raziskovanje medijev: učinki sporočanja Flashcards
raziskovanje medijev:
analiza medijske vsebine: Laswell, 1927
Laswell je utemeljil analizo vsebine (content analysis) kot temelj empiričnega preučevanja medijev in sporočanja.
V osnovi ŠTEJE enote - specifične osebe, pojave, spremenljivke.
Primer: analiza Kennedy in Nixon govorov pred volitvami in zloglasnim incidentom. Po besedah (vojna, napad, spravljivost, kompromis) je Nixon bolj bojevit in Kennedy spravljiv.
raziskovanje medijev:
analiza propagande (po 1. sv vojni)
Tudi Laswell, 1927, po 1. sv. vojni meni, da bi se morala propaganda uporabiti “za dobro”, za informiranje ljudi, kar je zelo subjektivno, se je pa vzelo resno in uporabljalo ob 2. sv vojni.
raziskovanje medijev:
raziskava javnega mnenja
Lipmann, 1922
vprašanje, kako množični mediji vplivajo na javnost!
pseudo-environment - vsaka oseba ne more zares dojet celotnega sveta, zato mamo lastna subjektivna, pseudo-okolja.
manufactured consent - elitno kontroliranje družbenega razvoja. zaradi pojava propagande in množičnih medijev ni več casual in safe, kako pride do nekih prepričanj,
raziskovanje medijev:
moralna panika
Po porastu novega medija. Hoja v kino normaliziran, del entrtainmenta. Strah pred radijem in kinom. Moralna panika sproži raziskave.
Korupcija, nazadovanje, izprijanje, vpliv na otroke,…
Se sprašuje:
. kako mediji vplivajo na občinstvo? (medijski vpliv)
. kaj občinstvo počne z mediji? (analiza uporabe)
Socialno - psihološke raziskave. Metodološko nepopolne. Payne fund serija eksperimentov - cenzura filmov, politično pomembno in zlorabljano.
Bobo doll, eksperiment konformnosti.
zgodnje raziskave učinkov:
teorija podkožne igle (hipodermične igle)
Eden najzgodnejših modelov.
Med obema vojnama veljal.
Predpostavlja moč medijev in nemočno občinstvo, ki nekritično vsrkava info. Vpliv behaviorizma in Pavlovovega eksperimenta.
Občinstvo pasivno, nekritično. Dejali so da je to podprto z radijsko oddajo Invazija (Orson Welles) - verjele_i so, da je grozljivo veliko ljudi nasedlo igri in jo tretiralo kot resničnost.
Kritiki_čarke so ugotovile, da ni blo empiričnih raziskav, da je blo to res, za tem sledijo prave raziskave.
zgodnje raziskave učinkov:
teorija minimalnih učinkov, kritika teorije podkožne igle.
Zavrnjena ideja, da je občinstvo pasivno. Ni blo empirično dokazano, ker v resnici ni res.
Cantril razdeli občinstvo na:
. osebe, ki so iz konteksta takoj razumele, da je to radijska igra (čas za ta program, dejstvo, da je bil Halloween)
. osebe, ki so pri drugih medijih preverile, če je igra resnična ali ne, in ugotovili, da ne
. osebe, ki so pri drugih virih preverile, če je igra resnična (sosedi, družina…)
. osebe, ki niso nikjer drugje preverile, če je igra resnična in verjele, da je.
pripelje do TEORIJE MINIMALNIH UČINKOV
Zgolj mediji ne vplivajo na dejanja in prepričanja posabeznic_kov, ogromno drugih faktorjev je.
Občinstvo se izpostavlja medijem selektivno. Utrjuje njuhove vrednote.
Občinstvo drži neka svoja prepričanja in vrednote. Iščejo medije, ki to podpirajo, jih ne lahko zamajajo.
Množični mediji imajo moč bolj na revnimi, neizobraženimi in neodločenimi.
Pogoji nastanka sugestibilnosti vs. kritično razmišljanje:
- prepričanje/izobrazba je merilo presoje (religioznost, stopnja izobrazbe)
- neuspešno preverjanje info (nezanesljiv vir)
- posameznik se niti ne trudi preverit info in samo sprejme kot resnično
- Neodočena oseba brez predobstoječih prepričanj o določeni temi
zgodnje raziskave učinkov:
teorija uporabe in zadovoljitve
MED modeloma podkožne igle in modela minimalnih učinkov.
Osredotoča se na vpliv na posameznico, ne družben efekt. Oz funkcijo za posameznico.
Predpostavlja, da so medij uporabljeni za zadovoljevanje potreb.
Občistvo ima niz porteb, ki jih poskuša zadovoljit z MM.
Model predvideva, da je občinstvo vsaj tako aktivno kot sporočevalec!
Primer raziskave gledanja tv kvizov (primeranje in ocenjevanje same sebe, informiranje oz izobraževanje, vznemirjenje mediji predmet pogovora med družbeno interakcijo…
Medije se uporablja kot nadomestitev pravih življenskih potreb.(ljubezen, varnost, nadzor).
učinki sporočanja, medijski vpliv:
! dvostopejski tok komuniciranja
Lazerfeld, 1944.
Medijska informacija je fintrirana skozi “mnenjske voditelje_ice” (opinion leaders).
Te osebe so bolj ažurne in diretno v stiku z mediji, zato za občinstvo filtrirajo in zberejo podatke in jih predstavijo na način, ki ustreza njim samim. One se odločajo, kaj je relevantno.
Poslušalke so tu aktivne, in ne pasivne kot hipodermična igla teorja.
Nekoč so te mnenjske voditeljice bile znanstvenice in politiki_čarke (npr Al Gore z globalnim segrevanjem), zdaj se tem vedno manj zaupa, nastopijo influencerke_ji - navadne osebe, ki so nam zaradi tega bližje.
sodobne raziskave učinkov medijev:
Teorija socialnega učenja (Bandura, šestdeseta in sedemdeseta)
Več edicij eksperimenta z nekaj spreminjajočimi elementi.
Psiho-socialni eksperimenti, vpliv behaviorizma, Pavlova.
Eksperiment z lutko Bobo -
Deklice in dečke testiral. Eni skupini pokazal, kako naj se obnaša do Bobo, drugi ne, kontrolni nič.
Vse tri skupine vsaj minimalno nasilje do Bobo, metodološko nepopolno ampak rezultati tu kazali da se torej lahko otroci naučijo nasilja (družbenega vedenja) skoz proces opazovanja.
4 komponente, ki vplivajo na učenje - pozornost, pomnjenje, posnemanje in motivacija (s ponujeno nagrado so bli more likely da se naučijo in posnemajo)
Kasnejše raziskav ene potrdile ene ovrgle korelacijo med nasilnimi medijskimi vsebinami in nasiljem otrok.
ALi res vplivalo tu samo opazovanje, lahko odraščanje, družina, značaj, medij ni grešni kozel, UMETNO OKOLJE uničuje rezultate.
Vprašanje neetičnosti ekspreimenta.
sodobne raziskave učinkov medijev:
teorija kultivacijskega učinka (Garbner & Gross, 1976)
Raziskuje učinek medijev na percepcijo občinstva!
Izpostavljenost medijskim vsebinam prilagaja realnost občinstva. Tv nasilje - svet je krut.
MM ne spreminja mnenj easy, ampak jih pa seje in žanje, počasi ustvarja in vsaj enforsira.
Lahko se ustvari lažna percepcija “sindrom zlobnega sveta”.
sodobne raziskave učinkov medijev:
teorija kultivacijskega učinka (Garbner & Gross, 1976)
Frankfurtska šola, 1930, njihova stališča o analizi vpliva medijev
Šola utemeljena na marksizmu in kantovski tradiciji. Vzpon fašizma in nacizma zaznamuje avtorje.
avtorji: (Benjamin, Adorno, Horkheimer, Fromm, Marcuse, Habermas,…)
za njih ključno vprašanje kulturnih simbolov v medijih, kako jih ljudje osmišljamo in kako razumemo realnost.
Vsakdanja kultura postane osrednja tema medijskih študij.
Kritični do pojava družbene alienacije - človek postane samo stroj (Auschwitz kot skrajni primer)
–
Problem da ZDA marsikatere medijske raziskave izhajajo iz ozkega interesa marketinštva, ki so se ostredotočale na obnašanje posameznice in njenega odnosa z mediji, ne pa na vlogo in moč medijskih inštitucij.
