PREHRANA - Weendska analiza Flashcards by Teja M.

Zakaj analiziramo krmo?

→ Preverjanje podatkov iz dekleracije; ugotavljamo ali je sestava za določeno živalsko vrsto ustrezna
→ Ocena kvalitete krme

S pomočjo analize krme lahko sestavimo ustrezen obrok in optimalno krmno mešanico, če ob tem poznamo potrebe posamezne živalske vrste

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Zaradi katerih dejavnikov se lahko kvaliteta krme spremeni?

Vremenski vplivi
Gnojenje
Zatiranje škodljivcev
Skladiščenje

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Kaj je Weendska analiza

Klasična kvantitativna kemijska analiza.

Spada v skupino empiričnih metod.

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Katere osnovne skupine HS določamo?

Suha snov (SS)
Surove maščobe (SM)
Surove beljakovine (SB)
Surov pepel (SP)
Surova vlaknina (SV)
Brezdušični izvleček (BDI)

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Kako osnovne skupine HS določimo?

Določimo s kemijskimi analizami:
→ SS
→ SM
→ SB
→ SP
→ SV

Izračunamo
→ BDI

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Kakšne so prednosti Weendske analize?

+ Je učinkovita metoda → dogovorjena, standardizirana
+ Cenovno ugodna
+ Enostaven potek analize
+ Hiter potek → celotno analizo zaključimo v 2 dneh
+ Ne zahteva predrage opreme

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Kakšne so slabosti Weendske analize?

Določamo le skupino HS oz. njihovo količino → nimamo podatka o njihovi sestavi (te podatke dobimo z drugimi analizami)
BDI ne določimo analitsko, temveč računsko → vse prej narejene napake se seštejejo
Vsebnost SS v vzorcu ni popolnoma točna → vsebovane hlapne snovi (hlapne MK in arome) pri sušenju izhlapijo
Rezultat SP ni čisto korekten → ob sežigu vzorca izhlapevajo tudi nekatere anorganske snovi
Dušikove spojine (fosfolipidi) se pojavljajo v 2 skupinah → SB & SM

NAJVEČJA POMANJKLJIVOST
Povezana z določevanjem SV in BDI oz. skupine OH → delitev OH na SV in BDI

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

S katero analizo dobimo natančnejše podatke o delitvi OH na SV in BDI?

Analiza po Van Soestru

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Pridevnik ‘surov’

Spomni nas na možnost napak

Grobo, ne tako ‘ekzaktno’

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Kaj moramo narediti z vzorcem preden začnemo z analizo?

Ga homogenizirati → zmeljemo, zmešamo

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Suha snov (SS)

Krmilo = suha snov + voda

SS določimo: sušimo vzorec do konstantne mase (cca 4h) pri 105°C → kar ostane je SS

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Ali pri sušenju iz vzorca izhlapi samo voda?

Ne, izhlapijo lahko še druge hlapne snovi (organske kisline, amonijak), zato velja:

sveža snov - suha snov = SUROVA voda

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Surova voda

Vse kar je izhlapelo.

Poleg vode še organske kisline, amonijak,..

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Liofilizacija

Izhlapi le voda.
Sušimo drugače kot pri določanju suhe snovi → pri vakuumu, nižje T

Ne sodi v okvir WA

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Organska snov (OS)

Sušina (SS) = organske snovi + anorganske snovi
S sežigom vzorca pri 550°C (6h) sežgemo vse organske snovi.

SS - SP = OS

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Anorganske snovi oz. surovi pepel (SP)

Sušina (SS) = organske snovi + anorganske snovi

Anorganske snovi dobimo s sežigom vzorca pri 550°C (6h) → kar ostane so anorganske snovi
Anorganske snovi → surov pepel

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Kaj vse se nahaja v SP? Kako jih določimo?

V pepelu se nahajajo anorganske snovi, ki so v organizmu potrebni kot strukturne snovi ali učinkovine.

Poleg rudninskih snovi najdemo še primesi anorganskega porekla.
Določimo jih tako, da raztopimo SP v kislini.
Netopni del → primesi (blato, pesek, glina)
Topni del → rudninske snovi (čisti pepel)

How well did you know this?

Not at all

Perfectly

Pod SB sodijo vse snovi v vzorcu, ki vsebujejo dušik (vse dušikove spojine)

Kako določimo vsebnost dušika v vzorcu (SB)

Metoda po Kjeldahlu
↓
Razklop s H2SO4
↓
Destilacija
↓
Titracija sproščenega NH3

Koliko % dušika je v SB?

16%

Kako izračunamo SB v vzorcu?

g SB = g N ∙ 6,25

Kaj je poleg pravih beljakovin še v SB?

V SB so poleg pravih beljakovin še amidi ali nebeljakovinske dušikove spojine (NPN)

Med temi spojinami so v različnih vrstah krme prisotni:
→ amonijak
→ sečnina
→ nitrati, nitriti
→ dušik vsebujoči glikozidi
→ različni alkaloidi
→ nukleinske kisline
→ v vodi topni krajši peptidi
→ vse proste AK

Kako lahko ločimo prave (čiste) B od NPN?

Tako, da v raztopino SB dodamo bakrov hidroksid ali tanin.

V kislem medijo se prave B oborijo in jih lahko kvantitativno določimo.
NPN ostanejo v raztopini
NI DEL WA!!

Vse snovi, ki so topne v organski topilih.

Katera so organska topila?

Eter, benzen, kloroform

Kako določimo SM iz vzorca?

Iz vzorca jih ekstrahiramo z etrom (v Soxletovem aparatu). | Lahko uporabimo tudi drugo primerno organsko topilo → petroleter

Kaj se ekstrahira poleg enostavnih maščob (trigliceridi MK)? (SM)

Ekstrahirajo se še mnoge druge spojine, npr. sestavljeni gliceridi (glikolipidi, fosfogliceridi) ``` Ekstrahirajo se tudi snovi, ki niso gliceridi: → Sfingomielin → Cerebrozidi → Voski → Stereoidi → Terpeni → Eikozanoidi ```

Kakšna je posebnost pri ekstrahiranju mlečnih proizvodov, kvasa, kostne moke?

Ekstrahirajo se lahko šele po razbitju strukture materiala, ki ga analiziramo. Najprej opravimo razklop s HCl → nato določimo estrski ekstrakt Pri tem postopku dobljene maščobe imenujemo skupne maščobe

Katere snovi nastopajo v 2 skupinah? Katerih?

Snovi ene od skupin pravih maščob - fosfolipidi (lecitin, cefalin, sfingomielin). So topne v etru, vsebujejo pa tudi N. Nastopajo v skupinah: SM in SB

Snovi netopne v kislini in bazi. | To je zmes težko topnih, kemično različnih snovi, ki sodijo večinoma v skupino OH.

Kako določamo SV?

``` SV je ostanek vzorca krmila, ko vzorec: Kuhamo v razredčenem H2SO4 ↓ Kuhamo v lugu (KOH) ↓ Spiramo z vodo, alkoholom in etrom ```

Na podlagi katere lastnosti določamo v postopku WA snovi iz skupine SV?

Na podlagi topnosti. Surova vlaknina → skupina netopnih snovi v vzorcu → celuloza, del hemiceluloz, pentozani, ligin, kutin ,...

BDI

Vsebuje številne lahko topne snovi, ki pri ostalih skupinah niso bile zajete. Opisuje vsebnost topnih OH v vzorcu

Kako določamo BDI?

Računamo ga. BDI = sveža snov krmila - surova voda - SP - SB - SM - SV ↓ BDI = SS - SP - SB - SM - SV

Kaj predstavlja BDI?

→ Polisaharide z a-glikozidno vezjo med molekulami monosaharidov (škrob, inulin) → Vse oligosaharide in monosaharide, fruktozane, pektine ter topne deleže celuloze in hemiloz.

RAČUNANJE - določanje vlage

Vsebnost vlage (%) = (m(tehtič z V pred sušenjem) - m(tehtič z V po sušenju)) / zatehta vzorca x 100

RAČUNANJE - določanje surovih beljakovin

/ → ne bom znala xD

RAČUNANJE - določanje SM

Vsebnost SM (%) = (m(lonček z maščobo) - m(prazen lonček)) / zatehta vzorca x 100

RAČUNANJE - določanje SP

Vsebnost SP (%) = (m(lonček s pepelom) - m(prazen lonček)) / zatehta vzorca x 100

RAČUNANJE - določanje vsebnosti OS

Vsebnost OS (%) = vsebnost SS (%) - vsebnost SP (%)

RAČUNANJE - določanje SV

Vsebnost SV (%) = Vsebnost SM (%) = (m(vzorec + lonček po sušenju) - m(vzorec + lonček po žarenju)) / zatehta vzorca x 100

RAČUNANJE - določanje BDI

BDI (%) = 100% - (vlaga (%) - SP (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%)) ↓ BDI (%) = SS (%) - SP (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%) ↓ BDI (%) = OS (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%)

RAČUNANJE - določanje BDI

BDI (%) = 100% - (vlaga (%) - SP (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%)) ↓ BDI (%) = SS (%) - SP (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%) ↓ BDI (%) = OS (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%)