Kulturni kontekst razvoja množičnega komuniciranja Flashcards
kultura vs. Kultura, pomen kulture na razvoj medijev
Največji vpliv na razvoj medijev je družbeno-kulturni kontekst.
Kultura (z veliko) - umetnost, umetniška praksa, reflektira družbeno stanje.
kultura (z malo) - način življenja v določenem zgodovinskem ali družbenem kontekstu (lifestyle, življenjski stil) Zajema modo, šport, izobraževanje, religijo, znanost, vrednote…
Oboje zajema proves širjenja in odražanja družbenih vrednot s kulturnimi produkti (film, glasba, časopis, oglas, knjige), ki so v nekem zeitgheistu.
Kaj je kulturna indistrija, kaj odraža, kak primer tega
MNOŽIČNI MEDIJI SO KULTURNA INDUSTRIJA
preko svojih kanalov distribuitirajo kulturne produkte.
Frankfurtska šola (Adorno in Horkheimer) enači popularno kulturo s tovarno, ki poizvaja standardizirane kulturne proizvode (filme, časopisi…), ki ustvarjajo pasivno občinstvo.
Pri občinstvu ustvarjajo LAŽNE POTREBE, ki jih potem zadovoljujejo s proizvodi kapitalizma (oglaševanje - potrošnja).
To oglaševanje se drži zeitgheista, norm, hoče bit čimbolj široko konzumirana in vzdrževat status quo.
(Add Gillette britvice. Ponavadi toxic masc, enkrat recently pa kako se poskušamo znebit toksične maskulinosti. Želela se približat novim vrlinam, ki postajajo mainstream sprejete. Kljub temu dvignile prah.)
Kaj je javna sfera, kdo pisal o tem, kdaj?
Habermas.
Preučuje družbo konec 17. in 18. stoletja, Angleško in Francosko.
- teza: predpogoj za demokracijo je odprta razprava v družbi - doseganje strinjanja skoz debato
Vidi vpliv razmaha tiska in proste trgovine pri ustvarjanju srednjega razreda. Preučuje srednji razred, njihovo življenje (kavarne, saloni, pubi - javne razprave)
Sredni razred tvori JAVNO SFERO (ženske, delavni_ke, kmetje, manjšine izključeni iz razprave)
Uveljavlja se pravica do zbora, javne razprave, svobode govora.
A) stuktura medijskih organizacij (konglomeracij)
(vrste organizacijske strukture)
3 oblike organizacijskih struktur:
- MONOPOL
ko eno podjetje dominira nad produkcijo in distrubucijo v medijski industriji.
Microsoft, Apple, Google.
Na lokalni ravni bolj pogosto.
Ponavadi se rešuje z zakonsko prepovedjo lastništva dveh ali večih tipov medijev (TV in časnik hkrati)
- OGLIOPOL
kadar le nekaj podjetij dominira nad produkcijo in distribucijo medijske industrije. Okoli 5 do 6 osrednjih podjetij.
Akterji se odzivajo drug na drugega, majo malo konkurence. Prevzemajo in kupujejo ideje manjših podjetij.
- OMEJENA KONKURENCA
Male razlike med ponudniki in njihovimi produkti (Vsi vrtijo isto pop glasbo). Manjši stroški, če je reprodukcija vsebin med ponudniki.
Vse:
Določajo market in cene, če gre za produkte, osebe nimajo izbire tud če ni kvalitetno, manj želje po spreminjanju in inovativnosti, če status quo deluje.
B) Delovanje medijskih organizacij
(oblike pridobivanja fundinga, sredstev s strani org)
Oblike pridobivanja fundinga, sredstev s strani org:
- NEPOSREDNO FINANCIRANJE - mediji, ki so neposredno financirani, jih primarno podpirajo potrošnice. Neposredno plačajo za netflix, časopis, naročnino na kanal, platformo…
Od potrošnikov odvisen market - sporočajo svojo podporo ali ne z nakupom ali ne. Cena CDjev ful padla zaradi piraterije
- POSREDNO FINANCIRANJE - mediji črpajo sredstva iz oglaševalskega prostora, ki ga imajo na voljo vmes med svojimi kulturnimi produkti.
Stranka je tu oglaševalec, ne občinstvo.
Rupert Murdoch - kdo je, kaj ima, kaj popularizira
News corp & Fox mreža, eden najbogatejših oseb na svetu, ker je to največji medijski imperij na svetu
Tabloidi, rumeni tisk - popularizira senzacionalistično poročanje, je ful brano. Strah, škandal, groza, ljubosumje… Njegovi news sources populistični, desno usmerjeni.
Ima moč in je bil v dialogu s pomembnimi osebami, politiki, vplival politično.
Preide tud v filme, preko cable tv širil imperij.
Nastop interneta.
kaj prinese?
Terja prilagoditev starih medijev
Odpre prostor za nekomercialne medie (odprtost interneta)
Problem vsebin, najdene na internetu, ki so pod avtorskimi pravicami
(Youtube tožen za kršenje avtorskih, zmaga, ker ni mogel bit odgovoren za vsebine, ki so jih uporabnice nalagale)
tranzicija k informacijski ekonomiji - obrat na medijskem trgu v 50ih.
5 ekonomskih pojavov, opis.
- Deregulacija
- Fleksibilizacija
- Konsolidacija
- Odpuščanje
- Globalizacija in specializacija produktov
Množični mediji prodrejo na globalni trg. Začne oblikovat tržne niše.
Ob tem 5 ekonomskih pojavov:
- Deregulacija
- Fleksibilizacija
- Konsolidacija
- Odpuščanje
- Globalizacija in specializacija produktov
__
- (de)regulacija:
Industrializacija 19.stol prinese monopole.
Protimonopolni zakoni so državna regulacija trga.
Kritika regulacije - kao da zadržuje prosti tok kapitala.
Na koncu 70tih in 80tih se zgodi deregulacija - mediji ful manj omejeni. Oblikujejo je ogliopoli, združevanje podjetij.
V 90ih ma lahko Murdoch v lasti ful.
Deregulacija hude posledice na medijski trg, ter na kulturo in družbo.
Neolibralna predpostavka - kao naj bi ble tak cene manjše in da se lahko trg sam samoregulura prez državnih organov. V resnici prinese podražive itd.
__
- fleksibilizacija trga
(Elastična ekonomija) - hitro prilagajanje medijskega trga potrošnicam. Tega so zmožne samo velike corpo.
Možna le z slabo plačano delavno silo, najem delavk v manj razvitih državah. Veliko odpuščanje delavk, napačno ravnanje, onemogočanje delavnih sindikatov.
__
- odpuščanje
trend zadnjega dvajsetletja. povečevanje razlik med plačami, odpuščanje, da so bolj fleksibilni in produktivni
__
- konsolidacija
the illusion of choice!
koncentracija medijskega lastništva, monopoli, konglomerati
__
- globalni trg, sinergija in specializacija produktov
Specializacija: Segmentacija uporabnic, žanri v žanrih, Revije za ženske za modo, za trače, za najstnice,…
omogoča znižanje cene produkcije
Sinergija: Prodaja in promocija različnih oblik medijskih produktov (Sonny kupi glasbeni studio, da se njihova glasba predvaja na njihovih napravah).
Walt disney - postmoderni medijski konglomerat
V začetku vspostavi standarde popularne kulture in otroškega programa.
Potem diverzifikacija - v 50ih, 60ih, prodre na tv, tud dokumentarce, kupi distribucijsko podjetje Buena Vista
Potem globalna rast - Pixar partnerstvo, kupovanje podjetij,TV kanalov, tematski parki, prodor na azijski trg in na koncu združitev z 21 century Fox.
Medijska hegemonija in ekonomija
Gramsci, marksist.
Dominacija bogatih razredov nad nižjimi.
Ohranjanje status quo, enforcanje stereotipov, prepričanjo o rasah, spolih…
ideje bogatih postanejo glavne ideje v družbi. Mediji se uporabijo za razširjanja in forsiranje tega.
Kulturni imperializem, kulturni damping
Je pojav, ko mediji nastopajo kot kulturna industrija in s tem izvažajo kulturne (predvsem ameriške) vrednote, kulturo, ideologijo v druge dele sveta.
Ta omogoča relevantnost in prisotnost na globalnem trgu. Nižji stroški ponavljanja vsebin po celem svetu.
Poteka preko globalniziranih medijskih kanalov in vsebin.
Spreminja kulturo.
Kulturni damping - s tem je produkcija dražjih lokalnih vsebin onemogočena, nepodprta.
Ekonomija medijev in družbeni problemi:
Problem medijskega lastništva
Problem medijskega lastništva
-za ženske in manjšine:
zaradi konsolidacije ženske in m., niso na mestih lastništva medijev.
- od 50 do 5 korporacij. Illusion of choice.
Kaj je telemetrija?
Merjenje gledanosti - ne zamenjat z raziskavami občinstva ali medijskih besedil
Alternativni mediji
Neuveljavljeni mediji, neporfesionalni mediji, nepodprti s strani države, javni interes
inovativna produkcija vsebin, ne pa tudi aktivistično organiziranje
Radikalni mediji
Javni interes, nimajo oglasov, uporniško komuiciranje, povezano z aktivističnim organiziranjem, (infoshop, anarhistka)
