SEMINARSKE HU ><><><><><><>

Question 1

Status vojvodine Štajerska

Answer 1

• Štajerska postane vojvodina leta 1180, status podeli cesar.
• Leta 1186 vladar Otokar podeli plemstvu deželni ročin (zgodovinska oblika zborovanja), kar Štajerski dodeli status dežele.
• Štajerska postane dedna dežela od leta 1186.
• Koroška in Kranjska doživita zapozneli razvoj, status dežele prejmeta šele leta 1338.
• Deželni ročin za Koroško in Kranjsko podeli habsburški vladar leta 1338.
• Status dežele ni povezan z velikostjo področja (primer: Prusija kot kraljevina).

Question 2

Ozemeljsko napredovanje Štajerske

Answer 2

• Ozemeljsko napredovanje Štajerske: Celotno ozemlje od Drave do Save postane del Štajerske.
• Koroška: Ozemeljski obseg ostaja nespremenjen skozi stoletja.
• Ozemeljsko napredovanje Kranjske:
• Priključitev grofij Goriške in Gradiške.
• Priključitev nižjih upravnih enot, kot so glavarstva Trst, Reka, Trsat, Bakar, Bovec.
• Priključitev Metlike, Krasa (celotna Istra) in Istrske grofije (avstrijska Istra).
  Priključitev deželne četrti Kranjske leta 1374.
• Priključitev gospostva Duino/Devin (tik ob morju severno od Trsta) zaradi dolgoročnih povezav Devinskih gospodov s tem območjem (že od 12. stoletja).

Question 3

Katera od naših historičnih dežel je med 16. in 18. stoletjem največ pridobila

Answer 3

• Goriška (glavarstvo Bovec in celotna Gradiška).

Question 4

Dvorni svet

Answer 4

• že od 1578 dalje)
  Pride do vprašanja, kdo bo imel večji vpliv
• Pregledi sodb(revizija), ki so na dvor prihajali iz posameznih dežel. Organ je bil v osnovi že ustanovljen za obdelavo razsodb.

Question 5

Eggenberški knezi in glavarstva

Answer 5

• Družina Eggenberg, prvi plemiči, ki so prejeli naziv knezi.
• Kneževine: Vsa ozemlja v lasti Eggenbergov so postala kneževine.
• Sedež Eggenbergov: Blizu Gradca.
• Po izumrtju Eggenbergov: Gradiško prevzamejo Habsburžani, ki jo združijo z Goriško.
• Glavarstva: Majhne upravne enote, katerih voditelji, glavarji, so bili imenovani neposredno od vladarja.
• Glavarstva v slovenskem prostoru: Bovec (vključno s Tolminom kot podglavarstvom), Oglej.
• Konec širitve Goriške: Leta 1754 na severu.

Question 6

Enklava

Answer 6

• izraz, ki označuje ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države. Habsburške enklave Gradiške (na karti čisto levo 3 točke). Ozemeljsko ločene od Gradiške, vendar so pod oblastjo Habsburžanov. Tržič je enklava Beneške republike.

Question 7

NOTRANJEVSTRJSKA CENTRALNA OBLASTVA NA DVORU V GRADCU

Answer 7

• Prejšnji oblastni organi: Bili so v Innsbrucku in na Dunaju.
• Ferdinandov sin Karel II.: Prevzame očetove organe in jih prestavi v Gradec.
• Organi v Gradcu: Delovali so tam 250 let.
• Ukinitev Notranje Avstrije: Napoleon jo ukine in fizično preseka ob koncu 18. stoletja.
• Poimenovanje Notranje Avstrije: Pomembno za razlikovanje od dunajskih organov.

Question 8

Dvorna pisarna

Answer 8

• Poslovanje s spisi pri centralnih oblastvih, ki pa so nato dobila deloma lastne pisarne
• skrbi za piporologijo dokumente
• dvorna pisarna pomagala usklajevati upravne zadeve in izvajanje ukazov v različnih regijah. To je vključevalo pripravo in distribucijo ukazov ter nadzor nad njihovo izvršitvijo.

Question 9

Najpomembnejše glavarstvo

Answer 9

• mesto Trst. Sega tik ob obali (1- 2 km),
• potem se začenja glavarstvo Devin.
• Glavarstvo Reka,
• Trst nad Reko je posebno glavarstvo- podglavarstvo (enako kot Bovec in Tolmin). Bakar (penina- bakarska vodica)je bilo sekundarno pristanišče Reke, lep zaliv danes mesto Kraljevica.

Question 10

Notranjeavstrijski tajni svet
Gradec

Answer 10

• tudi na Dunaju, Innsbrucku, Pragi- 1583 habsburški vladar/ cesar, ki ni bil naš deželni knez, se z Dunaja preseli v Prago).
• Kasneje se preimenuje v notranjeavstrijski tajni urad
• Zaupniški organ: Svetovalni, ne izvršilni organ, ki ga vladar popolnoma zaupa.
• Kritični elementi: Vladar je s tajnim svetom delil občutljive teme, kot sta reformacija in protireformacija.
• Uvedba: Vladar uvede tajni svet kot najvišji organ in zastopstvo deželnega kneza.
• Navodila: Vladar članom ne daje specifičnih navodil, le imenuje jih za posvetovanje.
• Personalni sestav: Pogoste menjave članov, saj vladar ni hotel protestantov v tem svetu.
• Sodna instanca: Tajni svet je najvišja sodna funkcija, vladar (deželni knez) je najvišji sodnik.

Question 11

Dvorni svet

Answer 11

• Pregledi sodb(revizija), ki so na dvor prihajali iz posameznih dežel. Organ je bil v osnovi že ustanovljen za obdelavo razsodb.
• (že od 1578 dalje)
  Pride do vprašanja, kdo bo imel večji vpliv.

Question 12

Notranjeavstrijska dvorna komora

Answer 12

• od 1625 dalje deluje tudi v Gradcu
• Uprava karmeralnega premoženja, najbogatejši je deželni knez. Komorno premoženje, premoženje, ki ga je upravljala komora (to je bil finančni urad).
• Od leta 1709 je bila podrejena dunajski dvorni komori. Ukinjena je z Marijo Terezijo leta 1748.
  Komora je skrbela za vso vladarjevo premoženje.

Question 13

Urad notranjeavstrijskega dvornega poštnega mojstra

Answer 13

• Urad, ki je ustanovljen, da je vladarju vzdrževal poštno mrežo. Vzpostavila se je vojno- poštno mreža na liniji Gradec- Maribor- Ptuj- Varaždin- Zagreb

Question 14

Notranjeavstrijska komorna prokuratura

Answer 14

• Po letu 1625 je ta organ prešel v dvorno komoro.
  Varuh vladarjevega bogastva= komorni prokurator, ki je tudi vladarjev odvetnik
• Ustanovljeno za super kontrolo, ta organ je sestavni del dvorne komore, vendar je izpostavljen. Nadzira delo notranjeavstrijske dvorne komore. To je bilo potrebno, uradniki so ves dan računali. Zelo hitro je lahko del denarja »izginil«.
  V ta organ more vladar imeti veliko zaupanje.
  Ta organ je enak kot računsko sodišče Republike Slovenije; kontrolira državna sredstva. Organ ima pristojnosti za nadzor trošenja denarja v državi

Question 15

Notranjeavstrijska vlada

Answer 15

• Na vrhu je najpomembnejši tajni svet/ tajni urad, drugi po pomembnosti vlada- dvorni svet- komora
• Ima sodne pristojnosti. Trije osrednji organi imajo sodno oblast: tajni svet, dvorni svet, vlada. Vlada je izvršilni organ.
  Nadzirala je deželne glavarje in glavarje (načelujejo posameznim glavarstvom), deželne upravnike, ograjna sodišča, deželne vicedoma, revizijska instanca v kazenskem sodstvu za sodbe deželno gavarskih sodišč in deželnih sodišč.
• Leta 1746 je Marija Terezia vse splošne zadeve prenesla od vlade na tajni urad (prej tajni svet). Vlada tako postane le sodni urad.

Question 16

Notranjeavstrijski dvorni svet/ notranjeavstrijski dvorni urad

Answer 16

• Ukinjen nato ustanovljen vojni direktorji
• To je še zadnji 5 izmed najpomembnejših uradov
• Deloval je kot povezovalni člen med cesarsko upravo in lokalnimi oblastmi, kar je vključevalo usklajevanje politik in izvajanje ukazov iz središča cesarstva.

Question 17

Struktura oblasti

Answer 17

• Različni upravniki in uradniki so imeli specifične funkcije v Notranjeavstrijski upravi, ki jih je potrjeval vladar s svojim podpisom. Te funkcije so bile ključne za upravljanje dežel, kot so Notranja Avstrija in druge pod habsburško oblastjo.

Question 18

Glavne funkcije

Answer 18

• Predsednika Notranjeavstrijskega tajnega sveta in dvornega sveta: Ta dva sveta sta vodila upravne zadeve v deželah.
• Notranjeavstrijska dvorna komora: Sestavljali so jo komorniki in zakladniki, ki so upravljali finančne zadeve.
• Dvorno komorni prokurator: Bil je samostojen in je imel pomembno vlogo v finančnem sistemu.
• Dvorni kancler: Vodil je vlado, medtem ko je dvorni podkancler vodil dvorno pisarno, ki je bila podrejena vladi.
• Deželnoknežji namestnik: Funkcija je bila običajno zaupana škofom, in namestnik je bil podpisnik vladarja. Tomaž Hren je bil na primer namestnik Ferdinanda.

Question 19

Uradniških mest

Answer 19

• Ustanavljanje uradniških mest: Vladar je ustvarjal vedno več uradniških položajev, kot so mitničarji in cariniki, ki so imeli dvojni položaj – bili so podrejeni tako vladarju kot tudi deželi.
• Posamezniki, ki so zasedali določene uradniške položaje, so pogosto imeli večji vpliv, kot je to kazala njihova uradna funkcija. Na primer, na Koroškem je bil najvplivnejši človek tisti, ki ni imel najvišje uradniške funkcije, vendar je imel močan vpliv zaradi svojega položaja in osebnih povezav.

Question 20

Deželni glavar

Answer 20

• Deželni glavar je bil ključni posrednik med vladarjem in deželnimi stanovi, podrejen obema oblastema. Deloval je kot zaupnik deželnih stanov, vendar ga je potrjeval vladar.
• Postopek imenovanja: Deželni zbor je iz plemiškega stanu izbral kandidata, ki ga je nato potrdil vladar. Kasneje so predlagali več kandidatov (3 do 10), da bi zmanjšali možnost zavrnitve s strani vladarja.
• Pristojnosti: Deželni glavar je imel pomembne vojaške, obrambne in sodne pristojnosti, podobno kot sodobni predsednik vlade. Njegov vpliv je bil ključen za varnost in upravljanje dežele.
• Trajanje mandata: Mandat deželnega glavarja je trajal do njegove smrti, odstopa ali odpoklica s strani vladarja.
• Plačilo in odgovornost: Deželni glavar je prejemal plačo od deželnih stanov, kar ga je naredilo bolj odgovornega njim, hkrati pa je moral odgovarjati tudi vladarju.
• Prehod na parlamentarno demokracijo: Sistem je bil v uporabi do leta 1864, ko je Avstrija prešla v parlamentarno demokracijo, kar je spremenilo naravo funkcije.

Question 21

Deželni upravnik

Answer 21

• Stalni namestnik deželnega glavarja- od trenutka, ko je deželni glavar bil izvoljen je moral iti takoj k vladarju, ne pa na deželni sedež.
• Torej je najvišji uradnik dežele, deloval izven dežele. Deželni glavar je zastopal deželo in njene interese pred vladarjem. Deželni upravnik je imel samostojen položaj, v sami deželi je bil najvišji uradnik deželnega nivoja. Vladar- deželni glavar- deželni upravnik, tok pooblastil (tričlenska veriga opravljanja in izvrševanja vladarjevih nalog/ ukazov).

Question 22

Deželni upravitelj

Answer 22

• Funkcija deželnega glavarja ni bila stalna ali nujna; ob smrti glavarja vladar ni vedno takoj sklical seje za izvolitev novega.
• V odsotnosti deželnega glavarja je vladar lahko imenoval deželnega upravnika, ki je začasno prevzel njegove naloge.
• Na Kranjskem je deželni upravitelj postal stalni namestnik deželnega glavarja, dva zastopnika sta ga nadomeščala v odsotnosti.
• Marija Terezija je leta 1767 ukinila sistem deželnega upravnika in deželnega upravitelja ter s tem spremenila upravno strukturo.

Question 23

Deželni maršal

Answer 23

• Funkcija deželnega maršala je bila dedna in je imela dvojni položaj med deželani in deželnim knezom.
• Deželni maršal je bil neposredni poveljnik deželne konjenice do prihoda Osmanov, ko se je vloga zmanjšala zaradi pomanjkanja zunanjih groženj.
• Z upadom nevarnosti je funkcija deželnega maršala izgubila pomen, zato jo je Maksimiljan nadomestil s stalnimi vojaškimi poveljniki.
• Nato je deželni maršal postal vodja zasedanj deželnih zborov (podobno kot predsednik parlamenta danes).
• Funkcija deželnega maršala je bila ukinjena med letoma 1750 in 1755.
• Na Koroškem je imel funkcijo deželnega maršala gradiščan (upravnik gradu), ki je postal najvišji predstavnik dežele in imel nadvlado nad deželnim glavarjem in upravnikom.
• Mesto Celovec je v 16. stoletju prešlo pod lastništvo deželnega zbora, ne več vladarja, kar je okrepilo vlogo gradiščana.

Question 24

Srednji novi vek in nobovsti habsburžanov

Answer 24

• Srednji vek: Vladarji niso imeli ločenih organov vlade ali financ. V času Friderika III. je bil na voljo le en splošen svet z okoli 20 člani, ki so izvajali vladarjeva navodila.
• Maksimiljan I.: Z njim so začeli uvajati bolj strukturirane upravne organe. Na Dunaju je bil ustanovljen regiment (vlada), ki je izvrševal naloge, in komora, ki je bila odgovorna za finance. To je bil začetek razvoja vladnih organov, ki so kasneje prešli v moderne oblike vlade.
• 16. stoletje: Organi oblasti so se preselili v Gradec (od 1564 dalje), kar je vplivalo na centralizacijo in organizacijo uprave. Vladarska oblast se je sčasoma razvila v današnjo obliko, z vlado, ministrstvi, predsednikom države in predsednikom vlade. Vladar je imel več pooblastil kot sodobni predsednik.
• Vladarske in deželne funkcije: Dežele so sčasoma dobile večjo avtonomijo, kar se je izražalo tudi v uporabi nazivov kot je kronovina, ki označuje deželo, ki je bila povezana z več kronami (npr. Štajerska s karantanskim panterjem in vladarskim klobukom).
• Gradiška: Leta 1717 je Gradiška prišla pod oblast Habsburžanov in postala nova dežela z deželnim glavarjem in stanovsko strukturo. Šele leta 1744 je dobila lastnega deželnega glavarja na zahtevo stanov.
• Centralizacija oblasti: Centralni organi v Gradcu so postopoma ustanavljali urade v posameznih deželah, ki so bili podrejeni vladarju v Gradcu ali Dunaju, kar je prispevalo k večji organiziranosti in centralizaciji uprave.

Question 25

Deželni vicedom

Answer 25

Najvišji vladarjev uradnik v dežele, vsaka dežela ima svojega. Kranjski deželni vicedom je bil tudi vicedom za Goriško in Gradiško

Question 26

Carinsko mitninski kontrolorji
Kontrolorji za morsko sol

Answer 26

Skrbeli so za zadeve trgovinske policije

Question 27

Uradi

Answer 27

Mitninski in višji mitninski, nakladnaški in pristojbinski, mejni in carinski

Question 27

Višja poštna uprava

Answer 27

• Ljubljana in Gorica, saj je bilo zadnje pomembno mesto pred koncem državne meje, poštne linije do Trsta in celo do Rima.

Question 28

Dvorna komisija v zadevah deželne varnosti in preskrbe ubogih

Answer 28

Visoka komisija za policijo in socialno delo, uradniki so podrejeni direktno Dunaju.

Question 29

Dvorna navigacijska komisija

Answer 29

• Kranjska, za plovbo po Savi in Ljubljanici. Gost in intenziven rečni promet, za kar vladar ustanovi posebno komisijo. V 18. stoletju so začeli že z regulacijo teh dveh rek. Na ljubljanskem liceju ustanovijo študij navigacij (plovba po rekah in morju). Najbolj znan študent je Jurij Vega- regulacija reke Mure od Gornje Radgone.

Question 30

Stanovska/ deželanska uprava
Danes v Avstriji deželni zbor

Answer 30

Deželani; članstvo v deželnih stanovih. Član teh stanov je vsak polnoleten plemič, ampak ker se ni moglo sesati 3000 plemiških družin (Štajerska) so nastavili sistem dvojnosti. Samo predstavniki plemiških družin (direktni člani), indirektni ne prihajajo na seje.
Direktni člani deželnega zbora so deželani.

Question 31

Štirje deželni stanovi
Plemiška družba se je tudi statusno delila in se tako kazala v deželnem zboru.
Preko glasovanja potekajo odločitve.

stan= klop= kurija

Answer 31

• 1. stan: Duhovščina, najpomembnejši sloj, sestavljen iz prelatov (višja duhovščina, kot so škofje, kanoniki, menihi, opati). Virilisti so bili stalni člani deželnih zborov.
• 2. stan: Plemiči, vključno z najvišjimi plemiškimi družinami, grofi in knezi. Do 15. stoletja so gospodje postali svobodni državni gospodje. Pod njimi je bil nižji plemiški stan.
• 3. stan: Vitezi in vojaki, ki so predstavljali srednji plemiški sloj.
• 4. stan: Deželnoknežja mesta in trgi, kot so Škofja Loka in Ormož, ki niso nikoli pripadali deželnoknežji oblasti. Ta sloj je predstavljal 97 % prebivalstva, a imel le en glas.
• Štajerska: Višji in nižji plemiči so glasovali skupaj, kar je pokazalo moč plemstva. Glasovali so v dvojni kuriji.
• Goriška: Do leta 1755 so imeli samo 3 stanove: prelati, gospodje in vitezi (združen v en plemiški stan), brez predstavnikov zadnjega stanu (mest in trgov).

Question 32

Naloge stanovskega odbora

Answer 32

Javni red in preskrba, nadzor nad zdravstvom, obrtjo, trgovino, prometom, cestami, gozdovi.

Question 33

Poverjeniki

Answer 33

• Deželni zbor: Zborovanje se je odvijalo dvakrat letno (konec zime in konec septembra). Sklicaval ga je vladar.
• Predsedujoči: Deželni maršal je vodil zasedanje in izbral manjšo skupino za izvrševanje sklepov.
• Urad poverjenikov: Prvotna „vlada“ dežele, sestavljena iz 3-6 članov deželnega zbora. Ta organ je izvajal sklepe deželnega zbora in moral je opravljati naloge, ki so mu bile naložene.

Question 34

Stalni stanovski odbor

Answer 34

• Odbor poverjenikov: Člani so imeli celoletno službo v enem mestu, podobno kot današnji ministri.
• Najpomembnejši član: Deželni blagajnik je bil ključna oseba v odboru poverjenikov.
• Naloge: Odbor je upravljal davke in vojaške zadeve ter odobravali višino kontribucije (davka), ki ga je moral deželni zbor zbirati za vladarja.
• Finančna politika: Dežela je sama vodila svojo finančno politiko. Vladarja ni zanimalo, od kod prihajajo davki. Dežela je morala sama izterjevati davke od podložnikov, kar je pogosto vodilo v kmečke upore.

Question 35

Deželnoglavarsko sodišče
Ograjno sodišče

Answer 35

• Najvišji sodni oblasti: Obstajali sta dve različni sodni instanci:
• Sodišče za plemiče: Namenjeno samo plemičem in neposrednim članom stanov.
• Deželno glavarstvo: Obvladuje primere za ostale prebivalce (indirektni člani stanov).
• Kazensko sodišče za privilegirane: Ustanovljeno za privilegirane posameznike in tujce.
• Privilegiran človek: Oseba z posebnim statusom pred vladarjem, kot so plemiči. Simboli privilegijev so vključivali posebno obleko in orožje. Privilegirani so imeli poseben sodni aparat za obravnavanje njihovih primerov.

Question 36

Pritožbe, procesi, Deželna pravda, odvetnik, vicedom, menica, lokalna oblast

Answer 36

• Pritožbe: Plemiči so se lahko pritožili na dvorni svet, tajni svet, ali vlado. Deželna sodišča so bila manj natančna, kar je obsojencem lahko koristilo.
• Procesi proti plemičem: Lahko so se začeli na sodišču, ki je bilo pristojno zanje.
• Deželna pravda: Plemiško sodišče, medtem ko je dvorna pravda obravnavala nasilna dejanja.
• Poklic odvetnika: Od 16. stoletja je bil prisoten kot pravni profesionalec, ki je lahko deloval samostojno in ga lahko najamejo tudi podložniki.
• Deželni vicedom: Imel je sodišče za spore glede deželnoknežjih posesti.
• Sodišče za študente in profesorje: V Gradcu so obravnavali kazniva dejanja študentov in profesorjev.
• Merkantilno: Povezano s trgovino.
• Menica: Zadolžnica, zgodnja oblika čeka, ki je bila nagnjena k ponarejanju. Sodišče v Trstu je preverjalo overjenost brezgotovinskega poslovanja. Bankovcev še ni bilo, samo kovanci.
• Lokalna oblast: Prešla iz deželnoknežjega na deželni nivo in nato na nivo večjega ali manjšega območja. Pokrivala je življenje neprivilegiranih slojev (98,5 % prebivalstva).

Question 36

sodišče

Answer 36

• Deželni stanovi: Od 1620 naprej so bili le poslušni vladarju, brez možnosti glasovanja proti. Ustanovljeni so bili posebni aparati, številni deželanski uradniki so imeli dodatne funkcije (zdravniki, babice, lekarnarji, učitelji, evangeličanski pridigarji in profesorji).
• Deželno sodišče: Pristojno za privilegirane stanove in tujce, predvsem plemstvo in nekaj tujcev z neuspelim potrjevanjem statusa. Ta skupina je predstavljala približno 1,5 % prebivalstva.
• Sodni sistem:
• Deželni glavar ni razsojal na deželno in ograjno sodišče; njegovo funkcijo je opravljal stalni namestnik (deželni upravnik), ki predseduje vsakemu sodišču.
  Sodni senat: Sestavljen iz članov stanov obsojenega, zamenjava skupine predsedujočih pri vsakem procesu.

Question 37

Deželska sodišča (množina), majhen del tega sodišča predstavljajo »protičarovniški procesi«, poleg umorov, zločinov.

Answer 37

• Deželsko sodni okraji: Preneseni iz 15. stoletja v današnji sistem. Okrajno sodišče je pristojno za območje, kjer so sedeži zemljiških gospoščin.
• Zgodovina deželskih sodišč:
• V 13. in 14. stoletju so bila deželska sodišča velika in manj številna.
• V 16. in 17. stoletju so se delila na manjše okraje, kar je omogočilo natančnejšo obravnavo primerov.
  Število sodišč: V dobi Marije Terezije je bilo v spodnji Štajerski okoli 70-73 deželskih sodišč, ki so pokrivala majhne delčke ozemlja.
  Pomembna sodišča: Rein, Brežice, Gornji Grad, Tufer, Laško, Lutenberg, Ljutomer, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož.
• Vrste sodišč:
• Privilegirana sodišča: Imela posebne pravice in pristojnosti.
  Neprivilegirana sodišča: Niso imela krvnega sodnika.
  Krvni sodnik:
• Potreben na sodiščih, kjer so se obravnavali primeri, pri katerih je tekla kri.
• Krvni sodnik je lahko izvajal postopke, ki so vključevali fizično kaznovanje (preizkus z vodo in z ognjem) ter določal kazni na podlagi priznanih krivd.

Question 38

Krvni sodnik, imenuje ga deželni glavar (vendar vse izhaja iz vladarja). Od dežele so dobivali nižjo plačo, vse ostalo so zaslužili med delom

Answer 38

• Protičarovniški procesi: V 17. stoletju obtoženi zločinov zoper čarovništvo, kjer so obtožene pogosto povezovali s hudičem.
• Postopek: Obtožene so pripeljali na sedež deželskega sodišča.
• Vloga sodnika: Poleg sodnika je pri postopkih sodeloval rablja, ki je izvajal mučenje obtoženih, da bi pridobil priznanja.
• Mučenje: Med mučenjem je pogosto pritekla kri, mnogi obtoženi so umrli zaradi mučenja.

Question 39

Patrimonialna oblast
Patrimonialno sodstvo

Ista, Goriška in Gradiška- tu se ta sodstva ne razvijejo.

Answer 39

• Civilne in manjša kazenska dejanja: Vključujejo kršitve zoper dajatve in manjša kazniva dejanja. Podložniki so se lahko pritožili sami v primerih sporov zoper soseda.
• izvrševanje pravosodja: Zemljiški gospod je imel vlogo tožnika in sodnika hkrati, saj so podložniki bili sodno podložni najprej njemu.
• Namen kaznovanja:
• Kazen služi kot opozorilo obsojencu, da si zapomni svoje dejanje.
  Kazen tudi deluje kot nauk za druge, da se izogibajo podobnim dejanjam.

Question 40

Mestni sodnik; najvišji mestni funkcionar (33 mest na slovenskem). Ljubljana je imela edina župana, ostala mesta so imela do konca 18. stoletja mestnega sodnika.
Mestni svet

Answer 40

• Sestava prebivalstva:
• 98,5% prebivalstva so bili podložniki, od tega 95% zemljiški podložniki.
  Preostalih 3,5% so predstavljali meščani in tržani.
  Mestni sodnik:
• ima nižji nivo sodstva.
  Prisedniki so člani mestnega sveta (mestni svetniki).
  Vloga mestnih organov:
• Mestni organi so imeli tudi sodne funkcije in so sodili meščanom.
  Mestni svet: Skrbel je za upravne in finančne zadeve mesta.
  Delil se je na notranjega in zunanjega sveta, ki sta imela različne naloge v upravljanju mesta.

Question 41

Župan- Gradec, Judenburg, Bruck, Ljubljana, Celovec
Na enakem nivoju so urejeni trgi (na slovenskem ozemlju 70 trgov), le s trškim sodnik in trški svet

Answer 41

• Predstojnik mestnih uradov:
• Mesta imajo poleg mestnega sodnika tudi župana.
  Župan prevzema upravne naloge, saj mestni sodnik nima časa zaradi velikega obsega sojenja.
  Župan je odgovoren za organizacijo mestne lastnine in nepremičnin.
  Status meščanov:
• Meščan je posebna vrsta prebivalca mesta.
  Okoli 95% prebivalcev mest so bili meščani, preostali so bili nemeščani.
  Meščan mora biti lastnik hiše ali obrti.

Question 41

Gastald

Answer 41

• Mestni sodnik ali rektor, ki nadzoruje dogajanje v Gorici. V deželnem glavarstvu Bovec pa vse zadeve ureja deželni glavar.

Question 42

Mesto Trst:

Answer 42

• Notranja samouprava: Trst je imel skoraj popolno notranjo samoupravo, kljub temu da so lastniki Habsburžani živeli več sto kilometrov stran.
• Mesto Trst vs. Tržaško glavarstvo: Mesto Trst je del Tržaškega glavarstva, ki je širše območje.
• Avtonomna mestna uprava: Ohranila se je do 18. stoletja, izhaja iz leta 1550.
• Mestni statut Ptuj: Edino mesto v notranjosti slovenskega prostora s svojim statutom.
• Patricijska sveta: Dva sveta (večji in manjši) s članstvom patricijev. Manjši svet predstavlja mestno vlado.
• Mestni uradniki: Dva sodnika in dva rektorja (ter ostali uradniki). Mestna oblast in sodstvo sta v rokah vikara, medtem ko tržaški glavar nadzoruje okolico mesta.

Question 42

Sodni sistem

Answer 42

• Temeljno sodišče: Osnovno nivo sodišča.
• Okrajno sodišče: Sodišče za večje območje.
• Okrožno sodišče: Nadzoruje več okrajev.
• Vrhovno sodišče: Najvišje sodišče z najvišjo pristojnostjo.
• Obstajajo tudi višja sodišča, ki delujejo nad več okraji.
• Dvorni organi v Gradcu: Razrešujejo spore, povezane z veleizdajo in kmečkimi upori.
• Patrinomium Sancti Petri: Star naziv za oblast svetega Petra (papež).

Question 43

Lokalna oblast v Beneški Istri:

Answer 43

• Upravna območja: 4 mesta (Novigrad, Koper, Poreč, Pulj/Pula), hkrati sedeži škofij.
• Škofijske oblasti: Vsaka škofija nadzoruje svoje okolico do državne meje.
• Podesta: Najvišji uradnik v škofijah in ozemljih, imenovan s strani beneškega senata. Mandat traja od 16 do 32 mesecev.