Afrika (drugi del), Latinska Amerika (prvi del) Flashcards
Opredeli se glede gostote in enakomernosti poselitve Afrike.
Afrika je neenakomerno in redko poseljena (40 preb./km2).
Kateri deli Afrike so gosto poseljeni?
Gosto je poseljena ob Nilu, obali Sredozemskega morja, Gvinejskega zaliva, v južnem delu celine in v višavjih vzhodne Afrike.
Kateri deli Afrike so redko poseljeni?
Redko je poseljena na območjih puščav in višjih nadmorskih višin (tropska in subtropska suha območja + tropski deževni gozd).
Opiši starostno strukturo Afrike.
- največ je mladega prebivalstva (skoraj polovica prebivalcev je mlajših od 15 let)
- imajo zelo visoko rodnost in naravni prirastek (približno 25‰, medtem ko je svetovno povprečje približno 15‰)
- pričakovana življenjska doba je od 50 do 55 let
- približna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa nižja od 20 let
Opredeli se glede izobrazbene strukture v Afriki.
- slaba
- visoka stopnja nepismenosti
Opredeli se glede zaposlitvene strukture Afrike.
Večina prebivalstva je zaposlenega v primarnem sektorju.
Opiši kaj naj bi se dogajalo s številom prebivalstva v Afriki.
- to število se bo močno povečalo, saj bo prišlo do hitrega demografskega prehoda, ki bo hitrejši kot v Aziji
- do naraščanja bo prišlo zaradi zmanjšanja umrljivost
Opiši versko strukturo Afrike.
- na severnem delu prevladuje islam
- na podsaharskem delu pa tradicionalna verovanja, zaradi vpliva priseljencev pa tudi krščanstvo
Opiši jezikovno strukturo Afrike.
- v Afriki imamo veliko tradicionalnih jezikov, poleg tega pa še jezike, ki so se uveljavili po kolonialni prevladi (angleščina, francoščina, portugalščina)
- uradni jeziki so po navadi tisti, ki so prišli na območje v času kolonij
- na severu, ki je pod vplivom islamskega sveta imamo arabsko jezikovno skupino
- na osrednjem delu je sudanska jezikovna skupina
- na južnem delu pa bantujska jezikovna skupina
Opiši kulturno strukturo Afrike.
- na severnem delu je kultura vezana na islam
- v osrednjem delu živijo precej tradicionalno
- na jugu pa je kultura bolj razvita, predvsem zaradi vpliva Nizozemcev
Opiši rasno sestavo Afrike.
- bela rasa prevladuje na severu in na nekaterih delih južne Afrike (Arabci, Berberi, Tuaregi, potomci evropskih priseljencev)
- črna rasa pa je značilna za tropski del Afrike (Masaji)
- rasni drobci, predstavljajo ljudi, ki ne pripadajo nobeni veliki rasni skupini (ljudstvo Sani, ljudstvo Baka)
Opiši kaj se dogaja v povezavi z demografsko eksplozijo v Afriki.
- zaradi najvišje rodnosti na svetu se je število Afričanov v drugi polovici 20. stoletja potrojilo
- Afrika, še posebej njen podsaharski del, je doživela demografsko eksplozijo
- ker prevladujoče revno in slabo izobraženo prebivalstvo skorajda ni poznalo načrtovanja družine, je demografski prehod v podsaharski Afriki močno zaostal za drugimi deli sveta
- eksplozivno rast prebivalstva je uspelo z načrtovanjem družine omejiti predvsem v gospodarsko bolj razvitih državah na severu in jugu celine, na zmanjšanje rasti prebivalstva pa so vplivale tudi posledice aidsa
- v osrednjem delu Afrike imajo ženske v povprečju še vedno več kot pet otrok, na severu in jugu celine pa od dva do tri otroke
- najboljša rešitev za ta problem pa je čim hitrejši gospodarski zavoj, ki pa bo zaradi vlaganja azijskih držav res lahko tekel hitreje kot na katerikoli drugi celini
Naštej nekaj zgodovinskih dejstev povezanih z Afriko.
- Afrika je zibelka človeštva
- na območju vzhodnih višavji so našli ostanke prvega človeka, ki je hodil po dveh nogah, šlo je za avstralopitka, ki so ga poimenovali Lucy
na severnem delu so bila mnoga uspešne civilizacije: stari Egipt, stari Grki in Perzijci, v 8. stoletju pa je bilo to območje del Abasidskega kalifata - na južnem delu so bile prav tako do 10. stoletja tam naseljene velike civilizacije, kraljevine in kraljestva (nekatere med njimi so imele tudi namakanje, pisavo in se ukvarjale s predelavo kamnin), tu sta bili Kraljevina Kuš (današnji Sudan), ki je bila zelo podobna staremu Egiptu in kraljestvo Aksum (severno od Etiopskega višavja), ki je bilo pomembna trgovska postojanka med Rimom in Indijo, imeli so že svoj denar
- veliko evropskih držav se je začelo odpravljati v Afriko, kjer so prišli v stik z afriškimi trgovci sužnjev, tako se je prodaja le teh povečala – kolonizacija
- neokolonializem pa označuje bolj prefinjene oblike ‘‘medsebojnega sodelovanja’’ med novimi afriškimi državami in njihovimi nekdanjimi kolonialnimi gospodarji
Zakaj o bogati zgodovini Podsaharske Afrike ne vemo veliko?
Pred prihodom evropskih osvajalcev pred dobrega pol tisočletja je bila podsaharska Afrika celina bogatih in raznolikih kultur, različnih življenjskih slogov, tehnološkega napredka in tudi trgovskih povezav z zunanjim svetom. Afrika je imela več tisočletji dolgo ‘‘svetlo’’ obdobje, zadnjih pet stoletji pa je Afriko doletelo ‘‘temno’’ obdobje, ki so ga zaznamovali podjarmljenje, trgovina s sužnji, kolonializem, revščina, pa tudi občasne vojne in naravne katastrofe. V marsikaterem pogledu se je to obdobje že končalo, za Afriko zdaj prihaja nov čas in nekateri jo na podlagi različnih spodbudnih znamenj že vidijo na začetku njenega ponovnega vzpona. O vseh plateh bogate afriške predkolonialne zgodovine še danes ne vemo prav dosti, tudi zato, ker so se evropski kolonialni gospodarji še posebej potrudili, da bi jo čim bolj izničili.
Kakšen vpliv so imeli Evropejci na Afriko skozi zgodovino?
- stiki Evropejcev s severnim delom Afrike segajo zelo daleč v preteklost
- rimski imperij se je raztezal tudi južno od Sredozemskega morja, tako da je bil gospodar tudi na afriškem ozemlju, vendar Evropejci zelo dolgo niso imeli stikov s podsaharsko Afriko, hkrati pa niso veliko vedeli o njej
- pomembnejši premiki so se zgodili v 15. stoletju, ko so Portugalci skušali vzdolž afriške obale najti novo pot v Indijo
- postopoma so prodirali ob zahodni obali, tako da jim je Rt dobrega upanja in pozneje tudi Indijo uspelo doseči šele proti koncu stoletja (časovno to sovpada s Kolumbovim prihodom v Ameriko)
- Portugalcem so kmalu sledile druge evropske države, tako so Evropejci ob zahodni afriški obali postavljali svoje postojanke, niso pa posegali globlje v notranjost, pri tem so prišli v stik z afriškimi trgovci s sužnji (v Afriki so to trgovino sicer poznali že pred prihodom Evropejcev, vendar se je odtlej bistveno povečala), izvajali so jo podsaharski, arabski in evropski trgovci s sužnji (skupno naj bi z domov odpeljali okoli 30 milijonov ljudi; največ sužnjev so odpeljali v Južno Ameriko in na Karibske otoke, nekaj tudi v Severno Ameriko)
- trgovina s sužnji se je večinoma končala šele v drugi polovici 19. stoletja, ko so Evropejci počasi uvideli, da je zanje bolj dobičkonosno izkoriščati afriško delovno silo kar v sami Afriki, tedaj se je zanimanje Evropejcev za afriško notranjost povečalo
- da si kolonialne sile pri delitvi afriškega ozemlja ne bi pretirano skakale v lase, so se njihovi predstavniki leta 1884 zbrali na berlinski konferenci
- na zemljevidih so začrtali meje bodočih kolonij, pri čemer Afričanov niso vprašali za mnenje, kljub medsebojnim sporazumom pa je trajalo vse do okoli leta 1910, da so Velika Britanija, Francija, Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija in Španija dokončno zavzele in si razdelile ozemlje celotne Afrike
- samo dve državi (Liberija in Etiopija) sta pri tem ostali samostojni
Kaj je kolonializem, opiši ga?
Kolonializem je politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel.
- bistvo kolonializma oz. kolonialnega gospodarjenja je bilo na eni strani izkoriščanje afriškega človeškega potenciala in surovin, na drugi pa ustvarjanje tržišča za evropske industrijske izdelke
- matične države so gospodarsko rast v kolonijah načrtno omejevale, vse upore pa zatrle s silo
- obdobje formalnega kolonializma je v Afriki trajalo le približno 75 let, in sicer od okvirno 1890 do 60-ih let 20. stoletja, vendar se njegove posledice še danes čutijo na vsakem koraku
Kdaj je prišlo do osamosvajanja afriških držav, razloži tudi potek?
- kmalu po koncu druge svetovne vojne so se evropski kolonialni imperiji začeli dokončno razkrajati tudi v Afriki (s tem se je najprej sprijaznila Velika Britanija, najdlje časa pa se je svojih kolonij oklepala Portugalska)
- največ držav se je osamosvojilo v obdobju 1960-70 → ponekod je to potekalo mirno, drugod (npr. Alžirija, Angola, Mozambik) v obliki osamosvojitvenih vojn → na čelo držav so prišle nove oblasti, sestavljene iz Afričanov
- nove oblasti osamosvojenih držav so bile zaradi posebnih afriških razmer (zelo nizka stopnja gospodarske razvitosti, pomankanje politične kulture,…) pogosto nedemokratične in so z lastnimi državljani včasih ravnale še slabše kot prejšnji kolonialni gospodarji
- ponekod so na oblast diktatorji prišli sami, drugod so državne udare izvajali ob pomoči nekdanjih kolonialnih sil, ZDA in Sovjetske zveze
- osamosvajanje afriških držav je namreč sovpadalo z obdobjem hladne vojne in celina je za vrsto let postala poligon preizkušanja političnega vpliva Sovjetske zveze na eni in ZDA, nekaterih zahodnih držav in Južne Afrike na drugi strani → po razpadu Sovjetske zveze in odpravi apartheida v Južni Afriki se je to ideološko rivalstvo v Afriki končalo, posledice pa se občutijo še danes
- število vojaških državnih udarov se je bistveno zmanjšalo.
Kaj je neokolonializem?
Neokolonializem je politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost. Pri neokolonializmu gre za prefinjene oblike ‘‘medsebojnega sodelovanja’’ med novimi afriškimi državami in njihovimi nekdanjimi kolonialnimi gospodarji → osamosvojene države so namreč tudi v novih razmerah bolj ali manj obdržale vlogo nekdanjih kolonij – glede izvoza surovin in uvoza končnih izdelkov – njihovi glavni gospodarski partnerji pa so večinoma ostale kar prejšnje matične države. Te si prizadevajo utrditi svoj gospodarski in politični vpliv ter se še danes vmešavajo v notranje zadeve afriških držav.
Kaj je poleg osamosvojitev in hladne vojne še prinašalo nemir v Afriki?
- poleg hladne vojne pa so bila razlog za trenja tudi nerešena etnična vprašanja
- meje nekdanjih kolonij so skoraj v nespremenjeni obliki ostale tudi meje samostojnih držav, zato skoraj v vseh državah še danes živi znotraj državnih meja več raznorodnih ljudstev, med katerimi ponekod prihaja do trenj, po drugi strani pa nekatera velika afriška ljudstva živijo razdeljena med več držav
- vrsto afriških držav so v preteklosti in tudi dandanes pretresale državljanske vojne, ne pa tudi meddržavljanske
- posamezna trenja znotraj držav lahko temeljijo tudi na verski osnovi (npr. trenja med islamskih severom in krščanskim jugom Nigerije), vendar gre v veliki večini za medetnične in ne medverske konflikte (v podsaharski Afriki namreč prevladuje visoka stopnja medverske tolerance)
- na splošno pa je v 21. stoletju vidno umirjanje konfliktov.
- umirjanje političnih konfliktov, nastop bolj prosvetljenih afriških voditeljev in demokratizacija celine po letu 1990, ki se kaže v vse večjem številu držav, ki izvajajo različne oblike volitev, so zelo pozitivna znamenja za boljšo prihodnost Afrike
- pred tem letom je bilo na tej celini zelo malo držav s formalno demokracijo, potem pa se je njihovo število precej povečalo → pri tem sta imela poseben simbolni pomen odprava rasnega ločevanja in demokratičen prenos oblasti na črnsko večino v Južni Afriki.
Kaj je apartheid?
Apartheid je politika rasnega razlikovanja med belo in črno raso, pri čemer so privilegirani pripadniki bele rase.
Kaj so bantustante?
Bantustane so nekakšne črnske države znotraj Južne Afrike, ki jih ni priznal nihče drug.
Kaj je pripeljalo do apartheida in kaj so bili ukrepi belcev?
- bliskovit razvoj industrije je omogočil množično priseljevanje temnopoltega prebivalstva s podeželja v mesta, obenem pa tudi razmah njihovega političnega gibanja → belci so se tega močno ustrašili, zato je na volitvah leta 1948, na katerih črnska večina ni smela sodelovati, zmagala nacionalna stranka, ki je zagovarjala apartheid
- apartheid je povsem ločeno življenje vseh skupin prebivalstva glede na barvo kože, pri čemer je bil privilegiran položaj namenjen belcem
- uvedli so vrsto rasističnih zakonov in jih neusmiljeno izvajali, za črnce so ustanavljali bantustane, ki so bile nekakšne črnske države znotraj Južne Afrike, ki jih ni priznal nihče drug
- zaradi čedalje hujšega upora in mednarodnih pritiskov so se začele rasistične oblasti pogajati s črnskim voditeljem Nelsonom Mandelo, ki so ga več kot četrt stoletja držale v zaporu
- postopen prenos oblasti na temnopolto večino se je simbolno končal s prvimi svobodnimi volitvami leta 1994, na katerih je zmagala najpomembnejša črnska stranka
- Afričani so tako sami jasno pokazali, da znajo reševati svoje probleme tudi po demokratični poti
- čeprav je bil apartheid odpravljen, so velike socialne razlike med belsko manjšino in črnsko večino v veliki meri ostale
Opiši dogajanje v Demokratični republiki Kongo.
- največ človeških žrtev (več kot v kateremkoli drugem spopadu na svetu po drugi svetovni vojni) je terjala dolgotrajna kriza z dvema vojnama v Demokratični Republiki Kongo, stanje pa se tudi kasneje ni trajno umirilo
- v vojno se je aktivno umešalo več afriških držav in tujih multinacionalk, bistvo vsega pa je bilo plenjenje bogatih nahajališč mineralnih bogastev (predvsem koltana, ki se uporablja v mobilnih telefonih in računalnikih; diamantov; bakra; nekaterih redkih kovin)
- osrednje oblasti so izgubile nadzor nad vzhodnim delom države, ki so mu zavladali lokalni gospodarji vojne in sklepali svoje posle s tujimi korporacijami, mednarodna skupnost pa vojne nikoli ni resnično želela ustaviti
Opiši dogajanje v Sudanu.
- Darfur je pokrajina v zahodnem Sudanu → tu so se predvsem zaradi vodnih virov (ki so začeli zaradi posledic globalnega segrevanja ozračja izginjati) spopadli arabski nomadski živinorejci in (staroselski) afriški poljedelci
- prve je aktivno podprl režim v prestolnici Kartum, ki je želel nasilno arabizirati ta del Sudana, saj se je na obzorju že kazala odcepitev ‘nearabskega’’ Južnega Sudana
- po letu 2003 sta sledila pogrom nad staroselci in humanitarna katastrofa, Darfur pa je ob razcepitvi Sudana leta 2011 ostal v severnem delu države
- v obeh Sudanih se prepletajo predvsem interesi Kitajske (ki je glavna uvoznica sudanske nafte in zato podpornica režima v Kartumu) ter ZDA na drugi strani
- v Južnem Sudanu je ostala glavnina naftnih polji, glavni naftovod do Rdečega morja, ki omogoča izvoz nafte v svet, pa je ostal v (severnemu) Sudanu
- obe državi sta tako kljub vsem nasprotjem ostali soodvisni druga od druge
Kaj je arabska pomlad?
Pojem arabska pomlad se navezuje na osamosvajanje držav na severnem delu Afrike.
Kaj je vodilo do arabske pomladi, kaj se je zgodilo potem?
- arabska pomlad je ‘‘izbruhnila’’ leta 2010 v Tuniziji → neki mlad prodajalec zelenjave na tržnici se je iz obupa zažgal, ker ni hotel več plačevati podkupnine policistu in so mu zato zaplenili vso zelenjavo
- dogodek je deloval kot iskra, ki je zanetila požar
- množice v arabskih državah (naveličane desetletji avtokratskih režimov, korupcije in drugih družbenih anomalij) so se dvignile
- poglavitno vlogo je odigrala mlada in bolje izobražena mestna generacija, ki se je pri organizaciji upora pomagala s spletnimi omrežji
- upor je kmalu ‘‘odnesel’’ tunizijskega voditelja ter preskočil še v druge arabske države, tudi tiste v Jugozahodni Azije, ki jih uvrščajo v bližnjevzhodni ‘‘sod smodnika’’
- ponekod so bili protesti dokaj mirni, drugod so izbruhnile državljanske vojne
- arabska pomlad je sprva ‘‘odnesla’’ nekaj nepriljubljenih voditeljev, vendar so se potem na oblasti utrdili enako ali še bolj avtokratski režimi, nekatere države pa so se pogreznile v neobvladljiv kaos državljanskih vojn in veljajo za ti. ‘‘padle’’ države (npr. Libija)
Kakšne posledice prinaša osamosvajanje afriških držav za Evropo?
- dober primer je situacija v Siriji, kjer se je na vodilni poziciji utrdil Bašar al Asad mnogi so ga poskušali premagati, a jim to žal ni uspelo → vse je vodilo le v zaporedje državljanskih vojn, ki so vodile do vala beguncev, ki pa je močno prizadel prav Evropo
- pogosto se zgodi da ljudje migrirajo prav v državo, ki je bila njihova bivša kolonialna lastnica, saj že poznajo jezik in delno tudi kulturo, tako da navezanost na bivšo kolonialno lastnico še vedno ostaja
Opredeli se glede afriške gospodarske razvitosti.
Afrika je gospodarsko najmanj razvita celina.
Katera je najbogatejša država v podsaharski Afriki, s čim izstopa?
V podsaharski Afriki je z velikim naravnim bogastvom, vsestransko razvito industrijo in drugimi dejavnostmi najpomembnejša država Južna Afrika.
Po blagostanju poleg Južne Afrike izstopajo še …..
Namibija in Bocvana (to sta dosegli predvsem zaradi izvoza diamantov) pa tudi Gabon in Ekvatorialna Gvineja (zaradi izvoza nafte).
Naštej največje izvoznice nafte.
Alžirija, Libija, Nigerija, Gabon, Kongo, Angola, Ekvatorialna Gvineja (Egipt, Kamerun, Slonokoščena obala)
Naštej največje izvoznice diamantov.
Sierra Leone, Demokratična Republika Kongo, Bocvana (Namibija, Srednjeafriška republika)
Naštej največje izvoznice kovinskih rud.
Mavretanija, Niger, Gvineja, Liberija, Zambija
Kaj je monostrukturno gospodarstvo?
Monostrukturno gospodarstvo je gospodarstvo, ki je odvisno od izvoza ene ali dveh surovin, pridelkov, izdelkov; monostrukturno gospodarstvo je zelo ranljivo, saj ga padec cen na svetovnem tržišču hitro zamaje.
Kateri so glavni artikli za monostrukturno gospodarstvo v Afriki?
Glavni artikli so kmetijski (plantažni) pridelki na eni ter rude oz. energijski viri na drugi strani.
Kaj se je dogajalo s cenami surovin, ki so povezane z Afriko in kaj je sledilo monostrukturnemu gospodarstvu?
- svetovne cene surovin, ki jih afriške države izvažajo so desetletja bolj ali manj padale ali kvečjemu nihale, po drugi strani so se cene industrijskih izdelkov ter vseh drugih vrst blaga, ki ga afriške države uvažajo, sproti dvigovale → tem državam zato kljub povečani proizvodnji ni več uspelo pokrivati razlik in so zato za zagon lastnega gospodarstva najemale čedalje več posojil
- ker so ta večinoma poniknila v žepe ozkih skorumpiranih elit, rezultatov skorajda ni bilo, tako je nastopila velika dolžniška kriza
- vodilne svetovne finančne institucije, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, so zato v osemdesetih leti 20. stoletja afriškim državam grozile s prekinitvijo vse nadaljnje pomoči, če se ne podvržejo posebnim strukturnim prilagoditvenim programom, katerih bistvo je v tem, da so svoja gospodarstva namesto državni regulativi prepustile delovanju tržnih zakonitosti
kljub nekateri pozitivnim rezultatom pa se dolžniško breme ni zmanjšalo, programe ‘‘zategovanja pasu’’ pa so najhuje občutile ravno revne množice, zlasti v mestih se je močno dvignila že tako visoka stopnja brezposelnosti, kar je velik del mestnega prebivalstva prisililo, da se zateče k ‘‘sivi ekonomiji’’, ki vključuje različne dejavnosti, ki niso nadzorovane in obdavčene od države (prodajanje na ulici, različne drobne storitve,…)
Kaj se je zgodilo z gospodarstvom po ‘‘temnem’’ obdobju?
- v večini držav podsaharske Afrike je bila v prvem desetletju 21. stoletja gospodarska rast pozitivna, prvič po dolgih letih je tako v teh državah gospodarstvo začelo naraščati hitreje kot njihovo prebivalstvo
- drugo spodbudno znamenje za prihodnost pa je tudi konec dolžniške krize, ki je afriške države pestila tri desetletja → to pomeni, da izboljšane finančne razmere afriškim vladam v prihodnosti omogočajo večja vlaganja v zdravstvo, izobraževanje, infrastrukturo in javne službe, v odnosu do svojih trgovskih partnerjev pa lahko nastopajo v enakopravnejši poziciji
- na začetku novega tisočletja pa je v Afriko na široko vstopila Kitajska, ta pri širitvi svojega gospodarstva nujno potrebuje afriška naravna bogastva in nova tržišča za svoje izdelke, sodelovanje pa zanima tudi Afričane
- Kitajska jim poleg poslov in izgradnje infrastrukture nudi tehnično pomoč pri razvijanju zdravstva in šolstva ter daje posojila, in to pod ugodnejšimi pogoji kot svetovne finančne institucije
- obseg medsebojnega sodelovanje se je v manj kot desetih letih podeseteril, leta 2008 je Kitajska v Afriki prehitela Zahod (ZDA in evropske države) in postala njen največji trgovski partner
- številni mladi Afričani hodijo na Kitajsko na izobraževanje, Kitajska pa v svojih projektih V Afriki veliko uporablja svojo lastno silo
- mnogi Kitajcem očitajo, da se pri sodelovanju zalo malo ozirajo na afriške delavske pravice in naravno okolje, da domačini zaradi dotoka kitajskih cenenih izdelkov izgubljajo delo in da z vsem tem Kitajska izvaja novo obliko neokolonializma
Opredeli pomen kmetijstva za Afriko.
- kmetijstvo je za Afriko zelo pomembna dejavnost, saj ima med vsemi celinami najvišji delež kmečkega prebivalstva na svetu
- kmetijski pridelki v številnih državah še vedno predstavljajo najpomembnejši izvozni artikel, po drugi strani pa mora Afrika veliko hrane uvažati, saj je ob hitri rasti prebivalstva pridelek hrane na prebivalca upadel
Kje ni plantažnega poljedelstva v Afriki?
Suha in polsuha območja ter območja kjer prevladuje bela rasa.
Naštej glavne kmetijske pridelke Afrike.
- tradicionalne kulturne rastline samooskrbnega kmetijstva: maniok, jam, batata – poleg teh gojijo še proso, banane, koruza, riž
- na namakalnih območjih severno od Sahare, še posebej v dolini Nila: pšenica, koruza, sladkorni trst, zelenjava
- plantažne kulturne rastline: kakav, čaj, kava, rastlinska olja (predvsem palmovo olje), arašidi, kavčuk, bombaž, tobak, sladkorni trst
- na sredozemskih območjih: agrumi, oljka, vinska trta
Naštej samooskrbne oblike kmetijstva v Afriki.
Selilno poljedelstvo, intenzivno samooskrbno kmetijstvo, nomadska in polnomadska živinoreja.
Naštej tržne oblike kmetijstva v Afriki.
Tržna živinoreja in tržno mešano kmetijstvo, mediteransko kmetijstvo, plantažno gospodarstvo.
Opiši selilno poljedelstvo v Afriki.
- široko razširjeno v podsaharski Afriki
- pri njem gre bolj za rotacijo zemljišč kot pridelkov
- v izbranem delu gozda vaška skupnost ponekod najprej poseka drevje in ga nato požge, drugod pa požge kar gozd z drevjem, ki še ni posekano → na ta način s pepelom pognojijo slabo rodovitne rdečkasto rumene prsti → na novih kmetijskih površinah kmetje mešajo različne kulturne rastline, saj na ta način vsaj delno ustvarijo rastlinsko zaščitno odejo na prsteh podvrženih izpiranju → ko se tla po dveh ali treh letih izčrpajo, postopek ponovijo na drugem delu gozda → vaška skupnost se tako s svojimi bivališči počasi seli iz enega dela gozda na drugega
- poljedelstvo kombinirajo z rejo nekaterih domačih živali
Opiši intenzivno samooskrbno kmetijstvo v Afriki.
- raztreseno je po različnih delih Afrike in je le ponekod vezano na obrečne ravnice
- poljedelstvo običajno kombinirajo s skromno živinorejo
- značilno je predvsem za delto Nila
Opiši nomadsko in polnomadsko živinorejo v Afriki.
- značilni sta za polsuha in suha območja na severu, vzhodu in jugu celine
- nomadizma v popolnoma čisti obliki v Afriki ni, saj živinorejci na svojih stalnih poteh postavljajo bivališča, ob katerih se vsaj del skupnosti ukvarja s poljedelstvom (v Sahari na ta način živijo na primer Beduini; v podsaharski Afriki so med tistimi, ki so še najbolj ohranili nomadski način življenja, najbolj znani Masaiji na Vzhodnoafriškem višavju)
Opiši tržno živinorejo in mešano tržno kmetijstvo v Afriki.
- prevladujeta na subtropskem jugu Afrike
- tržna živinoreja je značilna za Namibijo, Bocvano in Zimbabve, v glavnem pa je značilna predvsem za Južno Afriko, ki je pomembna izvoznica volne, razvito ima tudi mesno in mlečno govedorejo
- živinoreja je možna le na območjih, kjer ni muhe cece, večinoma je samooskrbna → gojijo govedo, na sušnih območjih pa drobnico in kamele
Opiši mediteransko kmetijstvo v Afriki.
- razvito je na območjih sredozemskega podnebja
Opiši plantažno gospodarstvo v Afriki.
- je najznačilnejša tržna oblika v tropski Afriki
- pri tržnem kmetijstvu gojijo predvsem plantažne kulturne rastline
- Afrika je edina celina, na kateri je v zadnjih desetletjih prihajalo do zmanjšanja pridelka hrane na prebivalca
- to ni le posledica hitre rasti števila prebivalstva, vzrokov je več
- razvoj je pripeljal do paradoksa → kmetijski pridelki so v številnih afriških državah najpomembnejši del izvoza, saj kaj drugega težko izvažajo; po drugi strani pa mora Afrika del hrane za lastne potrebe uvažati, to je marsikje vzrok za podhranjenost
- večje lakote lahko nastopijo prav takrat, ko pride do raznih naravnih nesreč → praviloma je to v obdobju katastrofalnih suš, ki prizadenejo različne dele Afrike, še posebej sta prizadeti območji Sahela in Afriškega roga
- najrevnejše afriške države najhujših katastrof brez humanitarne pomoči razvitih držav ne morejo preživeti, te so v takih primerih dolžne pomagati s hrano, zdravili in drugo najnujnejšo pomočjo
- sicer pa je mednarodna skupnost kot celota dolžna pomagati revnim afriškim državam predvsem z razvojno pomočjo (to pomeni, da jim z enakopravnejšimi oblikami sodelovanja pomaga razviti gospodarstvo do take stopnje, da ne bodo več potrebovale pomoči)
Naštej vzroke za zmanjšanje pridelka hrane na prebivalca.
- pri tradicionalnih oblikah kmetijstva so kmetje stoletja puščali del obdelovalnih površin in pašnikov neizkoriščenih (v prahi), da so si po nekajletni izrabi opomogli → po nastopu demografske eksplozije si občasne prahe niso mogli več privoščiti, tla so se zato izčrpavala, pridelek pa je upadal → zaradi tega so obdelovalna zemljišča marsikje začeli širiti na gozdne površine → ker prst ni imela več zaščite je hitro podlegla eroziji
- vlade afriških držav so vso pozornost usmerjale v razvoj dragih nekmetijskih projektov, kmetijstvo pa zanemarjale
- z željo, da bi se prikupile politično vplivnejšemu mestnemu prebivalstvu, so namenoma določale nizke cene kmetijskih pridelkov → samooskrbni kmetje tako niso strmeli k večji pridelavi, saj z občasno prodajo presežkov na trgu niso zaslužili dovolj za nakup nujno potrebnih semen, gnojil in mehanizacije
- poleg tega so afriške države od leta 1980 dalje uvažale poceni hrano iz razvitih držav, kjer so kmetije subvencionirane
- zelena revolucija v Afriki še zdaleč ni dala takih rezultatov, kot v Aziji, saj so prsti manj primerne, prehrana pa temelji na pridelkih, za katere jim ni uspelo razviti visokorodnih vrst
- pogubne posledice za samooskrbne kmete so imeli tudi programi ‘‘zategovanja pasu’’, vsiljeni od mednarodnih denarnih institucij, saj so spodbujali pridelavo izvoznih pridelkov, za pridelavo lastne hrane pa je začelo zmanjkovati zemljišč, podobno se dogaja tudi danes, ko tujci kupujejo ali najemajo najboljša zemljišča za pridelavo hrane, ki jo potem odpeljejo v tujino
Zaradi vseh teh procesov in okoliščin se je pridelek hrane na prebivalca zmanjšal.
Kaj je Sahel?
Sahel je prehoden pas med Saharo na severu in savanami na jugu.
Opiši države in podnebje ter rastlinstvo v Sahelu.
- sahelske države večinoma spadajo med gospodarsko najmanj razvite in najmanj perspektivne na svetu
- v polsuhem podnebju prevladuje trnasta savana, padavin ni le malo, glavni problem je ta, da se njihova količina stalno spreminja
Zakaj naj bi na območju Sahela prihajalo do katastrofalnih suš?
Sahel je območje občasnih katastrofalnih suš s hudimi posledicami, vzroke za te katastrofe nekateri strokovnjaki iščejo v podnebnih spremembah, drugi pa pri človeku, saj je število prebivalcev po letu 1950 zelo hitro naraščalo, s tem pa se je močno povečala obremenitev okolja → zaradi uvedbe nepretrganega obdelovanja so se tla osiromašila, obdelovati so začeli manj primerna zemljišča, ki jih je erozija hitreje načenjala, povečala se je sečnja dreves, saj so za kuhanje potrebovali več kuriva, vse to pa je samo še pospeševalo erozijo tal