Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

ZGODOVINA 2 SEMESTER > hozjan zapiski hu. > Flashcards

hozjan zapiski hu. Flashcards

nauciti

1
Q

VLADAR

A
  • Tisti, ki vlada. Kasneje na njegovo ozemlje pridejo nasprotniki, celo velike vladarske rodbine.
    Sveto rimski cesar ni bil vladar slovenskega prostora. Saj je bil slovenski prostor vedno del večjega prostora. Regije etničnega prostora so se razvijale drugače
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

DEŽELA

A
  • Nek prostor se imenuje za deželo, ko so izpolnjeni pogoji/ kriteriji. Nastale so v 10. in 11. stoletju iz mark. Kasneje pa so se iz dežel razvile vojvodine.
    Ali so bile historične dežele tudi države? DA, saj so bile dežele kot države na neki stopnji razvoja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

ALOT

A

Če dobiš alot postaneš pravi lastnik zemlje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

VOJVODA

A
  • Človek, ki vodi vojsko ali vojaški vod. Vladarji treh slovenskih dežel so bili vojvode. Vojvodine pa so kasneje prešle v kronovine, ki so za razliko vojvodin lahko opremile svoj grb s krono.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

ČINŽ

A
  • Denarna dajatev zemljiškemu gospodu za »uživanje« kmetije. To je neka podložnikova obveza ne davek.
    Davek v 15. stoletju ne obstaja, saj vladar nima spiska o zemljiških gospostvih in številu podložnikov. Vladar šele v drugi polovici 15. stoletja razpiše davek, saj potrebuje denar za izgradnjo obrambe.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

ZASTAVA ali ZAKUP

A
  • Zemljo le obdeluješ, jo dobiš v zakup.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Pogoji za nastanek dežel

A
  • vladar (deželni gospod), definirano ozemlje (deželne meje), upravna struktura (družbena razslojenost, deželni zbor), grb + zastava (deželna simbola), sodstvo (lastno deželno sodstvo), vojska (deželna plemiška konjenica). Če so bili izpolnjeni ti pogoji, je neko ozemlje lahko postala dežela.
  • Skrajni severni del dežele Goriške ni pripadalo tej deželi, temveč glavarstvu Bovec. Tudi Istra ni bila samostojna dežela, ampak je bila Avstrijska Istra, ki je spadala pod Kranjsko. SV del slovenskega prostora (Prekmurje) pa je spadalo pod Ogrsko. Znotraj dežel so na strnjenem prostoru živeči večinoma slovensko govoreči prebivalci. Zunaj deželnih meja pa je bilo takih prebivalcev malo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

družba slovenski prostor 16.st

A
  • Družba je na slovenskem prostoru za čas 16. stoletja razslojena. Deli se na priviligiran in nepriviligiran sloj prebivalcev, kjer gre za pravne privilegije. Socialni izvor je tisti, ki te da v nek družbeni razred. Plemstvo predstavlja sloj s privilegiji, vendar je to le 1- 1,5 % prebivalstva. Meščanstvo, nesvobodni kmetje/ podložniki pa preostalih 98 %. Med sloji ni bilo stikov. Razlika pa je bila ta, da so lahko pravno priviligirani nosili orožje in posebno določene barve oblačil. Težava je bila s kosezi, ki niso ne plemiči ne osebni podložniki. Kosezi so podložniki le direktno kralju.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Posestniki na slovenskem ozemlju

A
  • manjše škofije in salzburška nadškofija imajo velik pomen in vpliv (cerkvena fevdalna posest prevladuje na SZ slovenskega prostora). Največ posesti so imeli člani rodbine Habsburžanov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Beneška fevdalna posest in slovenski prostor

A
  • Beneška republika je imela posesti vse do Idrije.
  • Beneška fevdalna posest je obkrožala Goriško iz treh smeri.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Celjani

A
  • (kot rodbina) nadzorujejo SZ del Gorenjske, okolico nad Ljubljano, celotno Notranjsko (Kočevski rog), bregovi reke Save na Dolenjskem. Celjani so strateško razporejali svojo posest. Zakaj? S tem so blokirali tekmece Habsburžane na pomembnih prometnicah. Na teh ozemljih so Celjani postavljali mitnice.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Sistem zemljiške odvisnosti podložnikov

A
  • 92-94% podložnikov je bilo ujetih v zemljiško odvisnost.
  • Kmetje so bili navezani na zemljiškega gospoda, ki je nadzoroval tudi podložniške poroke.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Pomembne rodbine na slovenskem prostoru

A
  • Celjani
    Habsburžani
    Goriška rodbina
    Waisee
    Ptujski gospodje: Pravna lastnika le dveh kmetij, vendar pomembni habsburški vazali na Štajerskem.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Konflikt med Celjani in Habsburžani

A
  • Prostor konflikta: Vzhodne Alpe, Beneška republika, območje med Rabo in Muro (1456–16. stoletje).
  • Vpliv bratskega spora: Spor med Albrehtom Habsburškim in Friderikom III. (sinova Ernesta Železnega).
  • Vloga Celjanov: Herman II., Friderik II. in Ulrik II. sodelujejo z Albrehtom proti Frideriku III.
  • Cilji: Pridobitev posesti in oslabitev nasprotnikov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Reševanje spora (dedna pogodba)

A
  • Dedna pogodba: Če rodbina izumre, posesti preidejo na nasprotno rodbino.
  • Ob sklenitvi dedne pogodbe ima Ulrik II. dva mlada sinova, Friderik III. pa nobenega.
  • Oba Ulrikova sinova umreta v skrivnostnih okoliščinah, kar pomeni, da Celjani nimajo več zakonitih naslednikov.
  • Ulrik naj bi imel enega nezakonskega sina, vendar takšni otroci niso imeli pravic do dedovanja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Spremembe v cerkvenih posestih

A
  • Cerkveni posestniki: Postanejo posvetni vazali, kar prej v srednjem veku ni bilo običajno.
  • Ohranjanje samostojnosti:
  • Samostojno posest ohranijo le tri škofije (Krka, Brixen, Branberg) in nekateri ugledni moški samostani.
  • Odnos do svetega sedeža: Samostani priznajo vero svetemu sedežu, vendar pa papež ne more zahtevati njihove podrejenosti.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Povzdig Celjanov v državne kneze (1436)

A
  • Herman II. reši življenje Sigismundu Luksemburškemu v bitki pri Nikopolju.
  • V zahvalo se Sigismund poroči s Hermanovo hčerko, Barbaro Celjsko.
  • Sigismund povzdigne Celjane v državne kneze.
  • Celjani postanejo popolnoma neodvisni od Habsburžanov, kar povzroči zavist pri Frideriku III.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Konec rodbine Celjanov (1456)

A
  • Ulrik II. je umorjen brez moških potomcev.
  • Friderik III. prevzame vse posesti, vendar le pod pogojem, da ima moškega potomca.
  • Dedovanje je bilo možno le po liniji prvega sina.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Svobodni državni gospodje na slovenskem ozemlju

A
  • Devinski: Gospodje iz Devina (Devin nad Trstom).
  • Otenburžani: Grofovski naziv, njihove posesti podedujejo Celjani.
  • Ptujski gospodje: Delujejo kot habsburški vazali.
  • Rodbina Walsee: Ena izmed pomembnih plemiških rodbin.
  • Avtoriteta cesarja: Svobodni državni gospodje so podrejeni le cesarju in imajo enakopraven odnos do cesarja kot Habsburžani.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Habsburška premoč nad vzhodnimi Alpami (okoli 1460)

A
  • Friderik III. Habsburški: Pridobi oblast in premoč nad območjem vzhodnih Alp.
  • Grofje Goriški: Zadnji predstavnik rodbine, Lenart Goriški, umre leta 1500.
  • Maksimiljan I.: Po Lenartovi smrti
    Maksimiljan takoj zasede Gorico in si zagotovi pomembno strateško lego z Beneško republiko.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Friderik III. in dedna politika (vlada 1483–1493)

A
  • Friderik III.: Postane lastnik skoraj celotnega ozemlja.
  • Fevdi: Friderik razdeli ozemlje v dedni ali trajnostni fevd tistim, ki so mu podarili zemljo. Ti prejemniki fevdov so nato močno navezani nanj.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Ozemeljske razmere po letu 1500

A
  • Tri »dežele« na slovenskem ozemlju: Beneška republika, Habsburžani, Ogrska.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Teritorialna širitev Beneške republike

A
  • Severovzhodni del Apeninskega polotoka: Beneška republika zavzema ta del Italije.
  • Oglejski patriarhat (1420): Beneška vojska zasede celotno ozemlje Oglejskega patriarha, ki je nastal v 6. stoletju.
  • Patriarh kot cerkvena ustanova: Od leta 1420 dalje Oglejski patriarh ostane le cerkvena ustanova brez zemljiških posesti.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Konflikti med patriarhati

A
  • Spor med Oglejskim in Salzburškim patriarhom: Meja med njima poteka po reki Dravi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Vojaške utrdbe in obmejna uprava

A
  • Obmejne utrdbe: Na obmejnih območjih Beneške republike so postavljene močne vojaške utrdbe.
  • Pomembni mesti: Videm in Čedad, slednji je tudi sedež patriarha.
  • Obmejna uprava: Zaradi bližine državne meje je v obmejnih območjih posebna uprava. Obmejni Slovenci opravljajo vojaške dolžnosti v 15. in 16. stoletju.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Samostojnost Beneške republike in napreden sistem oblasti

A
  • Samostojnost od Svetega rimskega cesarstva (SRC): Beneška republika ni podrejena cesarstvu, zato razvije naprednejši sistem oblasti.
  • Sistem zakupništva: V Beneški republiki ni zemljiških gospostev, večina ljudi živi v sistemu zakupništva.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Prometne poti in prehodnost meje

A
  • Prehodna meja: Beneška meja je najbolj prehodna meja v celotnem območju vzhodnih Alp.
  • Prometne poti: Preko Beneške republike in slovenskega prostora potekajo pomembne prometne poti, kar povečuje njeno strateško vlogo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Vključitev Prekmurja v slovensko ozemlje

A
  • Prekmurje postane del slovenskega ozemlja konec 11. stoletja.
  • Madžarski kralj zasede območje med Lenartom in Ptujem.
  • Reka Mura postane meja med slovenskimi in madžarskimi ozemlji.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Nadzor nad Prekmurjem

A
  • Družina Seči: Nadzorujejo Zgornje-lendavsko območje.
  • Družina Bandi: Nadzorujejo Dolnje-lendavsko območje.
  • Ozemlje Prekmurja je v rokah teh dveh veleposestniških družin, brez kraljeve in cerkvene zemlje.
  • Županije/komitati: Značilna upravno-teritorialna enota Madžarske, z jasno določenimi mejami.
  • Meje Madžarske ostanejo nespremenjene do leta 1541, ko Osmani zasedejo velik del države.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Madžarski vdori in konec nevarnosti

A
  • Slovenski prostor je bil nazadnje ogrožen v 10. stoletju zaradi vdorov Madžarov.
  • 955, bitka pri Augsburgu: Madžarski vdori se končajo. Med 11. in 14. stoletjem na slovenskem ozemlju ni vdorov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Vzpon Osmanskega imperija

A
  • Osmani: Nomadi iz Osrednje Azije, izurjeni jezdeci s konji kot glavnim »zakladom«.
  • 1352: Pod Osmane pade prva evropska trdnjava.
  • Začetek 16. stoletja: Osmani dosežejo slovensko ozemlje, kar je zelo hitro glede na razdaljo in relief.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Osmanski vpadi na slovensko ozemlje

A
  • Osmanski vpadi na slovensko ozemlje
    1408: Osmani vdrejo blizu Metlike.
  • Cilj Osmanov: Ropanje, požiganje mest in zajem prebivalstva za odpeljavo na jug.
  • Osmanski vpadi so znak agresivne politike, usmerjeni na plenjenje, ne na ubijanje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Osmanski vpadi in povezave z družino Celjskih

A
    1. in 3. desetletje 15. stoletja: Oblegana je tudi Ljubljana, a osmanski vpadi se prenehajo za 35 let (1428–1456).
  • Poroka Ulrika Celjskega in Katarine Branković: Katarina je iz srbske rodbine, njena sestra Maja pa je poročena z osmanskim sultanom Muratom, kar poveže Ulrika in Murata kot svaka.
  • Dogovor o nenapadanju: Ulrik Celjski in sultan Murat skleneta dogovor o nenapadanju slovenskega ozemlja.
    Po smrti Ulrika, Murata in Katarine: Osmanski vpadi se ponovno začnejo.
    60. in 70. leta 16. stoletja: Obdobje najpogostejših osmanskih vpadov, 2 do 4 letno.
  • Slovensko plemstvo: Dolgo obdobje brez zunanjih nevarnosti povzroči, da se plemstvo poleni in ni več pripravljeno za obrambo.
  • Osmanski vojaki: Več kot 90 % Osmanov, ki vdirajo na slovensko ozemlje, je slovanskega porekla.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

smeri osmanskih vpadov

A

1 Zaledje Jadranske obale do Furlanije, ki ima bogata in rodovitna ozemlja.
2 Ob Savi na Spodnje Štajersko
3 Ob Dravi
4 Čez Karavanke na Koroško 5 Dve smeri čez srednjo Kranjsko
6 Ob Muri

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

PROTITURŠKI TABORI

A
  • zidane utrdbe, po navadi so okoli cerkve (imela je obzidje, zaradi notranjega pokopališča) še dodatno naredili zidove. V primeru nevarnosti so se ljudje zatekli v obzidane cerkve. Na slovenskem ozemlju je bilo okoli 350 takšnih taborov, nekatera naselja imajo še danes takšna imena.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

JANIČARJI

A

mladi fantje, ki so jih posamezni poveljniki dali za darilo sultanu. Sultan jih je vključil v janičarsko šolo, zato so postali janičarji. Janičar je beseda poslovanjena iz turščine, pomeni pa novo vojaško enoto.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

MATIJA KORVIN

A
  • Velika želja po časti in slavi: Matija Korvin je bil kralj Madžarske, Slavonije, Hrvaške in Dalmacije.
  • Širitev ozemlja: Pridobi krono Češke, Lužice in območje Šlezije.
  • Spor s Friderikom III.: Zasede Friderikova ozemlja in zahteva odstop, da bi sam postal cesar SRC.
  • Vojaški uspehi: Korvin uporablja močno najemniško vojsko za večkratno premagovanje Osmanov in jih prisili v mirovno pogodbo.
  • Matija Korvin: V slovenskem izročilu, znan po uspešnih bojih proti Osmanom; po njegovi smrti (1490) se vpadi nadaljujejo.
  • Mirovna pogodba: Veljavna od 1482 do 1490; po Korvinovi smrti Osman prevzame območje med Dravo in Muro ter Koroško.
  • Družina Szekely/Zekel: Prva plemiška družina v Sloveniji; pridobi zemljo in uvede naziv LIBER BARO (svobodni baron).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

POSLEDICE VPADOV

A
  • opustošena zemlja, depopulacija (Osmani so prebivalec odpeljali s seboj na jug). Kot plen so jih kasneje prodali za sužnje. Prebivalcev začne zmanjkovati, ker jih je številčno manj, zemlja ostane neobdelana.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Friderik III

A
  • Vladar ne ukrepa glede osmanskih vpadov, ker se mu ne zdijo pomembni, saj sam ne živi na ogroženem območju.
  • Ukazal je, da se dežele in ozemlja borijo po svojih najboljših močeh, vendar brez finančne podpore.
  • Stanovi: Zaradi stalnih vpadov in pomanjkanja sredstev za obrambo so stanovi postali ohromljeni.
  • Mestne pravice: Vladar edino ukrepa tako, da ogroženim deželam in mestom podeli mestne pravice, kar omogoča gradnjo obzidij za obrambo.
  • Obramba je otežena, saj denarja za vojaške priprave ni, davkov pa še ni bilo organiziranih.
  • Letni davek se uvede kasneje, vendar je bil zbiranje denarja oteženo zaradi pomanjkanja popisov prebivalstva.
  • Friderik III.: Vladarja stanje v deželah ne zanima, bolj se osredotoča na dogajanje v zvezi z Matijo Korvinom.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

NOTRANJE NAPETOSTI (za čas Friderika III. znotraj habsburškega prostora)

A
  • Friderik III. in najemniški vojaki: V 50. letih 15. stoletja Friderik III. ima vedno več najemniških vojakov, a jih ne more plačati, kar vodi v dolžniško krizo. Andrej Baumkircher začne z vstajo, ki jo vodi Erazem Jamski iz Predjamskega gradu.
  • Glavne napetosti:
  • Spor med Friderikom III. in Matijo Korvinom.
    Osmanski vpadi.
    Plemiške fajde zaradi maščevanja in interesov.
  • Davčna politika:
  • V 70. letih 15. stoletja začne Matija Korvin in Friderik III. pobirati davke, vendar za različne namene – Korvin za obrambo, Friderik za najemniško vojsko.
    Kmečki upor leta 1478: Kmetje se upirajo zaradi povečanja dajatev in pomanjkanja obrambe, kar vodi v tragičen konec upornikov, ki jih pobijejo Osmani.
  • Gradnja cerkve v Hrastovljah: Konec 15. stoletja; najdena freska »Mrtvaški ples«, ki odraža občutke ljudi v slovenskem prostoru ob koncu stoletja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

MAKSIMLIJAN I. (1493- 1519

A
  • Sin Friderika III., poročen z Marijo Burgundsko. Po njenem smrti postane vdovec, vendar ima sredi njene smrti dva otroka, vključno s sinom Filipom Lepim.
  • Maksimiljan postane branilec burgundskih interesov.
  • Po očetovi smrti (1493) začne Maksimiljan izkušnje vodenja; vpelje finančne in vojaške strokovnjake na svoj dvor.
  • Prestolnica postane Innsbruck v Tirolski, kjer ostane do svoje smrti.
    Gradnja dvorcev, prefinjenost (portret z granatnim jabolkom), tropsko sadje in morske ribe na dvoru priča o povezavi z Italijo.
  • Razlikuje se od očeta Friderika III., saj ni imel denarnih težav, bil je človek akcije z avtoritativnim in energičnim pristopom, spoštoval viteške ideale.
  • Marija Burgundska (hitro vdovec).
    Bianca Maria Sforza (pridobi Milansko vojvodino).
  • Osmanski vpadi so še prisotni, a manj pogosti.
  • Maksimiljan se zadolžuje pri meščanih iz osrednje Avstrije, medtem ko je njegov oče denar izposojal od plemstva.
    Maksimiljan si prizadeva za posodobitev uprave na najvišjem nivoju.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

habsburških dednih dežel

A
  • Prednjeavstrijske, Gornjeavstrijske, Spodnjeavstrijske.
  • Naše ozemlje postane del spodnjeavstrijskih dežel in ostane v tej skupini do 1564.
  • Dunaj je sedež spodnjeavstrijskih dežel, prva prestolnica z najvišjimi upravnimi organi.
  • Upravna struktura:
  • Vsaka skupina dežel ima svojo komoro in regiment.
  • Člani plemiškega razreda iz našega prostora se obrnejo na Dunaj za manj nujne zadeve; za nujne zadeve neposredno na vladarja, če težave ne morejo rešiti v komori ali regimentu.
  • Teritorialna organizacija:
  • Območje od Dunaja do Severnega Jadrana vodi mejne grofije in vojaške marke.
  • Pred Maksimiljanom je en svet vodil vso upravo; Maksimiljan jo je razdelil.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Komora in regiment in sodišče

A
  • Komora Računovodski/ finančni organ.
  • Regiment Izvršilni organ, izvršuje vladarjevo voljo.
  • Dvorno sodišče pa je hrkati tudi osrednje cesarsko sodišče
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Posledice vojne za slovenski prostor:

A
  • Financiranje vojne: Maksimiljan pridobi finance iz avstrijskih in slovenskih ozemelj, medtem ko druge dežele ne priznavajo njegove oblasti.
  • Posledice:
  • Povečanje davčnih obremenitev.
    Prekinitve trgovine in tranzitnega prometa (žitarice, steklo, svila, itd.).
  • Izguba dohodka zaradi prekinjenih tranzitnih poti.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Usoda Goriške

A
  • Pred 1500: Goriška je v lasti Goriških grofov in del SRC, vendar ni habsburška posest.
  • 1500: Zadnji goriški grof, Lenart II., umre brez moških potomcev. Ozemlje pripade Habsburžanom glede na dedno pogodbo, vendar se Benečani vključijo v spopade za oblast.
  • Maksimiljan I.: Po smrti Lenarta II. takoj zasede Goriško, potem ko Benečani prestrašijo Osmane za pomoč.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Beneško-Habsburška vojna:

A
  • 1508: Izbruh vojni med Benečani in Habsburžani.
  • 1509: Benečani prvotno uspešni, vendar sklenjena Cambariška liga.
  • 1516: Spopadi se spremenijo v pozicijsko vojno, ki traja do tega leta.
  • Vojna: Benetke onemogočijo Maksimiljanu, da prepotuje njihovo ozemlje za cesarsko kronanje. Papež mu podeli naziv cesarja “Voljeni rimski cesar” na daljavo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Dodatni dogodki:

A
  • 1511: Močan potres na Tolminskem.
  • 1514: Kmečki upor na Ogrskem, ki traja od pomladi do jeseni. Informacije o uporu pridejo v slovenski prostor z zamudo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Koroški kmečki upor:

A

Jeseni 1514: Lokalni upor, brez medregionalne ali meddeželne pomoči.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Značilnosti kmečkih uporov

A
  • Cilji: Želja po vrnitvi k prejšnjim kmečkim obveznostim in nižjem davku.
  • Kmetje: Neizobraženi, brez jasnega cilja, upori prerasli v večje konflikte.
  • Kaznovanje: Od februarja do julija 1515; nasilje, poboji, dodatni davki, prisilna delitev obveznosti.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kočevski kmečki upor:

A
  • Pomlad 1515: Vseobsegajoč upor, vključeval tudi elito, največji družbeni dogodek 16. stoletja.
  • Simbolika: Jan/Feb 1515 - pojav treh Sonc, kar so kmetje videli kot znak konca sveta ali božji znak.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Vseslovenski kmečki upor:

A
  • 1515: Prelomen dogodek v prvi Beneško-Habsburški vojni.
  • Zapis: Poročilo vojaškega udeleženca prikazuje upornike in njihove želje po maščevanju in spremembi stanja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Družbeni in politični odziv:

A
  • Vladar: Zavarovanje družbene elite, brez sprememb življenjskih razmer.
  • Slovensko ozemlje: Kljub raznolikosti je upor obravnavan kot vseslovenski.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Innsbruško zasedanje odposlancev deželnih stanov (16. stoletje)

A
  • Regionalizacija:
    Cilj: Izboljšanje obrambne in davčne organizacije; odprava beneškega loka okoli Goriške.
    Deželne četrti:
    Koroška: 4 četrti.
    Štajerska: 5 četrti (Celjska četrt, četrt med Muro in Dravo, Lipnica, Gradac).
    Kranjska: 5 četrti (Zgornja Kranjska, Spodnja Kranjska, Notranja Kranjska, Srednja Kranjska, Istrska četrt).
    Goriška: Premajhna za delitev.
    Naborniki in davčni sistem:
  • Naborništvo: Osnova za zbiranje davkov in vojaško organiziranje.
    Davčna osnovna enota:
  • Kmetija: Osnova za obdavčevanje na podeželju.
  • Hiša: Osnova za obdavčevanje v mestih.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Innsbruško zborovanje (1518):

A
  • Dogodek: Prvo zborovanje deželnih odposlancev v Innsbrucku, razreševanje vprašanj obrambe proti kmetom in Osmanom.
    Innsbruška libel (1519): Dokument, ki določa obveznost obrambe za vse družbene sloje; uvedba obdavčenja plemstva po vrednosti nepremičnega premoženja.
    Vojaška struktura:
  • Tipi vojske:
    Deželna plemiška vojska.
    Vojaški profesionalci (KNEHTI): Najemniki in specialisti.
    »Črna vojska«: Kmetje, manj učinkovita.
    Nova pravila:
    Poveljnik: Vsaka dežela zaposli enega stalnega poveljnika.
    Poklicna vojska: Uvedba stalne vojske in sprememba davčne uprave.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Polnoletnost ferdinand

A
  • Pogoji: Polnoletnost omogoča prevzem vladarskega naziva pri 18 letih, poroko brez očetovega blagoslova pri 21 letih, in prevzem posesti ob dopolnjenih 24 letih.
  • Ferdinandova vladavina: Dopolni 18 let leta 1521 in 24 let leta 1527. Najdlje vlada v slovenskih deželah (1521–1564), kar pomeni več kot štiri desetletja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Meddeželni mir:

A
  • Cilj: Spodbujanje medsebojnega sodelovanja med deželami, predvsem pri obrambi pred Osmanskimi vpadi; uvedba medsebojne vojaške pomoči.
  • Zgodovinski kontekst: Pred tem so bile dežele medsebojno ločene brez notranjih povezav. Z zgodnjim 16. stoletjem se povezujejo v skupnost z upravno shemo (Dolnjeavstrijske dežele).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Militarizacija družbe

A
  • Plemiška služba: Vojaško služenje postane plemiška vrednota, odgovornost za vojaško izobrazbo plemičev.
  • Družbena struktura: Plemiči predstavljajo 1,2-1,7% slovenske družbe; v najemniške vrste sprejeti tudi meščani in kmečki sinovi (opisano v Visoški kroniki).
  • Vojaška služba: Postane možnost za dvig iz podložniškega sloja, oblika svobode.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

denarne reforme

A
  • Financiranje vojne: Maksimiljan najema kredite pri bogatih plemičih in meščanih.
  • Denarni sistemi:
    Tirolsko-avstrijski sistem: Funt (0,56 kg), šiling, denarič (tehtanje denarja, sistem merjenja).
  • Srednje-nemški sistem: Goldinar, krajcar, denarič (naprednejši sistem).
  • Prenos sistema: Maksimiljan uvede sistem goldinarja kot državno valuto; ohranjanje drugih valut.
  • Goldinar: 1 goldinar = 6 krajcev = 240 denaričev; na kovancih lik vladarja. Uporaba vse do 1892, ko ga zamenjajo krone.
  • Učinki reforme: Okrepitev vladarjeve oblasti; uvedba državne valute omogočila hitro uvedbo davkov in enostavno menjavo denarja.
  • Financiranje: Rudolf I. pridobi denar za najemniško vojsko od Goriško-tirolskega vojvode, 8000 mark (srebrni kovanci).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Vladavina Ferdinanda Habsburškega

A
  • Smrt Maksimiljana (1519): Po smrti Maksimiljana Habsburškega pride do vprašanja, kako razdeliti stare habsburške dežele med sina Filipa Lepega (že pokojnega) in njegove sinove.
  • Obdobje medvladja (Interregnum): Zaradi premladosti sinov Filipa, Karla in Ferdinanda, nastopi obdobje brez vladarja. Ferdinand prevzame oblast nad deželami med 1521 in 1522, kar konča medvladje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Vladajoča enotnost:

A
  • Češka: Ferdinand je priznan za vladarja že leta 1526. Leta 1527 začne državljanska vojna na Madžarskem.
  • Polnoletnost (1527): Ferdinand doseže polnoletnost in prevzame vladarstvo nad širšim delom srednje Evrope. Ozemlje, ki ga je ustvaril, ostane v nadzoru Habsburžanov do leta 1780.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Dedna pogodba z Jagalonci:

A
  • Dedna pogodba: Maksimiljan podpiše pogodbo z Jagalonci, da v primeru izumrtja rodbine, Habsburžani prevzamejo ozemlja.
  • Bitka na Mohačkem polju (1526): Smrt Ludvika Jagalonskega, brez potomcev. Ferdinand, že poročen z Jagalonsko princeso, prevzame češko in madžarsko krono.
  • Ferdinandove kronice: Postane vladar Svete Valšavske (Češka), Svete Štefanske (Madžarska), kraljevine Slavonija in kraljevine Hrvaška.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Denarna reforma in Glavarina:

A
  • Glavarina (1527): Izredni davek, razpisan za “obrambne” namene proti Osmanom, vendar je bil v resnici namenjen financiranju najemniških vojsk za državljansko vojno na Madžarskem.
  • Popis prebivalstva: Ferdinand razpiše prvi delni popis prebivalstva na slovenskih tleh, izvajajo ga deželni stanovi.
  • Davčna polnoletnost: Uvedba davčne polnoletnosti pri 12 letih zaradi pomanjkanja kmečkih gospodarjev zaradi Osmanovih vpadov; omogoča večje število davčnih obvezancev.
  • Namen Glavarine, Poraba sredstev: Denar iz Glavarine porabljen za najemniške vojake v Madžarski, ne za dejansko obrambo proti Osmanom.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Obdavčenje plemstva:

A
  • Stanje pred 16. stoletjem: Plemstvo ni bilo obdavčeno, uživalo je svoboščine.
  • Ferdinandova reforma: Ferdinand uspešno uvede obdavčenje plemstva, kar je bilo ključno za financiranje vojne krajine in obrambne strategije.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Vladarjevo Ustvarjanje Novih Prihodkov

A
  • Naravni in denarni prihodki: Plemstvo je prejemalo prihodke v obliki naravnih dajatev (polizdelki, pridelki, domače živali) in denarnih obveznosti, vendar ne v obliki davkov. Vrednosti so se ocenjevale na podlagi dolžin in pridelkov, s čimer so se določale dajatve, ki so jih morali podložniki izplačati svojemu zemljiškemu gospodu.
  • Metode ocenjevanja: Maksimiljan je za oceno vrednosti nepremičnin uporabljal sistem imenovan Imenjski funt, ki je služil kot vrednostna enota za oceno premoženja, podobno kot funt, šiling in denarič.
  • Ocenjena sredstva: Ocena je vključevala vse vrste nepremičnin, vključno s kmetijami, hišami, travniki, polji, živalmi, vinogradi, mlini in ribniki.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

ocena prihodkov

A
  • Vzpostavitev nepremičninskega trga: Ocena premoženja je omogočila vzpostavitev nepremičninskega trga na slovenskem prostoru, kar pomeni, da je bilo možno kupiti dele kmetij (kot so njive ali hlevi), kar prej ni bilo mogoče.
  • Povečanje davčnih prihodkov: Plemstvo je po ocenitvi dolžno plačevati eno šestdesetino (1/60) vsega premoženja, kar pomeni, da so morali plačati davek na osnovi ocenjenih vrednosti svojega premoženja. Da bi izpolnili te obveznosti, so lahko povečali dajatve svojim podložnikom.
52
Q

Glavarina in davčna politika:

A
  • Izredni davek (Glavarina): Uveden leta 1527 za “obrambne” namene proti Osmanom, vendar je bil dejansko namenjen financiranju najemniških vojsk za državljansko vojno na Madžarskem.
  • Letni davek: Ostane na nivoju kmetije. Po letu 1527 Ferdinand preusmeri prizadevanja v zbiranje denarja za obrambo proti Osmanom.
53
Q

Maksimiljanovo Obdavčenje Plemstva 1493-1519 1508

A
  • Podkupovanje: Maksimiljan si pridobi naklonjenost plemstva preko podkupovanja, kar je del njegove strategije za utrditev oblasti.
  • Nepremično bogastvo: Maksimiljan si zamisli obdavčitev plemstva na osnovi njihovega nepremičnega bogastva (dvorec, gradovi, kurije).
  • Fevdalna zemljišča: Plemstvo nima trajne lastnine nad zemljo, saj je zemlja v fevdu ali zakupu, kar pomeni, da je vladar edini pravi lastnik.
  • Ocenjevanje vrednosti: Maksimiljan zahteva od plemstva, naj oceni vrednost svoje nepremičnine v goldinarjih. Plemstvo pogosto podcenjuje vrednost, saj ni bilo sistematične kontrole ali potrditve.
  • Pomanjkanje nadzora: Maksimiljan nima sredstev za preverjanje točnosti ocen, kar prispeva k neuspehu obdavčitve.
  • Pomanjkanje vzorca: Obdavčitev plemstva še ni bila uveljavljen sistem, kar pomeni, da Maksimiljan nima vzorca za učinkovito izvajanje te politike.
  • Bližajoča grožnja Osmanov: Zaradi potrebe po denarju za obrambo proti Osmanom Maksimiljan ponovno poskusi obdavčiti plemstvo.
  • Trajna obdavčitev: Na koncu uspe vzpostaviti trajno obdavčitev plemstva, kar postane del njegove fiskalne politike.
53
Q

Ustanovitev Vojne krajine:

A
  • Vojna krajina: Načrtovana obramba proti Osmanom na ozemlju izven habsburških dednih dežel.
  • Učinkovitost: Uspešno varuje Habsburško monarhijo, kraljevino Slavonijo in Hrvaško.
  • Razpustitev: Vojno krajino razpusti Franc Jožef leta 1883. Po tem času Osmanov ni več v območju.
54
Q

Sovražnik: Sulejman I. Veličastni:

A
  • Tekmeca: Ferdinand in sultan Sulejman I. Veličastni sta tekmeca v tem prostoru.
  • Obleganje Dunaja (1529): Sulejman prvič oblega Dunaj, vendar neuspešno.
  • Obleganje Dunaja (1532): Sulejman ponovno poskuša oblegati Dunaj, vendar osmanski vojaški poveljnik uspije obraniti trdnjavo Koseg. Osmani so oblegali trdnjavo 3-4 tedne brez uspeha in so se vrnili zaradi pomanjkanja hrane za konje.
  • Vpad v Maribor (1532): Maribor je oblegan in Osmani zahtevajo predajo. Mariborski mestni sodnik mesto obdrži in prepreči prečkanje Drave. Osmani so prisiljeni uporabiti drugo pot, kar vpliva na njihovo moralo.
  • Tajni reformacijski krožki: Pojavijo se prvi tajni reformacijski krožki v slovenskih mestih, kot je Bonomov krožek v Trstu, ki razpravlja o Lutrovih idejah in reformaciji.
55
Q

Regulacija in vpliv na Cerkev:

A
  • Obdavčitev Cerkve: Vladar ni mogel neposredno obdavčiti Cerkve zaradi cerkvenih pravic in ugleda, zato je uporabljal politiko najemanja posojil preko garantov. Cerkev je morala vračati posojila v skladu z dogovori.
56
Q

Javni prestop in sprejemanje reformacije:

A
  • Javni prestop: Leta 1530 so Lutrove ideje prešle v organizirano vero, kar je vključevalo javni prestop ključnih osebnosti iz Lutrovega kroga. Leta 1546 je Ivan Ungnad postal prvi slovenski plemič, ki je prestopil v protestantizem.
  • Javni prestop je lahko vključeval izjave med mašo ali po njej, kjer je posameznik javno izjavil svojo vero.
56
Q

Militarizacija in vojaške spremembe:

A
  • Povečana vojaška prisotnost: Z novimi vojaškimi in davčnimi ukrepi so dežele lahko najemale vojaške enote neodvisno od vladarja, kar je prispevalo k povečani militarizaciji družbe in vojaški sposobnosti posameznih dežel. Najemniška vojska je postala pomemben del lokalnih proračunov in družbenega življenja.
56
Q

Nadaljnja organizacija in uprava:

A
  • Povečanje upravnih organov: Ferdinand I. je ustanovil dodatne upravne organe, vključno z Dvornim svetom, ter okrepil regionalno upravo z novo organizacijo deželnih četrti.
  • Regionalizacija: Dežele so začele prevzemati več odgovornosti za lastno upravo in obrambo, kar je vodilo k večji regionalni samostojnosti in potrebam po lastnih vojaških enotah.
56
Q

Obdavčenje mest in meščanov:

A
  • Obdavčitev mest: Mestna območja so bila prav tako obdavčena, z različnimi dajatvami v gotovini. Po ocenitvi so bili določeni davki, ki so se razlikovali glede na velikost in vrsto mest.
  • Kršitve in novosti: Po letu 1550 so se pojavile močne posledice obdavčitve, vključno z ustvarjanjem napetosti med vladarjem in katoliško Cerkvijo.
57
Q

Zgodnja Faza Reformacije na Slovenskem

Rast reformacije:

A
  • Hitro širjenje idej: Lutrove ideje so se v 2 do 3 letih hitro razširile na slovensko ozemlje. Ključni dejavnik tega širjenja je bil tisk, ki je omogočil hitro in široko distribucijo Lutrovih malih tiskov.
  • Mobilno prebivalstvo: Ideje so se širile preko najemniških vojakov, študentov, meščanov, plemstva, urednikov, intelektualcev in klerikov. Pomembno vlogo so igrali tudi kleriki, kot je bil PIEDRO Bonomo, ki je bil cerkveni uslužbenec.
57
Q

Prestop v protestantizem

A
  • Dve fazi prestopa: Prestop v protestantizem je bil osebna odločitev in je potekal v dveh fazah: notranja odločitev (sam zase) in javni prestop (izrazitev vere v javnosti). Vključevalo je raziskovanje verskih naukov in njihovega vpliva na življenjske situacije.
  • Zakonodaja in spremembe: Vladarji so uzakonili pravico do lastne vere, kar je pomenilo pomembno spremembo v religioznem življenju. Prestopanje v protestantizem je imelo tudi materialne posledice, saj so najemniški vojaki pogosto kupovali odpustke, kar jim je omogočilo “prikupiti” si odpuščanje za svoje pretekle grehe.
58
Q

Prednosti in motivi za prestop:

A
  • Materialne koristi: Postati protestant je omogočilo različne materialne koristi, kot so zmanjšane obveznosti do cerkve in odstopanje od plačevanja odpustkov. Vojaki so na primer lahko kupovali odpustke za svoja dejanja v preteklosti.
  • Družbeni in finančni vidiki: Višji družbeni status je omogočal večji dostop do materialnih dobrin. Plemiči so lahko prestopili v protestantizem brez omejitev, medtem ko so morali meščani slediti usmeritvam mestnih gospodarjev, podložniki pa so morali sprejeti vero svojih zemljiških gospodarjev.
58
Q

Pojasnitev prestopa:

A
  • Nova vera: Protestanti so priznali le Boga Očeta in Jezusa Kristusa, zavračali so vero v Sveto Trojico in se osredotočili na Kristusa in evangelije. Pojasnitev te vere je zahtevala pogum, saj je prinesla možnost družbenega izključenja in spopadanje s tradicionalnimi normami.
59
Q

Zakonodaja in prisila:

A
  • Vera kot družbena norma: Vera je bila pomembna družbena norma.
  • Obiskovanje cerkve na pomembne cerkvene praznike je bilo obvezno, prav tako upoštevanje osnovnih zapovedi in zakramentov. Cerkev je imela velik vpliv na posameznike in njihovo življenje.
  • Popisi vernikov: Od 2. polovice 16. stoletja je cerkev začela izvajati popise svojih vernikov ob pomembnih zakramentih, kot so krst, poroka in pogreb. Uradno je obstajal le tisti, ki je bil zabeležen v cerkvenih popisih.
60
Q

JANŽ UNGNAD

A
  • Janž Ungnad: Baron iz Sooneka, Koroška, štajerski deželni grof, poveljnik hrvaških in ogrskih kraljevih čet.
  • Grofija Varaždinsko: Ferdinand I. mu je podaril to grofijo, kar je Ungnadu prineslo bogastvo.
  • Leta 1546: Umre Martin Luter, kar vodi v povečanje javnih prestopov v protestantizem v cesarstvu.
  • Preimenovanje vere: Po Lutrovi smrti se reformacijske ideje imenujejo evangeličanstvo namesto luteranstva.
61
Q

Trubarjeva dejavnost in izpostavljenost

A
  • 1564: Karel V. umre, Trubar vrnjen na Kranjsko.
  • Cerkvena ordunga: Prva slovenska protestantska knjiga z revolucionarnimi idejami, Trubarov avtor.
  • Reakcija vladarja: Karel V. uniči izvode knjige in Trubarju da 14 dni za zapustitev območja.
61
Q

Primož Trubar

A
  • Primož Trubar (1508-1586): Iz Rašice, kmečki sin, šolanje na Reki brez konkretne diplome.
  • Družbeni status: Zvišan preko cerkvene kariere, bil župnik dveh župnij in kanonik ljubljanske škofije.
  • 1546: Trubar javno vpeljuje Lutrove ideje v svoje pridige, kljub temu da je bil katoličan.
  • 1548-1549: Trubar javno prestopi v evangeličanstvo; brez zaščite je izobčen in odide v Nemčijo.
  • Nemčija: V Rottenburgu na Tauberi se predstavi kot reformator, prejme podporo od Janža Ungnada, Krištofa Wurttenberškega in posameznih meščanov.
  • Finančna podpora: Omogočila izdajo prvih Trubarjevih knjig; plemiči in bogati meščani financirajo protestantske tiskovine.
  • Prevajanje: Trubar prevaja evangelije, Ungnad izdajatelj knjig v različne jezike, vključno z glagolico.
62
Q

Pojav protestantizma (1555-1570)

A
  • Verska svoboda: Protestanti postajajo vedno številnejši, vendar še vedno večinoma v mislih.
  • Interesi vladarja: Močno povezan s Cerkvijo, ne more sprejeti verskih sprememb brez tveganja.
63
Q

Augsburški verski mir (1555)

A
  • Cesar Karel V.: Prisiljen podpisati Augsburški verski mir zaradi vpliva protestantov.
  • Cesar Ferdinand: Katolik, vendar potreboval pooblastila za deželno obrambo.
  • Razmere na Slovenskem: Plemstvo in svobodomiselni življenjski slog podpirajo novo vero.
64
Q

Vloga Primoža Trubarja

A
  • 1561: 90% kranjskega deželnega zbora protestantskega mišljenja; Trubar povabljen na Kranjsko.
  • 1563: Ustanovitev Ljubljanske škofije brez dovoljenja Oglejskega patriarha; Kranjska postane versko neodvisna.
  • Trubarjeva funkcija: Deželni stanovi ga zaposlijo, ne da bi bil imenovan za škofa; uvede sistem verskih uradnikov.
64
Q

Spreminjanje miselnosti in vpliv deželnih stanov

A
  • 1555-1570: Značilen pojav zahtev za spremembo vere v Kranjski.
  • Deželni stanovi: Večina postane protestantska; izpostavijo se kot celota in pridobijo vladarjevo pozornost.
65
Q

Razmerje med plemstvom in vladarjem

A
  • Deželni stanovi: Izsiljevanje vladarja za versko svobodo v zameno za denar za obrambo.
  • Štajerski stanovi: Najostrejši pri izsiljevanju zaradi svoje številčnosti.
66
Q

Pomembnost katekizma in izobraževanje

A
  • Katekizem: Bolj pomemben kot abecednik, odraža evangeličanske prvine.
  • Trubarjeva izobrazba: Brez formalne izobrazbe, vendar visoko usposobljen; letnica rojstva ni povsem potrjena (1507 ali 1509).
66
Q

Politične Spremembe in Finančna Pritiskanja

A
  • Smrt Herberta Auersperga (1575): Povečanje strahu pred Osmanom in upanje za svobodo vere med Kranjci in Korošci.
  • Cesar Rudolf II.: Postane deželni knez Avstrije, Češke, Madžarske in Hrvaške; predaja uprave Vojne Krajine Karel II.
    Trajno financiranje VK: Karel II. mora pridobiti obljube od dežel za redno financiranje VK.
  • Deželni pogajanja: Plemstvo vseh treh dežel (Koroška, Štajerska, Kranjska) enotno nastopa za pogajanje o financiranju VK.
66
Q

Karel II Verska Svoboda in Pritiski

A
  • Začetek 60-ih let: Karel II. se sooča z izsiljevanjem za versko svobodo; stanovi postavijo pogoje za davke.
  • Pogajanja in kompromisi: Kralj ni prisoten na deželnih zborih; kompromis s posameznimi deželami.
  • Sprememba položaja (1572): Po 17 letih po Augsburškem verskem miru je Karel II. prisiljen dati ustno priznanje verske svobode štajerskemu plemstvu.
  • Priznanje verske svobode: Pomeni, da ni več potrebe po javnem prestopu v evangeličanstvo; štajerski plemci so lahko evangeličani brez javnega prestopa.
  • Povečanje verske svobode: Uspeh v Štajerskem vzbudi upanje tudi v Koroškem in Kranjskem plemstvu.
67
Q

Prvi Deželni Knez Notranje Avstrije (Nadvojvoda Karel II.)

A
  • Izsiljevanje stanov: Karel II. postane »ujetnik« deželnih stanov; ni sposoben absolutističnega vladanja.
  • Potreba po potrditvi deželnega zbora: Absolutist ne potrebuje potrditve za svoje ukaze, Karel II. pa mora upoštevati zahteve stanov.
  • Osmanska obramba: Ferdinand I. (oče Karla II.) je ustvaril Vojno Krajino na Hrvaškem; dobro plačane službe pritegnejo notranjeavstrijske plemiče.
  • Vpliv plemičev: Plemiči »izvohajo« dobre plače in vplivajo na zaposlitve v Vojni Krajini; Karel II. je prisiljen nastavljati evangeličane.
67
Q

NOTRANJA AVSTRIJA (oblastno področje Karla II.)

A
  • Razdelitev Dediščine (1564)
  • Leta 1564: Smrt deželnega kneza Ferdinanda I. Sinovi Ferdinanda I.:
  • Maksimiljan II.: Prejme večino posesti; postane rimsko-nemški kralj, cesar, kralj Češke in Madžarske ter nadvojvoda Avstrije.
  • Ferdinand II.: Prejme Dolnjeavstrijske dežele in Tirolsko; ustvari dvor v Innsbrucku.
  • Karel II.: Prejme Goriško s Trstom, Kranjsko, Štajersko in Koroško. Rezidenca: Izbere Gradac ob reki Muri kot svojo glavna rezidenco. Iz Dun-> Gradec
  • Poroka z Marijo Bavarsko (1567): Pozna poroka zaradi prejšnjih poskusov poroke z angleško kraljico Elizabeto I.
  • Prizadevanja Habsburške monarhije: Osmotno prizadevanje za poroko z Elizabeto I. (8 let).
68
Q

Nadvojvodski Stol in Oblast

A
  • Nadvojvodski stol (1565): Ceremonija v Ljubljani za dedno poklonitev dežele novemu vladarju.
  • Prisega: Karel II. prisega na Sveto pismo; Kranjski deželni stanovi prisegajo na protestantsko Sveto pismo; leva roka na deželnem pravu (1333 in 1338).
  • Poznavanje vladarskih organov: Karel II. se seznani z organi, ki jih je ustanovil njegov oče Ferdinand I. (Regiment, komora, dvorno sodišče in dvorni svet).
  • Smrt Suljemana I. (1566): Konec obleganja mesteca Szigetvar.
  • Pomoč Hrvaški vojski: Karel II. organizira pomoč, vendar zasedba mesta Szigetvar zmanjša njegovo avtoriteto.
68
Q

Kmečki Upor

A
  • Povezave z Uporniki: Kmetje na Hrvaškem navežejo stike z ljudmi na slovenskem področju.
  • Začetek upora: Noč iz 27. na 28. januar 1573; hrvaško-slovenski kmečki upor se začne na Hrvaškem in se širi na Slovenijo.
  • Bitka pri Doljni Stubici (9. februar 1573): Konec upora; Karel II. se umakne na Ptuj zaradi epidemije v Gradcu.
  • Bežanje v Gradec: Karel II. zbeži nazaj v Gradec ob novicah o uporu blizu Ptuja.
68
Q

Karel II. in Obljube

A
  • Listina in ustna obljuba: Karel II. podpiše listino in da ustno obljubo za prihodnje dediče.
  • Razlogi za ne-podpis:
    Ni imel sina (pozna poroka).
    Grožnje s samomorom zaradi vere (ne želijo ga pokopati v neposvečenem grobu).
  • Izogibanje pisanju: S podpisom bi povzročil, da noben izmed deželnih knezov ne bi smel kršiti verske svobode. Zato se izogne pisanju in ostane pri ustni obljubi.
  • Izjeme: Goriška z Gradiško je izključena iz obsega verske svobode.
69
Q

Od Gradca 1572 do Brucka na Muri 1578

A
  • Razmere in Povod za Upore
  • Nezadovoljstvo kmetov: Slabe življenjske razmere in zvišanje davkov povzročijo kmečki upor.
  • Položaj kmetov: Nečloveški odnosi plemičev do podložnikov; obremenitve, dajatve v naturi pretvorjene v denar.
  • Družbena nasprotja: Močna nasprotja in slabe razmere kmetov; vladar ni obveščen ali ne zanima se.
69
Q

Ukrepi in Protireformacija
Karel II

A
  • Verska svoboda Štajerskemu: Karel II. obljubi versko svobodo Štajerskemu plemstvu.
  • Povabilo jezuitskega reda: Karel II. povabi jezuite in ustanovi kolegij v Gradcu (1573).
  • Funkcija kolegija: Šola za mlade fante z nadzorom 24/7, obvezna maša, sredstvo za indoktrinacijo.
  • Plemstvo in verski prepad: Štajersko plemstvo se odloči za reformacijo, kar povzroči nov prepad med protestantskim in katoliškim plemstvom.
69
Q

Generalni Zbor v Brucku na Muri (1578)

A
  • Sklic zborovanja: Januar 1578; zbor vseh Notranjeavstrijskih stanov v Brucku na Muri.
  • Trajanje in vsebina: Neprekinjeno 3-mesečno srečanje, pogajanja, prepiri, dokončni dogovor.
  • Pomen dogodka: Edinstven dogodek, zbor celotne elite, brez primera v Notranji Avstriji.
69
Q

Izraba Nevarnosti in Verska Svoboda

A
  • Luterani in izkoriščanje strahu: Luterani v Notranji Avstriji izkoristijo strah pred Osmanom za pridobitev verske svobode.
  • Razširitev protestantizma: Mesta kot so Celovec, Gradec, Ljubljana in Judenburg prejmejo versko svobodo. Ostala mesta (okoli 110) sklepajo, da se ta pravica nanaša tudi nanje.
70
Q

Dvojni Pomen Brucka na Muri

A
  • Potreba po denarju: Knez Karel II. je nujno potreboval sredstva za financiranje.
  • Osmanska nevarnost: Turki se bližajo, kar vpliva na pogajanja z deželami.
71
Q

Posledice Sklepov v Brucku na Muri

A
  • Ustanovitev Notranjeavstrijskega dvornega vojnega sveta: Novi organ za vojna vprašanja.
  • Gradnja trdnjave Karlovac: Izjemno pomembna za zaustavitev Osmanov.
    Krepitev Velikega Kaniža: Povečana skrb za strateško trdnjavo.
  • Vrhovna poveljnika Vojne Krajine: Povečanje vpliva deželnih zborov pri imenovanju vrhovnih poveljnikov, vključno z vrhovnimi poveljniki Slavonske in Hrvaške Vojne Krajine.
71
Q

Financiranje Vojne Krajine

A
  • Financiranje: Štajerska financira Slavonsko Vojno Krajino, medtem ko Kranjska in Koroška financirata Hrvaško Vojno Krajino.
  • Povečanje bremen: Plemiči prenesejo finančne obveznosti na svoje podložnike, kar vodi v višje davke za kmete.
  • Plemiške plače: Financirane iz notranjeavstrijskih mest (Ljubljana, Celovec, Gradec), kar pomeni povečano finančno breme za kmete.
72
Q

Revolucionarni Sklepi

A
  • Verska svoboda: Prvič priznana na tako široki ravni.
  • Financiranje: Dežele obljubijo redno in vsakoletno financiranje Vojne Krajine.
  • Pritisk na kmete: Visoki davki in obremenitve postanejo vsakodnevna realnost, kar pripomore k izkoriščanju kmetov.
  • Bruck na Muri predstavlja prelomno točko v zgodovini Notranje Avstrije, saj je zaznamoval začetek obsežnih sprememb v strukturi moči in financiranju, s širokimi posledicami za versko svobodo in ekonomske obremenitve.
73
Q

Razvoj Evangelijanske Vera

A
  • Plemstvo in evangeličanske ustanove: Plemiči so po pridobitvi verske svobode ustanovili evangeličanske verske občine ter financirali pridigarje in tiskanje evangeličanskih knjig.
  • Šolske ustanove: Ustanovljene so bile evangeličanske šole, vključno z Deželnostanovsko šolo (1582), prva višješolska ustanova v Notranji Avstriji, namenjena usposabljanju bodočih evangeličanskih pridigarjev.
  • Jezuitski kolegij: Karel II. je odobril ustanovitev univerze v Gradcu, da bi odgovoril na evangeličanske šole.
74
Q

Regentstvo Marije Bavarske (1590-1595)

A
  • Očetova smrt in regentstvo: Po smrti očeta Karla II. leta 1590 je 12-letni Ferdinand II. postal deželni knez Notranje Avstrije. Regentinja je postala njegova mati, Marija Bavarska.
  • Pogostost sprememb: Marija Bavarska je svojo regenturo končala po osmih mesecih, regentstvo sta nato prevzela nadvojvoda Ernest in nadvojvoda Matija, oba iz dinastije Habsburžanov.
74
Q

Pomen Reformacije

A
  • Vrhunec reformacije (1584-1598): Ta obdobje je zaznamovalo vrhunec reformacije v Notranji Avstriji.
  • Prevod Biblije: Julij Dalmatin je leta 1584 prevedel Biblijo v slovenščino, kar je pomembno za slovensko govoreče
    protestante.
  • Zimske urice in Gorske bukve: Leta 1584 izidejo tudi te knjige, ki so znanstvene in pravne zbirke, pomembne za slovensko jezikovno in kulturno zgodovino.
74
Q

Stanovi po Podelitvi Verske Svobode

A
  • Zadovoljstvo stanov: Po pridobitvi verske svobode stanovi niso več izsiljevali in so si organizirali verske dejavnosti ter ustanovili evangeličanske šole in molilnice (npr. kompleks na Betnavi).
74
Q

Karlova Smrt in Nasledstvo

A
  • Smrt Karla II. (1590): Karel II. umre pri 50-ih letih.
  • Položaj protireformacije: Kljub smrti Karla II. prave protireformacije še ni bilo in bo šele začela nastajati v prihodnjih letih. V tem času ni bilo obsežnega pregona vere.
  • Plemstvo in Ukrepi Plemstvo je delovalo znotraj sistema, pri čemer so »trpeli« vladarjeve odločitve in ohranjali svojo evangeličansko vero v okviru novih normativov.
75
Q

Karlov Naslednik
Ferdinand (sin Karla II.)

A
  • Izobrazba: Karel II. je svojo pozornost posvetil sinovemu izobraževanju. Ferdinand je najprej obiskoval jezuitsko šolo v Gradcu, nato pa je bil poslan v Ingolstadt v Bavarsko, kjer je ostal šest let.
  • Vloga dediča: Ferdinand je bil za Karla II. izjemno pomemben kot dedič in je bil ključen za prihodnje načrte protireformacije.
75
Q

Karel II. in Protireformacija

A
  • Ukrepanje: Po letu 1578 je Karel II. začel pripravljati teren za protireformacijo.
  • Izgon evangeličanskih dejavnikov: Imel je pravico izgnati osebe ne plemiškega stanu, ki so se ukvarjale z evangeličansko dejavnostjo (npr. Primož Trubar in tiskar Janež Mandelc).
  • Izginotje evangeličanske vere: Karel II. je poskrbel, da je evangeličanska vera na Goriškem izginila še pred njegovo smrtjo.
75
Q

Škof Tomaž Hren

A
  • Izbor in ozadje: Leta 1597 je bil izbran za ljubljanskega škofa Tomaž Hren, kar je bil težek izvor zaradi njegove preteklosti.
  • Spreobrnjenec: Hren je bil nekdanji evangeličan, vendar je prestopil nazaj v katoliško vero kot konvertit. Družina Hren je imela pretežno evangeličansko zgodovino, kar pa ni vplivalo na vladarjevo zaupanje vanj.
  • Vloga in vpliv: Hren je postal eden najpomembnejših protireformatorjev na Kranjskem in je v Ljubljani služil kot škof do leta 1630. Njegov dolg proces spreobrnitve je prispeval k njegovemu vplivu in statusu kot ključen protireformator.
75
Q

Osnove Protireformacije v Notranji Avstriji

A
  • Namen: Ferdinand II. je bil odločen vrniti katolištvo in preoblikovati versko pokrajino, ki je bila do takrat prevladujoča v mestih in plemstvu. Cilj je upravičeval sredstva, zato so bile uporabe vseh metod sprejemljive.
  • Ustanovitev trojke škofov: Ferdinand II. je oblikoval udarno trojko škofov za izvajanje protireformacije:
  • Jurij Stobej (Levant): Najvplivnejši izmed trojice.
  • Tomaž Hren (Ljubljana, Kranjska): Ključen protireformator v Ljubljani.
  • Martin Brenner (Seckau): “Kladivo” heretikov, Šved po rodu in spreobrnjenec.
  • Strategija: Vladar ni izrival ljudi, temveč vero. Njegov cilj je bil približati se plemstvu in vplivnim posameznikom, da bi učinkovito uvajal katolištvo v nižje sloje družbe. Protireformacija je bila usmerjena predvsem na izbijanje evangeličanske vere iz nižjih in neprivilegiranih slojev Notranje Avstrije.
75
Q

Bitka pri Sisku (1593)

A
  • Vojaški kontekst: Med Ferdinandovo mladostjo se je odvijala bitka pri Sisku (22. junij 1593), kjer so krščanske sile premagale Osmanse. To je pomemben vojaški uspeh v času, ko je regentstvo potekalo.
76
Q

Nastop Ferdinand II.

A
  • Vrnil se iz Ingolstadta: Po vrnitvi iz Ingolstadta decembra 1595 je Ferdinand II. takoj začel s protireformacijskimi ukrepi.
  • Prvi ukrepi: Leta 1596 je sprožil škandal z zavrnitvijo potrditve svobodne vere. Ni priznal verske svobode, kar je pokazalo njegov odločitev, da v prihodnosti ne bo dovolil verske svobode.
  • Značaj in ideologija: Ferdinand II. je bil znan po svojem katoliškem fanatizmu, kar se je izkazalo v njegovih ukrepih in osebnem prepričanju. Želel je uveljaviti katoliško vero povsod, kar se je odražalo tudi v njegovem načinu vladanja.
76
Q

Prvi Protireformacijski Ukrepi

A
  • Kraljeva odločitev: Ferdinand II. je že v začetku svojega vladanja pokazal jasno namero za izvajanje protireformacije, kar je vključevalo ne le verske, temveč tudi politične in družbene spremembe v Notranji Avstriji.
  • Ferdinand II. je s svojo vrnitvijo in ukrepi v Notranji Avstriji označil začetek obdobja intenzivne protireformacije. Njegovo vladanje je zaznamovalo odločnost v uvajanju katoliških norm in zatiranju protestantizma, kar je postavilo temelje za nadaljnje spremembe v regiji.
77
Q

Različne Taktike za Različne Skupine

A
  • Neprivilegirani: Kazni:
  • Denarne kazni (10-50 goldinarjev) in zaporne kazni do 14 dni.
  • Doživljenjski izgon kot skrajni ukrep.
  • Prvi val meščanskih emigrantov iz Notranje Avstrije (Trst, Madžarska, Češka, Slovaška).
  • Do 1608 mnogi spreobrnili v katolištvo ali emigrirali.
  • Privilegirani: Strategija “Korenček in Palica”:
    Ugodnosti za prestop v katoliško vero: službe, plemiški naslovi, posesti, uradi.
  • Pristop temelji na osebnih interesih plemstva.
    Prestopi:
    Vladar vprašal po veri, takoj organizirana spreobrnitev z duhovnikom.
  • Pričakovani spori znotraj družin zaradi verskih prehodov.
78
Q

Vizitacije

A
  • Pregled in kontrola stanja vere v župnijah.
  • Duhovniški del: škof in spremljevalni kleriki.
  • Vojaški del: poveljnik in 100-800 vojakov.
  • Tomaž Hren pripelje 800 vojakov leta 1601.
  • Ljubljančani se morajo javno opredeliti za vero (evangeličansko ali katoliško).
  • Uničevanje Knjig, Komisije temeljito odstranjujejo vse protestantske knjige, ne glede na jezik.
  • Hren obtožen požiga vseh protestantskih knjig.
  • Trajanje in Razširjenost:
  • Komisije na Štajerskem začnejo delo v začetku leta 1599, na Kranjskem leta 1600.
    Proces traja 3 do 4 leta.
78
Q

Izvedba Protireformacije v Notranji Avstriji (Prva Tretjina 17. Stoletja, do 1630)

A
  • Sever od Drave: Salzburška nadškofija.
  • Jug od Drave: Oglejska nadškofija (premaknjena iz Ogleja v Videm).
  • Ljubljanska Škofija:
  • (Ustanovitev brez privolitve Oglejskega nadškofa, na pobudo Friderika III.
  • Ima cerkveno-upravno oblast v vseh treh deželah.
79
Q

Začetek Protireformacije

A
  • Oktober 1598:
  • Izgon evangeličanskih predikantov in šolnikov iz Notranje Avstrije (10 dni časa za odhod).
  • Izgnani posamezniki: Adam Bohorič, Felicijan Trubar (sin Felicijan Trubar).
  • Dovoljenje za začasno nastanitev v Trstu in Gorici (2 meseca).
80
Q

Višek Protireformacije (Prva Tretjina 17. Stoletja)
Strateška Utrdba Velika Kaniža

A
  • Lokacija: 45 km JV od današnje Lendave, ob Dravi.
  • Pomen: Ključna postojanka, ki je Osmanom preprečevala vstop v Prekmurje.
  • Stanje: Poveljniki se hitro menjajo; tretji osmanski napad pod poveljstvom Jurija Paradeiserja.
80
Q

Ferdinand in Vojaška Strategija

A
  • Zbiranje Vojske: Ferdinand zbere manjšo vojsko za pomoč proti Osmanom, vendar se odprava ustavi zaradi pomanjkanja ukaza.
  • Obtožba Veleizdaje: Ferdinand obtoži Paradeiserja veleizdaje, kar poudarja njegov absolutistični nadzor.
  • Posledice: Koroško plemstvo je zbegano zaradi Ferdinandovega ukrepanja.
80
Q

Druga Beneško-Habsburška Vojna (1615-1618)

A
  • Odločitev za Vojno: Ferdinand odloči za vojno z Beneško republiko brez dovoljenja SRC cesarja Matije.
  • Pomoč: Računanje na pomoč španske mornarice zaradi poroke s habsburško princeso.
  • Konflikt: Vojna se konča z Madridskim mirom, Benečani morajo prepustiti manjše dele ozemlja in se zavezati, da ne bodo blokirali pomorskega prometa.
    Senjski Uskoki: Napadi na beneške ladje; Ferdinand jih razseli v Gradiškem območju.
81
Q

Politične Spremembe in Vojaški Napadi

A
  • Katoliška Večina: Ferdinand doseže večino katoliškega plemstva v deželnem zboru leta 1618, kar mu omogoči podporo pri volitvah.
  • Vojna z Čehi: Po prešteti večini v deželnih zborih, Ferdinand vstopi v vojno s Čehi.
81
Q

Rekatolizacija

A
  • Opis: Proces krepitve vpliva, bogastva in moči katoliške Cerkve, ki se povezuje s protireformacijo.
  • Trajanje: Daljši proces kot protireformacija, vrnitev cerkvenih položajev iz 16. stoletja.
82
Q

Vladavina Ferdinanda
Vojne

A
  • 1596: Ferdinand nastopi na oblast.
  • 1599: Začetek vojne z Osmani.
  • 1615-1618: Druga beneško-habsburška vojna.
  • 1623: Ferdinand umre.
  • Vojni Nalog: Ferdinand je poslal evangeličane v vojno, medtem ko so katoliki ostali doma.
  • Spreobrnjenci: Hiter porast spreobrnjencev med plemstvom zaradi vojne z Beneško republiko.
82
Q

Barok in Rekatolizacija

A
  • Barok: Od začetka 17. stoletja je barok postal glavni umetniški slog v Notranji Avstriji, kar je bilo v skladu z željo katoliške Cerkve po ponovni uveljavitvi svoje moči. Barok je trajal do druge polovice 18. stoletja in je vključil številne arhitekturne in obredne novosti.
  • Rekatolizacija: Ta proces se je nadaljeval do leta 1781, ko je bil sprejet Tolerančni patent. Ta zakon je omogočil versko svobodo in ponovno omogočil priseljevanje evangeličanov.
82
Q

Obdobje od 2. Beneške vojne do Vrhunca Deželnega Kneza Leopolda I.
2. Beneška Vojna

A
  • Vojna z Benečani: Ferdinand II. se je boril z Benečani, pri čemer so bili povodi za vojno pogosto izmišljeni. Vojna je služila predvsem kot sredstvo za reševanje težav v Notranji Avstriji, povezanih z reformacijo.
  • Trajanje in Posledice: Vojaški del vojne je trajal približno dve leti in je močno prizadel lokalno civilno prebivalstvo, predvsem v Istri in Furlaniji. Vojna je vključila španske zaveznike in prinesla le minimalne teritorialne pridobitve. Da bi financiral vojno, je vladar zvišal davke.
  • Začetek Tridesetletne Vojne: Vojna je pomenila začetek ene najhujših obdobij v zgodovini Slovenskega ozemlja, s skrajno zaostritvijo razmer, ki so se nadaljevale skozi tridesetletno vojno.
83
Q

Pritisk na Plemištvo

A
  • Odločanje o Veri: Knez po koncu vojne zaostri pritisk glede potrjevanja plemiških nazivov in kupčij z zemljiškimi posestmi.
  • Pritisk na Plemiče: Polnoletni plemiči se morajo zjasniti glede vere na vladarjevem dvoru v Gradec.
84
Q

Zakonodajne in Verske Spremembe

A
  • Leto 1620: Ferdinand ima katoliško večino v deželnem zboru, vendar še vedno prisotni evangeličani (v manjšini).
  • Razmere: Protireformacija je povezana z vojno, rekatolizacijo in močjo katoliške Cerkve. Ferdinandova taktika pritiska na plemstvo, vojni konflikti in notranje strategije pripomorejo k utrditvi katoliškega vpliva v Notranji Avstriji.
84
Q

Imenskovanje Namestnikov

A
  • Funkcija Namestnika: Ker Ferdinand ni bil pogosto prisoten v Gradcu, je leta 1614 imenoval Tomaža Hrena za notranjeavstrijskega deželnega namestnika. Hren je bil najvišji upravni uradnik pod vladarjem in je imel pooblastilo za podpisovanje listin v imenu vladarja.
  • Trajanje Funkcije: Tomaž Hren je opravljal to funkcijo do leta 1621. Ferdinand je leta 1619 za stalno preselil sedež na Dunaj.
84
Q

Zaključek Protireformacije v Notranji Avstriji
Zgodovinski Kontext

A
  • Usoda Habsburžanov: Leta 1614 so se znotraj Habsburške dinastije zavedali, da bo izumrla linija avstrijskih Habsburžanov, saj ni bilo moških potomcev.
  • Ferdinandove Odloke: Ferdinand se preseli iz Gradca na Dunaj, vendar le za kratek čas (4-5 mesecev).
84
Q

Pritisk in Davki

A
  • Verski in Davčni Pritisk: Med Ferdinandovo odsotnostjo so se povečali davčni in verski pritiski na Notranjo Avstrijo, kjer so se ljudje morali opredeliti glede vere.
85
Q

Po 1630

A
  • Izginotje Evangeličanov: Od leta 1630 se ne more govoriti o evangeličanskih plemičih na ozemlju Notranje Avstrije. Starejši plemiči, ki niso imeli velike posesti, niso bili prisiljeni v spreobrnitev in so imeli evangeličanske nagrobne spomenike.
  • Kripto-Protestanti: Med nižjimi sloji so se uveljavili kriptoprotestanti, predvsem v Koroški in višinskih kmetijah na Štajerskem. Ti so skrivali svojo vero, imeli evangeličanske knjige in niso bili pogosto izpostavljeni preganjanju.
85
Q

Zaključna Fazna Protireformacije (1628-1630)

A
  • Vladar in Odlok: Leta 1628 je Ferdinand postal nemški kralj in cesar, češki kralj. Sprejel je dva ključna odloka:
    Odlok o Restituciji: Zapovedoval je, da mora katoliška Cerkev dobiti nazaj vso premoženje, ki ga je izgubila v 16. stoletju. To je pomenilo vrnitev vseh cerkvenih posesti in bogastva.
  • Odlok o Izgonu: Odlok je določal izgon preostalih evangeličanskih plemičev, ki se niso spreobrnili do leta 1630. Skupaj je bilo izgnanih približno 750 družin.
85
Q

Posledice Izgona

A
  • Nepremičnine: Nepremičninsko premoženje je ostalo na ozemlju, vendar so morali evangeličani vse prodati, kar je povzročilo hitro pridobivanje premoženja za katoliške člane družine.
  • Finančne Omejitve: Od leta 1629 so morali evangeličani ves denar pustiti v Notranji Avstriji, do leta 1630 pa so se morali bodisi spreobrniti bodisi izseliti.
85
Q

Tolerančni Patent in Obnova Evangeličanskih Občin

A
  • Tolerančni Patent (1781): S tem zakonom so lahko ljudje spet ustanovili evangeličanske verske občine, kar je omogočilo obnovo evangeličanske prisotnosti v Notranji Avstriji, vključno z Mariborom.
86
Q

Gospodarski Pritiski

A
  • Monopoli in Apalti: Oblast je uveljavila monopolne pravice (apalte), kar je pomenilo, da so morali trgovci, ki niso imeli teh pravic, plačevati določene dajatve tistim, ki so imeli pravico do uvoza blaga.
  • Gospodarske Razmere: Razmere so se še poslabšale zaradi monopolov in povečane obremenitve. Nižji sloji so imeli vse manj možnosti za zaslužek, medtem ko so veletrgovci in vojni dobičkarji izkoriščali situacijo.
86
Q

druge vere

A
  • Ljudska Vera: Na območju Slovenskih Goric in Kozjanskega so se pojavili anabaptisti in Štiftarji
  • Bičarji in Skakači: Ti so izvajali obrede bičanja in skakanja, ki so vključili dolge kolone bičanja in skakanja
  • Pregon in Izginotje Ljudske Vere
    Pregon: Ferdinand je leta 1615 ukazal pregon teh ljudskih verovanj zaradi njihovega velikega števila in uporabe smrtne kazni za preprečevanje njihove širjenja. Po letu 1630 so te oblike ljudske vere izginile.
86
Q

Vrhunca Deželnega Kneza Leopolda I.

A
  • Leopold I.: V času njegove vladavine so se razmere dodatno zaostrile. Njegovo obdobje je zaznamovalo vrhunec absolutizma in povečana obremenitev za prebivalstvo. Leopolda I. pogosto kritizirajo za izvajanje strogih ukrepov, ki so le še poslabšali že tako težke razmere.
  • Obdobje od 2. Beneške vojne do vrhunca deželnega kneza Leopolda I. je zaznamovalo močno povečanje davkov in obveznosti, kar je povzročilo znatno breme za nižje sloje. Vojna z Benečani in tridesetletna vojna sta povzročili ogromne spremembe v socialnih in ekonomskih razmerah, kar je vplivalo na življenje prebivalstva v Notranji Avstriji.
86
Q

Upor Podložnih Slojev 1635

A
  • Upor se je razširil od Maribora proti Celju, skozi Posavje do Ljubljane, in čez Barje mimo Postojne proti Trstu. Pojavil se je v različnih regijah, vendar ni bil povsem usklajen in ni zajel celotnega slovenskega ozemlja.
  • Vzroki: Razlogi za upor so bili večplastni:
  • Davčna Obremenitev: Vladar je naložil visoke davke, vključno z dodatnim prispevkom ob poroki vladarjeve hčerke.
  • Upad Prihodkov: Zmanjšanje prihodkov iz transporta je vplivalo na preživetje podložnikov in povečalo njihovo nezadovoljstvo.
  • Povečane Obveznosti: Povečanje obveznosti, ki so jih morali izpolnjevati podložniki, je povzročilo dodatno breme.
  • Trajanje: Upor je trajal približno 5 mesecev.
  • Organizacija in Vodstvo: Upor ni imel usklajenih vodij in je bil zaznamovan z veliko maso raznolikega prebivalstva. Kljub zavedanju o zatiranju s strani vladarja in zemljiških gospodarjev, so bili udeleženci neoboroženi in niso imeli organiziranega vodstva.
86
Q

Leopold I Politika

A
  • PRAZNOVERJE
  • Raste število obtožb za čarovništvo in “protičarovniške” procese, s smrtnimi kaznimi.
  • Oblast in cerkev sodelujeta pri krivičnih postopkih, ki vključujejo preizkus z vodo in ognjem.
  • Oblast uprizarja javne usmrtitve za ohranjanje strahu med podložniki.
87
Q

Vrhunski Intelektualci in Kulturni Prispevki

A
  • Janez Ludvik Schönleben: Doktor filozofije in teologije, izstopil iz jezuitskega reda, delo: “Anales Carnioliae”.
  • Janez Vajkad Valvasor: Plemič, delo: “Čast in Slava vojvodine Kranjske” in “Topografija nadvojvodine Koroške”, izdajal tudi leposlovje.
87
Q

Vladarska Absolutizem in Davki

A
  • Vladarska Oblast: Po letu 1618/19 je imel vladar v vsakem deželnem zboru katoliško večino, kar mu je omogočilo popoln vladarski absolutizem v Notranji Avstriji. Plemstvo je bilo izključeno iz odločanja, vladar je imel popoln nadzor nad političnim dogajanjem in nujnimi ukrepi.
  • Povečanje Davkov: Obveznosti so naraščale, saj je bil redni letni davek postopoma zvišan. Poleg tega je bil uveden izredni davek – ognjiščni davek (na osnovi števila ognjišč v družini), glavarine, in davek na vrata. V 40. letih 17. stoletja je bil uveden tudi “vojaški” davek (kontribucija), ki je nadomestil nekatere druge obveznosti.
87
Q

Družbeni in Ekonomični Učinki

A
  • Posledice za Maloserijske Ljudje: Možnosti za zaslužek in preživetje so postajale vse bolj omejene. Vojni dobičkarji in oderuhi so izkoristili situacijo, kar je dodatno povečalo težave nižjih slojev.
  • Povečanje Obveznosti: Naraščanje obveznosti in davkov je povzročilo še večje obremenitve za nižje sloje, kar je povzročilo širjenje revščine in socialnih napetosti.
87
Q

Posledice za Nižje Sloje

A
  • Zvišanje Obveznosti: Redni davek in kontribucija sta se sčasoma povečala. Kontribucija se je do konca stoletja povečala štirikrat, kar je vplivalo na vse sloje prebivalstva. Dodatne obveznosti so vključene tako za državo kot za zemljiškega gospoda.
  • Povečana Breme: Nižji sloji, vključno z zemljiškimi posestniki in tržani, so čutili večje breme, kar je povzročilo obubožanje in povečano obremenitev.
87
Q

Konec 30-letne vojne in Habsburški nasledniki

A
  • Konec vojne: Gospodarstvo uničeno, cerkev obnavlja objekte in troši denar za luksuz.
  • Ekonomsko okrevanje: Počasen napredek, do konca 17. stoletja ni dosegel začetne ravni.
  • Nasledstvo: Ferdinand III. nasledil Ferdinanda II. leta 1638.
  • Pomanjkanje naslednika: Prvorojeni sin Ferdinand IV. umre leta 1655; drugi sin Leopold I. poslan v samostan.
  • Leopold I. kot vladar: Po Ferdinandu III. smrti leta 1657 postavljen za vladarja, kljub očetovim pomislekom, in vladal 47/48 let.
87
Q

upor slojev kaj je bilo potem

A
  • Represalije: Vladar je odgovoril z uporabo krajišnikov iz Varaždina (Slavonija) in Karlovca (Hrvaška), ki so upor krvavo zadušili. Zaradi pomanjkanja turških vpadov so imeli dovolj sredstev za represalije brez potrebe po vojni na drugih frontah.
  • Represalije in Dajanja: Po zatrtju upora so bile uvedene dodatne represalije v obliki uporniškega davka.
  • Dolgotrajne Posledice: Do začetka 18. stoletja se upori niso več ponovili, kar nakazuje na uspešnost represivnih ukrepov in zmanjšanje družbenih nemirov.
87
Q

Leopoldova Doba (1657-1705)
1. Vladarska Politika in Gospodarski Neuspeh
Absolutizem in Vladarska Logika

A
  • Leopold I. je vladal kot popolni absolutist, vendar brez uspeha pri gospodarski obnovi območja.
  • Nadaljevanje ustaljene politike davkov in ukazovanja brez pomembnih sprememb.
  • GOSPODARSTVO
  • Območje se je počasi obnavljalo, vendar brez vladarjeve pomoči.
  • Pomanjkanje vlaganj v nujno potrebna izboljšanja infrastrukture (prometne in vodne povezave).
  • KUŽNE BOLEZNI
  • Pomankanje osebne higiene, neprimerna življenjska in bivanjska okolja.
  • Nepoznavanje osnov medicine, vojne stanje, in pomanjkanje sanitarnih kontrol.
  • Konec 70-ih let 17. stoletja: Največja epidemija kuge, ki je bila hujša od vojn in osmanskih vpadov. V Mariborski župniji umrla 1/3 prebivalstva.
  • 1715-1716: Manj obsežna, a smrtonosna epidemija kuge. V Mariboru postavitev Marijinega kužnega spomenika leta 1744.
87
Q

Zunanjepolitične Napetosti
in spremembe

A
  • Tekmovanje z Ludvikom XIV.: Obremenitev z zunanjepolitičnimi konflikti in tekmovanjem s Francijo.
  • Kužne Epidemije: Nadaljevanje težav z zdravjem in epidemijami, dokler se sanitarne kontrole ne uvedejo v sredini 18. stoletja.
88
Q

Ogrožanje slovenskega prostora v 17. stoletju

A
  • Napadi Osmanov: Avgusta 1664 so katoliške sile premagale Osmanove pri Mogersdorfu, a so sprejele mirovni dogovor, kar je ohranilo osmansko prevlado.
  • Proti-habsburška zarota: Zarota Zrinski in Frankopan je bila razkrito, zarotniki usmrčeni, Imre Thököly pa je napadal Prekmurje.
  • Dunajska vojna: Vojna proti Osmanom (1684-1699) je končala osmanske napade na Prekmurje leta 1690.
  • Rakoczijeva vstaja: Leopoldova želja po absolutizmu je sprožila Rakoczijevo vstajo (1703-1711), ki je povzročila uničenje Prekmurja.
  • Gospodarsko stanje: Vojne so povzročile davčne pritiske in gospodarski razpad. Leopoldova smrt leta 1705 je prinesla upanje.
89
Q

Doba Karla Vi.

A
  • Prihod na oblast: Karel VI. je prišel na oblast leta 1711 kot zadnji moški predstavnik Habsburške dinastije. Poročil se je z Elizabeto Wottensburško in imel hčere, vse s prvim imenom Marija.
  • Polaganje temeljev: Karel VI. je pripravil temelje za vladavino hčerke Marije Terezije, hitro končal upor Madžarov in Špansko nasledstveno vojno ter prinesel mir.
  • Habsburška monarhija: Pod njegovim vladanjem so se Habsburške dedne dežele, Češka in Ogrska kronska ozemlja oblikovala v Habsburško monarhijo.
  • Osmanski vojni: Bojeval se je le proti Osmanom, spoštoval Rastadski in Westfaldski mir.
  • Tolminski upor: Leta 1713 je prišel Tolminski upor zaradi monopolov in davčnih pritiskov, ki je dosegel vrhunec državnega izkoriščanja. Upor se je začel marca in bil zatrt v nekaj mesecih.
  • Voditelji so bili javno obešeni, kar je bil zadnji veliki upor v tem območju.
90
Q

Doba Jožefa I

A
  • Nasledstvo: Jožef I. je nasledil očeta Leopolda med dvema vojnama, bil je nasproten svojemu očetu in ujet v Habsburško politiko.
  • Gospodarska politika: Jožef I. ni mogel uvesti merkantilizma, gospodarstvo je ostalo neaktivno z monopolom zasebnikov.
  • Finančna stiska: Vlaganja v napredek so bila zaustavljena, obrambni izdatki so bili ogromni, stanovi so se zadolževali, brez vračanja dolgov.
  • Smrt: Jožef I. je umrl brez otrok leta 1711 zaradi epidemije koz.
  • Naslednik: Njegov mlajši brat Karel, takratni španski kralj, se je moral vrniti na Dunaj in prevzeti bratove nazive (sprva brez cesarskega).
91
Q

Tolminski upor in trgovinska politika

A
  • Leta 1713 je Tolminski upor izbruhnil zaradi monopolov in davčnih pritiskov. Vladar je ukinil monopole na trgovanje z mesom in vinom ter odpravil carine na severnem Jadranu. To je vključevalo nakup 6 vojnih ladij in vzpostavitev svobodne plovbe po severnem Jadranu. Beneška republika je bila prisiljena prenehati z blokado Trsta in Reke, kar je povzročilo upad njihove trgovine.
91
Q

Začetek merkantilizma na Slovenskem

A
  • Mirna doba in uvajanje merkantilizma: Po koncu vojn je vladar začel uvajati merkantilistično politiko, ki je bila uspešna na Pirenejskem polotoku. Ta politika je vključevala povečanje državnega nadzora nad ekonomijo in ustvarjanje boljših pogojev za gospodarstvo.
  • Habsburški merkantilizem: Država se je iz vloge porabnice denarja preoblikovala v ustvarjalca boljših ekonomskih pogojev. Plemstvo je imelo več koristi od teh sprememb kot podložniki. Podržavljeni so bili vsi do takrat zasebni uradi, kar je pomenilo centralizacijo uprave.
  • Centralizacija in spremembe: Vladar je začel s centralizacijo upravnih teles in postopno selil oblast na Dunaj od leta 1709. Kljub temu uradi niso bili ukinjeni, temveč so delovali iz Dunaja. Nove službe, kot so deželni maršal, niso bile več dedne, medtem ko so dedne službe, kot so deželni dvorni mojster in sokolar, ostale
92
Q

Gospodarski projekti

A
  • Izboljšanje prometnih poti: Gradnja in posodobitev cest.
  • Regulacija rek: Urejanje strug rek za izboljšanje navigacije in preprečevanje poplav.
  • Napredek v kmetijstvu: Uvajanje
    Industrijska revolucija: Ustanovitev prvih državnih industrijskih obratov in tovarn, vendar nekatere manufakture niso preživele.
92
Q

Kulturni razvoj

A
  • Rekatolizacija in kulturni razvoj: V tem obdobju so potekali tudi pomembni kulturni in religiozni projekti:
  • Gradnja baročnih in rokoko stavb: Ljubljanska stolnica, Frančiškanska knjižnica (prva javno dostopna knjižnica), in Mariborski mestni grad (zunanji vhod in stopnišče).
  • Posodobitev obrtnih obratov: Gradnja prvih tovarn in uvedba javnega potniškega prometa, kar je pripomoglo k industrializaciji.
92
Q

Marija Terezija

A
  • Oblast: Po smrti Karla VI. oktobra 1746 je Marija Terezija prevzela oblast. Njena vlada je temeljila na pragmatični sankciji, ki jo je njen oče uveljavil pred smrtjo.
  • Pragmatična sankcija: Uveljavila je pragmatično sankcijo, ki je bila priznana po dolgotrajnih pogajanjih, kronana je bila leta 1747.
  • Reforme: Vladala je 40 let in uvedla pomembne reforme na področju javne uprave, davkov, zemljiškega prava in vojske, kar je zmanjšalo privilegije plemstva.
  • Projekti: Skupaj s sinom Jožefom II. je izvedla obsežne projekte, katerih vpliv se je pokazal šele kasneje.
93
Q

Cerkveno-upravne reforme Marije Terezije

A
  • Zgodovinski kontekst: Od časa cesarja Karla Velikega (803) je cerkvena uprava na današnjem slovenskem ozemlju bila razdeljena med Oglejski patriarhat in Salzburško nadškofijo. Oglejski patriarhat je imel težave z vizitacijami zaradi svojega sedeža izven cesarstva in je pogosto selil sedež med mesti, kot so Čedad in Videm.
  • Reforma Marije Terezije: Ob začetku vladanja Marije Terezije se je stanje na Oglejskem patriarhatu poslabšalo zaradi omejitev, ki so preprečevale vizitacije. Po dolgih pogajanjih je leta 1750 patriarhat ukinila, kar je bilo potrjeno s strani papeža po desetletju. Dva nova nadškofijska sedeža sta bila ustanovljena: v Videmu za Beneško ozemlje in v Gorici za Habsburško ozemlje. Ljubljanska škofija je ostala papeška, kasneje pa je bila podrejena Ostrogonu.
93
Q

vojaške reforme

A
  • Začetek in zaključek: Reformo je začela Marija Terezija, a je bila dokončana šele med vladavino njenega sina Jožefa II.
  • jožefinska vojaška izmera: Prvo kartiranje vsega habsburškega ozemlja, vključevalo je pomembne podatke o prometnih povezavah in naseljih.
  • Uporaba in skrivnost: Karte so bile spravljene v arhiv in zaprte do druge polovice 20. stoletja, postale so največja skrivnost Habsburške monarhije.
93
Q

Cerkveno-upravne reforme Marije Terezije

A
  • Reforme uprave: Marija Terezija je leta 1747 in 1748 uvedla obsežne reforme, ki so vključevale centralizacijo in nadomestitev obstoječih organov z novimi. Veliko organov, vključno z glavarstvi in sodišči, je bilo ukinjenih, nadomestili so jih novi organi.
  • Novi sistem uprave: Uvedene so bile reprezentance in komore (RiK) za vsako deželo posebej, ki so prevzele naloge prejšnjih upravnikov. Vsaka RiK je imela predsednika, podpredsednika in svetnike ter nadzorovala finančno upravo. Ta sistem je bil ukinjen leta 1763 in nadomeščen z guberniji.
  • Ustanovitev gubernijev: Leta 1763 je Marija Terezija ustanovila gubernije, večje upravne enote, ki so nadomestile prejšnje sisteme. Notranji Avstrijski gubernij je pokrival vse dežele razen Tržaškega primorja, medtem ko je Tržaški gubernij vključeval Goriško-Gradiško. Guberniji so ostali v veljavi do leta 1849 in so nadomestili staro strukturo uprave.

ZGODOVINA 2 SEMESTER (6 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions