Besedila dodatna Flashcards
Agenda setting članek
Kaj je agenda setting? merjenje agend, medijska in javna agenda
Kaj je agenda setting?
Prednostno tematiziranje. Proces, pri katerem se izbere, kaj se bo sporočalo javnosti. Množični mediji določijo agendo, ki se bo obravnavala v javnosti.
Mediji ti ne diktirajo, kaj bo tvoje mnenje, ampak o čem boš razmišljala.
Agenda je družben problem/tema, ki dobi pozornost medijev.
(medijska - javna - politična agenda)
Neprestano tekmovanje med mediji, javnostmi in političnih elit.
POtrebni so tudi indikatorji resničnega sveta, ampak ne vedno zadostna razlaga za agenda setting.
VSEPRISOTNOST: pomembna agenta je vsaj malo do neke mere ves čas prisotna. Agenda setting določa kako in v kolikšni meri.
Npr ko se je odkrilo kako novo znanstveno zadevo, se je o njej poročalo, dokler ni bila samoumevna.
OKVIRJANJE: Ne samo o čem razmišljaj, ampak tudi na kakšen način. Dikcija, ki jo uporabljajo, stvari, ki jih i tem izpostavljajo vpliva.
Malo raziskav, kako nekaj pride na agendo. Na to v ZDA najbolj vpliva Bela hiša, NYT, znanstveni časopisi, nekatere ankete
Merjenje agend:
Katera je najpomembnejša težava države prav zdaj? ( tako se preverja javna agenda)
Število novic o temi (medijska agenda)
Dejanja politike (politična agenda)
+ 4. element:
Indikator resničnega sveta - št. in dejstva.
-> to lahko prirejeno, za razlog za pokriva. Ni tolko pomembno pri setanju agende pogosto.
Meri se bolj količina kot vsebina novic. Te večinoma predstavljajo isti pogled na situacijo
Merjenje javne agende:
z javnomnenjskimi anketami.
Javna in medijska agenda sta v korelacijskem odnosu.
vloga osebnega izkustva - > manj kot maš osebnih izkušenj, bolj se zanašaš na medije, da razumeš svet.
sprožilni dogodek - > povod za začenjanje poročanja o temi.
Odraščanje s televizijo - procesi kultivacije članek
TV je vir zabave in prejemanja info. Nudi veliko vsebin naenkrat za razne ciljne publike. Vse pokriva približno ista ideologija.
Projekt kulturni indikatorji:
- analiza sistema sporočil - vzorci vsebin nastavljajo trende. Vsebujejo nauk, ki ga TV kultivira.
- analiza kultivacije - kako osebe glede na njihov čas pred tv ocenjujejo družbo
Hipoteza - dlje ko gledaš, bolj bo tvoje pojmovanje družbe/vrednote in videnje sveta podobno temu na tvju.
“V analizi kultivacije raziskujemo, kako ljudje, ki so različno močno izpostavljeni svetu televizije, odgovarjajo na vprašanja o družbi. Želimo
ugotoviti, ali bodo tisti, ki več časa preživijo pred televizijo, družbo bolj
verjetno zaznavali skladno s potencialnimi nauki televizijskega sveta
(»televizijski odgovor«) kot pa tisti, ki so v pomembnih demografskih
značilnostih sicer primerljivi z njimi, a gledajo manj televizije.”
Diferencial kultivacije - razlika med kontrolno skupino ki gleda tv intenzivno, in tistih ki neintenzivno.
Učinki se merijo težje kot kultivacija, ker lahko merijo samo spremenljivke pri posameznici, ne skupnih značilnosti.
Analiza kultivacije pa ne meri mnenja ali oddaj, ampak tok info, vajb. MERI SE lahko samo pri intenzivnih gledalkah.
GLAVNI TOK prečka razlike med državo, politiko, socieconomic stanjem. Je najbolj basic vrsta zbirke sporočil na TV. Ta določa vse druge tokove.
Izpostavljene teme na TV vplivajo na percepcijo. Nasilje na tv - svet je krut in grozen
Intenzivne gledalke uporabljajo tv kot bližnico do info, ne iščeno info, info jih najde.
Novi mediji članek
Novi mediji niso samo ti, kjer je računalnik distributer. Mediji postanejo novi mediji, ko je njihov obstoj/ prikaz na računalniku v bistvu serija kod/števik. Mediji izpostavljeni kodiranju in programiranju.
Računalnik je UNIVERZALNI MEDIJSKI STROJ.
Principi:
. NUMERIČNOST - vse je iz kod!
Novi mediji se lahko manipulirajo z algoritmi, ki niso fizični.
Iz starih v nove medije - digitalizacija
. MODULARNOST - fraktalna struktura
Povezanost raznih form medijev
Manipuliramo lahko posamezne elemente. (Včasih to bed, ker so včasih posamezni moduli odvisni za delovanje celotne kode, se ne dajo spreminjat.)
. AVTOMATIZACIJA -
z numeričnostji in modularnostjo lahko ustvarimo avtomatizacijo novih medijev -algoritmi, UI!
nm so vsaj delno avtonomni, ne rabijo skos ljudi (editanje fotk z avto funkcijo, UI igralec šaha, neke stvari ko samo sprožimo)
Reusable kode za nove namene.
. VARIABILNOST -
Razni načini, kako se lahko uporablja koda in informacije, kako do njih dostopaš na internetu.
informacije so lahko predstavljene na različne načine - size, format, se lahko razlikuje.
Stran zgleda na telefonu in browserju drugače, updejti, velikost. Vse se prilagaja uporabnici avtomatično, večine stvari ne spreminjamo uporabnice, ker bi blo overwhelming.
. TRANSKODIRANJE -
Surova koda. Spreminjanje formatov in medijev s pomočjo kode. Nov jezik
Nm so združitev digitalnega in kulturnega aspekta!
Alternativni mediji članek
. S pogleda financ:
Alt mediji nočejo stremet k najbolj efektivnemu kapitalističnemu financiranju, nočejo v mainstream. Finance niso glavne in jih ne vodijo, vsebina jih.
So aktivistični in dostopni ko hočejo bit.
Alt. javna sfera, ki eksperimentira s socialističnimi principi!!!
. Tehnologije:
offset printerji pomembni za razvoj javnih gibanj, zini. Distribucija sledi potrebam, nuji širjenja idej/info.
. Anti-copyright
Avtorji tekstov zastonj dajo članke alt publikacijam
Gverilna semiotika - vzet objekt in ga na novo uporabit z dodanim kontekstom (revolucije)
. Open distribution
Podobno, sam da deliš datoteke/template/tisk.
Je problem pri delih ki niso formata A4 ker to ni dostopno za tisk.
Alt mediji se distributirajo -
na ulici, če lahko, v alt. knjigarnah, v kafičih (alt), infošopih.
Problem:Ti prostori so zažasni, rabijo se močnejše skupnosti z stalnimi prostori.
Socialna omrežja/ družbeni mediji
Ena izmd začetnih platform podobne strukture social media - sixdegrees (prijatelji, messaging)
Potem frendster, potem myspace. Kostumizacija.
Facebook, 2004, najprej lokalno, za študente, potem v 2006 widespread
The wall - block of txt.
User generated content! Content sharing.
V 2006 tudi twitter - microblogging. ne okoli profila point. show txt, ki se lahko pokaže vsem users.
creating v 2007
Platformizacija
infrastruktura spletnih strani.
Ekosistem platform ni ne hierarhija ne market, ampak hibrid.
Specializacija platform.
Modularnost platform.
Nadzor platform nad uporabnicami
