prst Flashcards
1
Q
kaj je prst
A
preparel del zgornjega dela zemeljske skorje
2
Q
kaj sestavlja prst
A
- mineralni delci ( s preparevanjem matične osnove)
- organske snovi ali humus (s preparevanjem rastlin in živali)
- živi organizmi ( bakterije, glive, stonoge, strige, mravlje, deževniki)
- zrak/voda (oranje, zalivanje)
3
Q
prst biolosko mrtva
A
brez bakterij, gliv, stonoge, strig, mravlj
4
Q
pedogenetski dejavniki
A
- kamninska osnova/matična osnova : različne vrste kamnin
- pondebje : prsti, ki nastajajo na bolj karbonatnih kamnin (apnenec) so bolj bazične. prsti na magmatskih kamninah so bolj kisle
- voda v tleh : več vode = manj rodovitna prst
- rastline in živali
- površje
5
Q
lastnosti prsti
A
- tekstura ali zrnavost prsti ( skeletni delci, pesek, melj, glina)
- struktura ali sestava prst (tudi gručavost prst)
- barva odvisna od procesov, ki potekajo v prsti
- profil prsti = sestavljajo ga horizoni, bolj razvite starejše prsti = več hirozontov, nekatere prsti nimajo horizontov (mlade)
6
Q
vrste horizonrtov
A
O = organski
A = humosni
E = eluvialni
B = iluvialni
C
R
7
Q
O horizont
A
nepreprerela ali delno preperela organska snov
8
Q
A horizont
A
veliko humusa, rjava, črna barva, malo mineralnih delcev
9
Q
E horizont
A
izpiranje, veliko padavin, svetlejšebbarve, izpira humus
10
Q
B horizont
A
odlaganje ( iz E v B), temnejse barve
11
Q
C horizont
A
horizont preperele matične podlage
12
Q
R horizont
A
trdna matična podlaga
13
Q
delitev/ klasifikacija prsti
A
- conalne : vpliva podnebje = največ jih je
- intraconalne : se vrivajo med conalne, vpliva matična podlaga, vod, relief
- aconalna: mlade, nerazvite prsti
14
Q
tropske rdečerumene prsti ali feralsol
A
- zelo debele, hitro nastajajo
- tropski deževni gozd, gozdna savana, svetli tropski gozd
- so zelo izprane, zaradi vsakodnevnega deževja
- dobro razvit horizont E
- prsti so rdečkaste barve, ker se Al in Fe oksidi ne izpirajo
- nerodovitna prst, ker humus ne izteka
15
Q
puščavska prst ali arenosol
A
- malo humusa, prevladuje mineralni delci
- barva prsti odvisna od kamnine, ki je bila prej tam
- ker se posuši razpoka
- na površju pogosto tvori slano plast