hozjan slovenci žan Flashcards
Slovenski etnični prostor ob prehodu v zgodnji novi vek
- Ob prehodu v zgodnji novi vek je slovenski etnični prostor razdeljen na več ozemelj in dežel, ki so pod različnimi oblastniki in deli večjih političnih entitet, kot so
- Beneška republika,
- Kraljevina Madžarska in
- avstrijske dežele. Na teh ozemljih živijo Slovenci kot del večje srednjeevropske družbe, razporejeni v različne družbene sloje.
Vladarji in dežele
- Dežele na slovenskem prostoru so bile politične enote, ki so imele svoje lokalne oblasti, kot so deželni zbori in deželni poglavarji. Vsaka dežela je imela svoj grb, ki je bil simbol njihove identitete:
Vladarji in dežele št, kor,..
- Štajerska: karantanski panter, simbol, ki ga še danes uporabljajo.
- Koroška: prav tako imela svoj grb.
- Kranjska: grb z orlom.
- Prekmurje: bilo del Kraljevine Madžarske, kjer sta bili pomembni dve županiji – Voš (železna županija) in Zala.
- Goriška in Gradiška: Gradiška, s sedežem v mestu Gradiška, danes del Italije, je bila neodvisna politična enota z lastnim grbom.
- Pojem “dežela” ni bil enak pojmu “država”. Dežela je bila ozemlje znotraj širše države ali kraljevine, ki je imelo svojega lastnika in svoj politični red.
Posest in lastnina nad ozemljem
- Posestna struktura na slovenskem ob koncu srednjega veka je bila zapletena. Posestniki so imeli lastnino nad ozemljem, ki so jo podložniki obdelovali v zameno za določene obveznosti. Oblike uživanja zemljiške posesti so vključevale:
- Činž: denarna dajatev zemljiškemu gospodu za uživanje kmetije. Činž ni bil davek, ampak bolj trajni najem.
- Obveze podložnikov: Podložniki niso bili lastniki kmetij, zato so morali opravljati različne obveznosti, vključno z delovnimi dajatvami in dajatvami v naravi. Šele proti koncu srednjega veka se je pojavil tudi denarni davek, ki ga je bilo potrebno plačevati vladarju.
Družbena slojevitost
- Družba v zgodnjem novem veku je bila strogo razslojena. Sloj privilegiranih je vključeval plemstvo in duhovščino, ki sta predstavljala približno 1,2% prebivalstva. Imeli so svoje zakone in sodišča ter so bili pravno ločeni od neprivilegiranih slojev.
- Pravno privilegirani sloji: plemstvo in duhovščina sta imela svoje zakone in sodišča ter uživala posebne pravice.
- Neprivilegirani sloji: sem so sodili meščanstvo, svobodni in nesvobodni kmetje ter podložniki, ki niso imeli lastninskih pravic nad kmetijami, ki so jih obdelovali.
- Kosezi: predstavljali so poseben sloj, ki je imel nekatere značilnosti plemstva, saj so imeli svoje osebno orožje in celo podložnike.
Notranja Avstrija
- Sestavni deli Notranje Avstrije so vključevali več dežel na slovenskem prostoru. Med pomembne upravne enote so spadala tržaško glavarstvo, bovško glavarstvo in reško glavarstvo. Vsaka od teh enot je imela svojega deželnega poglavarja in notranje upravno ureditev.
Deželni ročini in deželna prava
- Vsaka dežela je imela svoje zakonodajne sklope, znane kot deželna prava, ki so urejala odnose med vladarji, plemstvom in podložniki. Deželni zbor je bil institucija, kjer so se zbirali predstavniki plemstva in drugih slojev, da bi sprejemali odločitve v zvezi z deželo.
- Štajerska konec 12. stoletja: Na tem območju se je že uveljavil avstrijski vpliv, saj je bila leta 1156 ustanovljena nadvojvodina Avstrija.
- Princip vladanja: Ni bil enak lastnini nad zemljo, saj so vladarji pogosto vladali nad ozemlji, ki jih niso nujno imeli v lasti.
- Obdobje zgodnjega novega veka (15. in 16. stoletje
- pomembne politične in družbene spremembe na območju današnje Slovenije.
- Slovenski prostor se sooča z izumiranjem plemiških rodbin, naraščajočo močjo Habsburžanov in turškimi vpadi.
- Beneška republika utrdi oblast na zahodu, Madžarska pa v Prekmurju.
Zemljiška posest in lastnina
- Posest je močno razdeljena med plemiške rodbine, ki se pogosto povezujejo s porokami in dednimi pogodbami.
- Lastništvo zemlje in vladanje sta ločeni funkciji.
- Beneška republika leta 1420 odvzame zadnje posesti Oglejskemu patriarhatu in prevzame nadzor nad zahodnimi ozemlji.
Vpliv Habsburžanov
- Po izumrtju Celjskih grofov in drugih rodbin Habsburžani pod Friderikom III. utrdijo oblast.
- Zemljiške posesti podeljujejo v fevd cerkvenim ustanovam in plemičem.
- Fevdalizacija okrepi odnose med plemiči in njihovimi vazali.
Visokoplemiške rodbine (14.-15. stoletje)
- Ključne rodbine: Devinski, Ortenburžani, Ptujci, Walsee, Celjski grofje.
- Dedne pogodbe zagotavljajo prehod posesti v primeru izumrtja ene rodbine.
- Leta 1456 Habsburžani prevzamejo posesti Celjskih grofov.
Beneška republika in Prekmurje
*Beneška republika po letu 1420 uvede novo upravno ureditev na zahodnih ozemljih.
* Prekmurje je od konca 11. stoletja pod oblastjo Madžarske, meje ostanejo nespremenjene do osmanskih vpadov v 16. stoletju.
Zunanje nevarnosti: Osmanski vpadi
- Največja grožnja so turški vpadi iz Bosne, ki povzročajo opustošenje in ugrabljanje prebivalstva.
- Vpadi so najintenzivnejši med 1460 in 1483, kar vodi do razvoja obrambnih taborov.
Notranje napetosti in obramba
- Habsburžani so kritizirani zaradi nezadostne obrambe pred Osmani, kar povzroča notranje napetosti.
- Obrambni ukrepi vključujejo gradnjo obzidij okoli cerkva in ustanavljanje taborov.
- Nekatera mesta (Krško, Višnja Gora, Radovljica) dobijo pravico do gradnje obzidij.
Zaključek zgodnjega novega veka
- V zgodnjem novem veku se slovenski prostor sooča s političnimi in družbenimi spremembami.
- Habsburžani utrdijo oblast, plemiške rodbine izumirajo, turški vpadi pa predstavljajo stalno grožnjo.
- Družba se prilagaja novim razmeram z okrepljenimi obrambnimi ukrepi in spremenjenimi lastninskimi odnosi.
Država kralja Matije Korvina (1458–1490)
- Oblast in strategija: Matija Korvin, kralj Madžarske, je bil znan po svoji vojaški in administrativni sposobnosti. Njegova država je bila močna, vendar je bila neprestano izpostavljena zunanjim grožnjam, zlasti osmanskim vpadi.
- Mirovni sporazum: Matija Korvin je bil prisiljen skleniti mirovni sporazum z Osmanskim imperijem zaradi stalnih napadov. Ta sporazum je prispeval k nekoliko stabilnejšim pogojem v regiji, vendar so osmanske grožnje še vedno obstajale.
Osmanski vpadi in njihovi vplivi matije korvin
- Pogostost napadov: Osmanski Turki so večkrat na leto napadali Habsburško ozemlje, kar je povzročilo veliko škodo. Napadi so bili pogosto neusmiljeni, kar je vplivalo na življenje lokalnega prebivalstva in povzročilo opustošenje in depopulacijo.
- Posledice vpada: Območja so bila pogosto opustošena, kar je povzročilo zmanjšanje prebivalstva in škodo na infrastrukturi. Obrambni ukrepi so bili pogosto neuspešni zaradi slabih pripravljenosti in pomanjkanja sredstev.
Katarina Celjska in osmanski vplivi
- Poroka s sultanom: Katarina Celjska je postala žena Osmanskega sultana, kar je imelo pomemben vpliv na odnose med Osmanskim imperijem in deželami Celjskih grofov.
- Zavarovanje ozemlja: Sultan je na podlagi te poroke ukazal, da se v dežele Celjskih grofov ne sme vpadati. Po Katarinini smrti so se začeli dolgotrajni osmanski vpadi v to območje, kar je povzročilo dodatno škodo in zmanjšanje prebivalstva.
Vojne z Matijo Korvinom
- Obleganje in osvojitev mest: Osmanski vpadi so privedli do obleganja in osvojitve nekaterih mest, kar je povzročilo zasedbo dela ozemlja v deželi Štajerski. To je pripeljalo do dodatnih težav za lokalne prebivalce in plemstvo.
- Prihod madžarskih plemiških družin: Z osvojitvijo ozemelj so v Spodnje Štajersko prišle prve madžarske plemiške družine, kar je spremenilo demografsko in socialno strukturo regije.
Kmetijski upori in posledice
- Nezadovoljstvo in upori: Kmetje so se uprli zaradi visokih davkov in obremenitev. To je pripeljalo do kmečkih uporov, ki so pogosto bili zatirani z veliko brutalnostjo.
- Koroški upori: Upori na Koroškem iz leta 1478 so bili prvi očitni znak težav. Kmetje so se uprli zaradi neizplačanih plač in drugih težav.
Maksimilijan I. in njegov čas (1493–1519) javnoupravne spremembe
- Dvor v Innsbrucku: Maksimilijan je naredil Innsbruck sedež svojega dvora, kjer je centraliziral upravljanje in reformiral administrativne strukture.
- Dolnjeavstrijski regiment in komora: Ustanovil je Dolnjeavstrijski regiment in komoro za upravljanje finančnih zadev in izvrševanje nalog v svojih deželah.
Neplačani najemniki in vojna
- Andrej Baumkircher in Erazem Jamski: Vojne in napetosti zaradi neplačanih najemnikov, kot je bilo v primeru Andreja Baumkircherja in njegove stranke, so prispevale k notranjim težavam. Erazem Jamski je bil pomemben nasprotnik vladarju.
Maksimilijan I. in njegov čas (1493–1519) nasprotje oče
- Očetova politika: Maksimilijan I. se je razlikoval od očeta Friderika III. Po očetovi smrti je vladal z ambicijami, ki so odražale renesančni slog. Sklenil je pomembne poroke, ki so mu prinesle bogastvo in teritorij.
- Renesančni vladar: Maksimilijan I. je bil renesančni knez, znan po svojem avtoritativnem in energičnem pristopu k vladanju.
Upori in represalije
- Obleganje gradu: Erazem Jamski je bil oblegan s strani Friderikovih najemnikov. Grad je bil zavzet, Erazem pa je bil ubit. Uporniki so se kasneje borili proti plemstvu, vendar je prihod Osmanskih vojsk preprečil nadaljnje uspehe upornikov.
- Posledice: Po zatrtju upora so nastopile represalije, kar je še dodatno poslabšalo položaj kmetov in prebivalstva.
Maksimilijan I. in njegov čas (1493–1519) vojnee
- Poroke in ozemeljska širitev: Z porokama z Marijo Burgundsko in Marijo Sforzo je pridobil pomembna ozemlja, vključno z Milanskim vojvodstvom.
Maksimilijan I. in njegov čas (1493–1519) sklep
- Zunanje nevarnosti in notranje napetosti: V času Matije Korvina in vladavine Maksimilijana I. so bile zunanje nevarnosti, predvsem osmanski vpadi, glavni dejavnik, ki je vplival na stabilnost regije. Notranje napetosti so vključevale kmečke upore in konflikte med plemstvom in kmeti.
- Maksimilijanove reforme: Maksimilijan I. je v svojem času poskušal stabilizirati in reformirati Habsburško ozemlje ter se boriti proti zunanjim grožnjam. Njegova vladavina je pomenila pomembne spremembe v upravljanju in razvoju regije.
Maksimilijan I. in njegov čas (1493–1519) vojna benečani
- Izborni cesar: Maksimilijan je bil izvoljen za cesarja brez formalnega kronanja v Rimu zaradi vojne z Benečani. Vendar njegova vladarska moč ni bila tako potrjena, kot je bila pri njegovem očetu. (kralj, katolištvo, podpora knezov)
Friderik III Reformna prizadevanja
- Vodenje: Friderik III. je poskušal izboljšati administrativno strukturo, vendar se je večinoma zanašal na lokalne fevdalce in plemstvo, kar je vplivalo na učinkovitost vladanja.
- Centralizacija: Kljub njegovim prizadevanjem za večjo centralizacijo je bila uprava še vedno zelo razdrobljena, kar je pomenilo, da so različne dežele imale precejšnjo avtonomijo.
Vladar Friderik III. (1439–1493)
poroke in reforme
- Poroke in ozemeljska širitev: Friderik III. je sklenil pomembne dinastične poroke, ki so pripomogle k širjenju Habsburškega ozemlja. Z Maks I 1477–Marijo Burgundsko je pridobil Burgundijo, medtem ko je z Bianco Mario Sforzo pridobil Milano–Maks I. 1494 2 žena
- Reforme in administracija: Friderik III. je začel uvajati določene reforme, vendar je bil njegov vpliv omejen zaradi nenehnih vojnih konfliktov in notranjih težav. Njegova administracija je bila v veliki meri decentralizirana, kar je povzročalo težave pri upravljanju razširjenega ozemlja.
Vladar Friderik III. (1439–1493)
nasledstvo in geopolitika
- Nasledstvo: Friderik III., rojen kot Friderik IV. Habsburški, je postal cesar Svetega rimskega cesarstva po smrti svojega očeta, Albert II., leta 1439. Njegova vladavina je bila zaznamovana s poskusom konsolidacije oblasti in krepitev dinastične moči Habsburžanov.
- Geopolitična situacija: V času Friderika III. so Habsburžani upravljali številna ozemlja, vendar so se soočali s težavami pri obvladovanju razpršenih teritorijev. V Evropi so se pojavljali novi dinastični izzivi, predvsem zaradi porok in vojnih konfliktov z drugimi velikimi silami.
Ustanovitev Dolnjeavstrijskega regimenta
- Namen in funkcija: Dolnjeavstrijski regiment je bil ustanovljen kot organ za izvajanje ukazov in nadzor nad regionalnimi deželami. Njegov sedež je bil v Dunaju, kar je pripomoglo k večji centralizaciji oblasti.
- Komora: Komora je bila odgovorna za upravljanje financ in obdavčevanje. Razdelitev nalog med regimentom in komoro je pripomogla k boljši organizaciji in učinkovitosti uprave.
Maks I Vojne z Benetkami
- Goriška vojna: Maksimilijan I. je začel vojno z Benetkami zaradi sporov glede Goriške in drugih strateških ozemelj. Med vojno so se Habsburžani zavedli pomembnosti teh ozemelj za širitev in obvladovanje.
- Cambraiška liga: Cambraiška liga, ki je vključevala Francijo, Benetke in Španijo, je povzročila konflikte z Maksimilijanom I. V vojni so se Benetke spopadale z različnimi nasprotniki, kar je omogočilo Habsburžanom, da so pridobili Goriško.
Regionalizacija
- Deželna organizacija: Maksimilijan I. je območje Habsburškega cesarstva razdelil na Gornje in Spodnje Avstrijske dežele. Ta razdelitev je omogočila boljše obvladovanje in usklajevanje z različnimi regionalnimi upravami.
- Finančne reforme: Povečana obdavčitev plemstva in razvoj davčnega sistema sta bila ključna za stabilizacijo finančne situacije v cesarstvu.
Kmečki upor 1515
- Socialni in ekonomski dejavniki: Visoki davki, slabše gospodarske razmere in pomanjkanje možnosti zaslužka so prispevali k nezadovoljstvu kmetov. Prav tako so bile težave z obveznostmi in odnosi s plemstvom.
- Uporniški elementi: V uporu so sodelovali tako revni kmetje kot tudi premožnejši, ki so bili nezadovoljni z obremenitvami.
Osmanski vpadi
- Osmanski imperij: V 15. in 16. stoletju so Osmanski Turki pogosto vdirali v srednjeevropska ozemlja, kar je predstavljalo velik izziv za Habsburžane.
- Obrambni ukrepi: Maksimilijan I. je okrepil obrambo cesarstva, ustanovil nove vojaške enote in reformiral vojaške strukture, da bi se bolje pripravil na osmanske napade.
Potek upora
- Prva faza: Uporniki so začeli z manjšimi napadi na plemiške dvorce in kmetijske posesti. Organizirali so množične shode in proteste proti plemstvu.
- Taktična sprememba: Kasneje so uporniki sprejeli bolj organizirane taktike, kar je pripeljalo do večjih spopadov in vojaških akcij proti plemiškim silam.
- Vojaški odgovor: Plemiške sile in najemniške enote so hitro premagale upornike. Upor je bil zatrt z velikimi izgubami za upornike.
- Represalije: Po zatrtju so sledile stroge kazni in usmrtitve voditeljev upora. Uporniki so bili prisiljeni poravnati škodo, povzročeno med uporniki, kar je dodatno poslabšalo njihov položaj.
Innsbruški libel (1518)
- Sklic: Maksimilijan I. je sklical Innsbruški libel, kjer so se sestali predstavniki iz različnih dežel, da bi razpravljali o varnostnih in administrativnih vprašanjih.
- Vsebina in vpliv: Dokument je vključeval določila o protiturški obrambi in reformah regionalnega upravljanja. Uvedba novih ukrepov za izboljšanje vojaške pripravljenosti in obdavčitve je bila ključna za stabilizacijo regije.
Regionalizacija
- Deželne enote: Maksimilijan I. je nadaljeval z delitvijo dežel na manjše enote, kar je omogočilo boljše obvladovanje in organizacijo. Oblikovanje regionalnih vojaških in upravnih enot je povečalo učinkovitost.
- Vojaška reforma: Spremembe v vojaški organizaciji so vključevale uvedbo novih vojaških enot in izboljšanje taktike, kar je prispevalo k večji učinkovitosti v boju proti osmanskim vpadi
- Uvedba Sistema Goldinar-Krajcar-Denarič
- Reforma Maksimiljana I.: Med Beneško vojno je Maksimiljan I. uvedel reformo, ki je nadomestila stari sistem z novim. Novi sistem je vključeval goldinar, krajcar in denarič:
- Goldinar: Najvišja enota, enaka 60 krajcarjem ali 240 denaričem. Sprva srebrn, sčasoma pa je postal osnova za novce.
- Krajcar: Enota, ki je bila 1/60 goldinarja.
- Denarič: Najmanjša enota, 1/240 goldinarja.
- Prednosti Reforme: Nova valuta je bila enostavnejša in bolj enotna, kar je poenostavilo trgovanje in povečalo stabilnost. Ta sistem se je obdržal vse do leta 1892, kar dokazuje njegovo dolgotrajno učinkovitost.
Geografska pomembnost
- Strategija: Slovensko območje je bilo ključnega pomena za Habsburžane zaradi njegove geografske lege med Avstrijo in Italijo. Kontrola nad tem območjem je omogočila nadzor nad trgovinskimi potmi in vojaškimi poti.
- Upravna sprememba: Regionalne spremembe so vplivale na slovenska ozemlja, saj so se nekatera območja priključila Dolnjeavstrijskim deželam, kar je omogočilo boljšo administrativno integracijo.
Obdavčenje plemstva
- Plemstvo: Za prvič je bilo plemstvo obdavčeno na osnovi vrednosti nepremičnin, kar je pomenilo večjo obremenitev za premožnejše sloje. Ta sprememba je bila pomemben korak v razvoju pravičnejšega davčnega sistema.
Denarna Reforma in Ekonomija pred reformo
- Funt-Šiling-Denarič: Pred reformo je bil denarni sistem precej kompleksen. Funt (pound) je bil osnovna enota, šiling (shilling) je bil enota manjše vrednosti, denarič (denarius) pa še manjše. Kovanci so imeli različne teže in vrednosti, kar je povzročalo težave pri poslovanju. Denar se je tehtal, ne meril, kar je pomenilo, da različni kovanci niso imeli vedno enake vrednosti.
- Razpis Glavarine (1527):
- Razlogi za Uvedbo: Ferdinand I. je leta 1527 uvedel glavarino, izredni davek, kot sredstvo za zbiranje sredstev za obrambo pred Osmanskimi vpadi. To je bil prvi resen preizkus njegove davčne politike.
- Obdavčitev po Glavi: V nasprotju z dotedanjo prakso, kjer so davek obračunavali na podlagi hiš ali zemljišč, je glavarina uvedla obdavčitev posameznih moških glav. To je omogočilo bolj natančno določanje davčnih obveznosti.
- Obdavčitev Plemiškega Bogastva
- Cenitev Nepremičnin: Ferdinand je poskušal obdavčiti plemiško nepremično bogastvo, vključno z gradovi in dvorci. Sprva je bil poskus neuspešen zaradi nerealnih ocen in goljufij s strani plemstva.
- Prilagoditev in Uveljavitev: Kasneje je uvedel nov sistem obdavčitve, ki je temeljil na vrednotenju naravnih in denarnih dajatev podložnikov. To je omogočilo natančnejše določanje vrednosti in večje prihodke iz plemiškega bogastva.
- Vladarska Oblast in Uvedba Državne Valute
- Krepitev Oblasti: Z uvedbo enotne valute je vladar pridobil večjo kontrolo nad gospodarstvom. Enoten sistem denarja je omogočil boljše upravljanje in nadzor nad finančnimi tokovi v njegovih deželah.
- Manjše Število Kovancev: Nov sistem je zmanjšal število tipov kovancev, kar je prispevalo k večji preglednosti in učinkovitosti v denarnem prometu.
- Spremembe v Davčni Politiki
- Redni in Izredni Davki: Ferdinand je postopoma zviševal redne davke in uvedel izredne davke, da bi pokrival povečane vojaške stroške in druge potrebe. Izredni davki so bili uvajani večkrat, kar je povečalo obremenitev prebivalstva
Vojaški Dogodki in Obramba
1. Osmanski Napadi in Obleganje Dunaja
- Obleganje Dunaja (1529): Sulejman I. je poskušal osvojiti Dunaj. Kljub začetnemu uspehu so Osmanovemu obleganju nasprotovali dobro pripravljeni obrambni ukrepi in težave z logistiko (pomanjkanje močnih topov, prehrane). Obleganje je bilo neuspešno, Sulejman pa se je moral umakniti.
- Ponovno Obleganje (1532): Sulejmanov drugi poskus je vključeval napad na Maribor. Osmanska vojska je oblegala mesto in zahtevala prehod čez most na Dravi. Kljub začetnemu obleganju se je mesto uprlo in Sulejman je umaknil svoja vojska.
Davki in Zadolževanje
- Cerkev kot Jamstvo: Cerkev je začela služiti kot jamstvo za državna posojila, kar je pomenilo, da je bila njena premoženjska struktura pomembna za zagotavljanje finančnih sredstev. Cerkev je postala ključni akter v finančnih transakcijah.
- Finančna Stabilnost: Povečanje cerkvenega zadolževanja je pomagalo stabilizirati državne finance in omogočilo, da se izvedli pomembni infrastrukturni projekti in izboljšala splošna finančna situacija vladavine.
- Padec Trdnjave Jajce
- o Pomembnost: Padec trdnjave Jajce leta 1528 je pokazal nujnost večje obrambe pred Osmanskimi vpadi in sprožil dodatne ukrepe za utrditev obrambe v regiji.
Uvod in Izvor Barona
- Zgodovinski Kontekst: V srednjem veku so evropski vladarji podeljevali plemiške naslove, vključno z naslovom barona, kot sredstvo za širitev in utrjevanje svoje oblasti. Naslov barona je bil pogosto podeljen vojaškim voditeljem ali pomembnim svetovalcem, ki so nudili vojaško ali politično podporo.
- Podelitev Naslova: Naslov barona je bil povezan z dodelitvijo zemljišč. Zemljišča, ki so bila podeljena, so pogosto imela pomembno strateško ali ekonomsko vrednost, kar je baronom omogočilo, da so imeli vpliv na širšem območju.
Reformacijski Krožki in Spremembe
- Reformacijski Krožki: Po letu 1521 so se začeli pojavljati reformacijski krožki v mestih, vključno s Trstom. Peter Bonomo, mentor Primoža Trubarja, je imel pomembno vlogo pri širjenju protestantskih idej.
- Vpliv Reformacije: Reformacijski krožki so vplivali na religiozno in politično dinamiko v regiji. Lutrovi letaki in protestantske ideje so se širili med meščani in vplivali na lokalne strukture moči
- Denarne Zahteve Plemstva
- Višanje Denarnih Zahtev: Zaradi potreb po dodatnem denarju je Ferdinand začel zviševati zahteve do plemstva. Ta poteza je povzročila napetosti, saj je plemstvo imelo velike zemljiške posesti in bogastvo, ki so ga želeli obdavčiti.
- Reakcije Plemištva: Plemstvo se je odzvalo z goljufanjem in poskusi izogibanja obdavčitvi, kar je povzročilo težave pri zbiranju davkov.
Davčna Politika in Ocena Plemstva
Ocena Prihodkov
- Kontekst Ocene: Ocena plemiških prihodkov iz leta 1543/44 je bila del širše reforme davčne politike, ki je vključevala temeljito analizo vseh virov prihodkov plemstva. Ta ocena je bila ključna za ugotavljanje realne vrednosti plemiškega premoženja in za določitev pravične obdavčitve.
- Podrobnosti Ocene: Ocena je zajemala analizo prihodkov iz različnih virov, vključno z kmetijskimi pridelki, zemljiščem, gozdom in drugimi viri. Poročila so vsebovala natančne podatke o količinah pridelkov in njihovih tržnih vrednostih.