzhodnem in severnem delu mesta, na tleh osušenega jezera pa živijo revnejši sloji, marginalna naselja se sicer raztezajo v skoraj sklenjenem obroču na zunanjem obrobju mesta (še posebej so značilna za teže dostopne strmine)
- v 20. stoletju je bila rast mesta eksplozivna, kar je bilo posledica velike centraliziranosti države, ki je velik del razvoja usmerila v prestolnico → današnja rast prebivalstva pa ni več toliko posledica priseljevanja, ampak visokega naravnega prirasta
- naraščajo tudi mestni problemi → mesto je gosto poseljeno, precejšen del prebivalstva živi v marginalnih naseljih, delovnih mest primanjkuje, zato sta se razcvetela ''siva ekonomija'' (ulično prodajanje najrazličnejših artiklov) in kriminal
- v času suše so posebna nadloga prašni delci, ki jih prevladujoči severovzhodni vetrovi prinašajo s tal osušenega jezera
- v času deževja pa se to območje spremeni v blatno brozgo in hiše se pogrezajo
- barakarska naselja so pomanjkljivo opremljena ali pa sploh brez oskrbe z vodo, elektriko in kanalizacijo
- precejšen problem je oskrba z vodo, saj je podtalnica močno izčrpana, zato morajo vodo črpati iz oddaljenega območja na nižji nadmorski višini in nato morajo vodo prek gora transportirati v više ležečo prestolnico
- zaradi prekomerne uporabe podtalnice pa se mesto tudi pogreza (razpoke na stavbah in uličnem tlaku)
- eden najhujših problemov je onesnaženost zraka, ki ne prizanaša niti bogatim četrtim, zaradi dolinske lege pa se zgodi tudi inverzija ki ta onesnažen zrak tišči proti dnu doline, kjer je mesto
- veliki onesnaževalci so industrijski obrati in avtomobili → mestne oblasti so začele ukrepati, zaprle nekaj industrijskih obratov, ki so bili najhujši onesnaževalci, zgradile nove prometnice in kolesarske steze, spodbudile uporabo osebnih vozil s katalizatorji ter uvedle okolju prijaznejši prevoz s sodobnimi avtobusi in primestnimi vlaki → uspelo jim je zmanjšati onesnaženje
