Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Varstvena biologija > Predavanja > Flashcards

Predavanja Flashcards

1
Q

Zakaj je nastala varstvena biologija?

A

Varstvena biologija je nastala kot odgovor znanosti na izgubo biodiverzitete.

Nekoč: reševanje ogroženih vrst pred izumrtjem.

Danes: veliko vrst je ogroženih, novo
razumevanje biodiverzitete obsega tudi gene, ekosisteme.

Je krizna disciplina -> akcija je boljša od pasivnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je RLI?

A

Red List Index je delež vrst, ki ni ogrožen za nekatere taksone.

2, 3

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je varstvena biologija?

A

Varstvena biologija: ohranjanje biodiverzitete, razumevanje interakcije človeška družba – biodiverziteta,
omogočanje trajnostnega razvoja človeštva.

Interdisciplina, ukrepi vs. interesi skupnosti ljudi, konflikti realnega sveta.

Soule, Kareiva, Marvier.

3

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Soule, 1985.

A

Varstvena biologija lahko potencialno zmanjša izumiranje.
Izboljša upravljanje z divjino.
Omili učinek tehnologij s ciljem zmanjšati izgube v največji možni meri in ohraniti svet, kakršen je bil nekoč - idealistično gledanje.

Paradigme varstvene biologije:
- Evolucijska sprememba: Ohranjanje vrst na način, da bodo populacije lahko evolvirale (evoluirale).
- Dinamična ekologija: Živa bitja so izpostavljena variabilnosti okolja, dinamičnosti v času in prostoru.
- Prisotnost človeka: Eksponentna demografska rast, netrajnostna raba/potrošnja naravnih dobrin in kolateralni učinki.

Ker je biodiverziteta posledica evolucijskih procesov, jih je potrebno zagotoviti tudi v bodoče.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Popravljanje negativnih učinkov.

A

Evolucija lahko popravlja negativne učinke. Mala populacija ima težave z napakami. Treba je izločit osebke, ki so manj fit.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Primer varovanja rastlin.

A

Vedno večje potrebe po varovanju ex situ, vendar kaj je z evolucijo?

Mnogo rastlin je redkih -> zbiramo semena in jih skladiščimo -> ex situ okrepi.

Žive zbirke, semenske banke.

Extintion dept: vrsta bi že mogla izumret pa nena, živi “na kredit”.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Botanični vrtovi.

A

Kompeticija, hranila in voda, struktura prsti in favna, herbivori in patogeni, selekcija.

Poteka evolucija, vendar drugače kot v naravi.

Botanični vrtovi jemljejo semena in jih shranjujejo. Ugodne, optimalne razmere. Vrt se obnavlja, poteka evolucije, vendar je drugačna kot v naravi.

Graf: dolgožive rastline imajo manj dormantna semena, kratkožive pa imajo veliko razliko v dormanci.

Situacijo v botaničnih vrtovih želijo narediti bolj podobno naravi (posadit rastline skupaj, tako kot so v naravi, dodat skale)

6

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kareiva in Marvier, 2012.

A
  • vb se ne more zgledovati le po preteklosti
  • vb usmerjena v prihodnost varuje naravne habitate, v katerih živijo/delujejo ljudje
  • naj združuje ekonomske in varstvene aktivnosti tako, da gospodarski razvoj poteka z obzirnostjo do narave
  • tudi nove habitate, ekosisteme, evolucijske procese prepoznava kot vredne (kojoti so se križali z volkovi v ZDA (so uspešnejši lovci) - sprejmejo jih kot dodatno biodiverziteto.
  • Pomemben faktor je človek

Nove paradigme varstvene biologije:
- Nedotaknjena narava ne obstaja: vpliv človekovih aktivnosti je globalen
- Usoda narave in ljudi sta prepleteni: potrebujemo čiste in zdrave vire, delujoče, neonesnažene ekosisteme
- Narava je odporna: ekosistemi imajo sposobnost se popravit v prejšnje funkcionalno stanje - niso pa nujno več iste vrste) -> sukcesija
- Varovanje znotraj
krajine, ki jo je
spremenil človek
- Varstvo ne sme
posegati v človekove
pravice

8

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Ljudje smo globalno pomembni potrošniki naravnih virov.

A

“Med 1/3 in 1/2 zemeljske površine je spremenjeno zaradi človeške aktivnosti.” 1997

“Vsaj 83% zemeljske površine je spremenjeno zaradi človeške aktivnosti.” 2002

Napačna je idealizirana predstava, da družbe na nizki tehnološki stopnji varujejo naravo, tiste na visoki pa ne.

Učinek na biodiverziteto ni le rezultat
populacijske rasti človeštva.
I (impact: vpliv na biotsko pestrost) = P (population size: velikost človeške populacije) x A (affluence: potrošnja na prebivalca) x T (tehnološki in socio-politično-ekonomski vzvodi, ki omogočajo in usmerjajo potrošnjo)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Ljudje smo globalno pomemben dejavnik naravne selekcije.

A

“Ljudje smo najmočnejaša evolucijska sila na svetu”

Odpornost bakterij rodu Staphylococcus na antibiotike.

Povečanje odraslih slonov brez oklov:
Zambija - 2% na 38%
Južna Afrika - 2% na 98%
Azijski sloni na Sri Lanki - 45% na 90%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Nastanek varstvene biologije.

A

Zgolj varovati / zavarovati nekaj ni dovolj.
Potrebujemo varstvo narave, ki temelji na ekološkem znanju in razumevanju družbe.

  • prvi kongres varstvenih biologov 1978 v Kaliforniji
  • društvo Society for Conservation Biology 1985
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Področja varstvene biologije.

A
  • Biodiverziteta
    Koliko vrst obstaja, kako se biodiverziteta spreminja s časom, kje je
    je največ, kako jo opišemo, monitoring, varstvo,…
  • Ekosistemske usluge in biokemijska kroženja cikli
    Klima, hidrologija, tla, erozija, vloga biodiverzitete
  • Uničenje, izguba habitatov, biomov, ekosistemov
  • Fragmentacija habitatov in spreminjanje krajine; varstvo v krajini, ki
    jo spreminja človek (kulturna krajina, urbana, gozd)
  • Prekomerni izlov, raba, izkoriščanje virov
  • Invazivne vrste (učinek, potek širjenja, način upravljanja,…)
  • Klimatske spremembe
  • Motnje (distubance): ogenj,…
  • Izumiranja in ohranjanje populacij
  • Varstveno načrtovanje in prioritete (redke, ogrožene vrste, ključne
    vrste,..) ter vloga ljudi
  • Genetski principi in orodja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Etična načela varstvene biologije.

A
  • Raznovrstnost življenja je vrednota biofilija (nobene živali se ne ubije)
  • Iztrebljanje živalske ali rastlinske vrste ni moralno - pride do konflikta z delom populacije
  • Ekološka kompleksnost je vrednota (ni dovolj, da varujemo habitat, moramo varovati tudi interakcije)
  • Evolucija je vrednota
  • Biodiverziteta je vrednota sama po sebi vrste imajo lastno vrednost; biocentrični in ekocentrični pogled (ni potrebno, da vidimo korist v vrsti, vsaka vrsta ima vrednost)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je vrednost?

A

Biodiverziteta je vrednota sama po sebi, vrste imajo lastno vrednost - lep koncep, a na žalost delimo vrednost na antropocentrično (razumemo kaj je vredno in kaj ne) in biocentrično (vsaka vrsta ima svojo vrednost).

Vrednost:
- instrumentalna (materialna in nematerialna -> antropocentrično
- intrinzična -> biocentrično

Konkretni, sebični motivi za varstvo narave -> človeška dobrobit (judi prepričaš, če jim poveš kaj je dobrega v biodiverziteti, kaj nam da.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Instrumentalna vrednost.

A

Podporne (osnovne, ki jih ljudje hitro spregledajo):
- hrana
- nastajanje prsti
- fotosinteza
- biodiverziteta
- habitat

Preskrbovalne:
- čista voda
- ribe
- les
- opraševanje

Regulacijske:
- hladne temperature
- kontrolirano poplavljanje
- čiščenje vode
- zaloga ogljika
- čist zrak

Kulturne:
- izobrazba
- rekreacija
- izgled

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj so ekosistemske storitve?

A

Širok spekter pogojev in procesov, skozi katere naravni ekosistemi in vrste, ki jih sestavljajo, pomagajo vzdrževati in izpolnjevati življenje ljudi.

Preberi še str. 26

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kako človek vpliva na krizo bodiverzitete?

A

Vpliv človeka je razlog za sodobno krizo biodiverzitete in predstavlja grožnjo širokemu spektru ekosistemskih storitev.

Biodiverziteta je pomembna za določanje ekosistemskih storitev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Zakaj bi nas mogla skrbet kriza biodiverzitete?

A

Naravni procesi -> biodiverziteta
Biodiverziteta -> stabilnost

Stabilni ekosistemi:
Globalne ekosistemske spremembe -> biodiverziteta -> delovanje ekosistemov -> ekosistemske storitve -> dobrobit človeka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Edward Osborne Wilson.

A

“biological diversity is being irreversibly lost through extinction caused by the
destruction of natural habitats”

Predlagal smernice za Global Biodiversity Framework; v 2023: ustaviti izumiranje znanih vrst do 2050, povečati številčnost vrst v divjini, ohraniti vsaj 30% kopnega, morij in sladkih voda do 2030: „30x30“

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Nastanek biodiverzitete.

A

“Verjetno najbolj čudovita skrivnost življenja je kako je lahko nastalo toliko pestrosti iz tako malo fizične substance.”

Masa vseh živih organizmov je približno 1/10,000,000,000 mase Zemlje.

Nastanek evolucije:
- evolucijski procesi z adaptacijo abiotskim razmeram – nestabilnost, nehomogenost okolja
- evolucijski procesi z adaptacijo področjem, kjer so že prisotni kompetitorji – kompetitorji - kompeticijsko izključevanje
- tudi človek - npr. diverziteta v tradicionalni kmetijski krajini v srednji Evropi

21
Q

Koncept biodiverzitete.

A

Sprejet v splošni javnosti (Konvencija o biotski pestrosti, Rio 1992).
Vključen v nacionalne plane mnogih držav.

Leta 1992 je bila v Rio sprejeta Konvencija o biotski raznovrstnosti. Slovenija jo je ratificirala leta 1996. S podpisom konvencije se države podpisnice zavezujejo, da bodo med drugim ohranjale biotsko raznovrstnost ter njene sestavne dele - raznolikost ekosistemov in dovolj veliko populacijo posameznih vrst.
V konvenciji je še posebej poudarjen pomen območij z veliko raznovrstnostjo - imenujemo jih vroče točke Zemlje in mednje sodi tudi Slovenija.

Biodiverziteta bi naj vključevala ekološko, etološko, fiziološko pestrost in znotrajvrstno pestrost.

22
Q

Hierarhične ravni biodiverzitete.

A

Biodiverziteto prepoznamo na večih hierarhičnih ravneh:
- genetska
- na ravni osebkov
- populacijska
- vrstna
- na ravni združb
- ekosistemska
- krajinska

23
Q

Ekološka, genetska in organizemska pestrost.

A

Ekološka pestrost:
- biogeografska območja
- biomi
- ekoregije
- ekosistemi
- habitati
- POPULACIJE

Genetska pestrost:
- POPULACIJE
- osebki
- kromosomi
- geni
- nukleotidi

Organizemska pestrost:
- kraljestva
- debla
- družine
- vrste
- podvrste
- POPULACIJE
- osebki

Vse tri pestrosti lahko določimo za populacijo. Populacija je tista enota, kjer poteka evolucija.

24
Q

Pestrost vrst.

A

Pestrost vrst je le eden od mnogih pogledov na biodiverziteto.

Beleženje števila vrst - inventarizacija.
Absolutno število vrst na Zemlji: 10 – 100 mio.
1.511.000 opisanih vrst
Pomembna tudi prostorska
porazdelitev.
Središča velike diverzitete – vroče točke
pokrivajo le 1.5% površine Zemlje in 1/3 vseh vrst.

Biodiverziteto so ocenjevali glede na število vrst -> vroče točke biodiverzitete.

25
Q

Vroče točke Evrope.

A

Glacialni refugij Iberskega polotoka, Južne Alpe, zahodni rob balkanskih gora, Makedonija (Ohridsko jezero) - vroča toča za sladkovodne organizme.

26
Q

Je Slovenija vroča točka?

A

Sloveniji pripada manj kot 0,004% celotne zemeljske površine ali 0,014% kopne zemeljske površine, Slovenci predstavljamo 0,033% celotne človeške populacije.

V Sloveniji pa živi več kot 1% vseh poznanih živečih vrst na Zemlji in več kot 2% kopenskih vrst. To uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša ozemlja v Evropi in na svetu.

V Sloveniji je raziskanih in določenih okrog 24.000 vrst živih bitij. Natančnega števila ni mogoče ugotoviti, znanstveniki pa predvidevajo prisotnost od 50.000 do 120.000 vrst.

850 vrst organizmov v Sloveniji je endemičnih - živijo samo na določenih območjih Slovenije in nikjer drugje na Zemlji.

V zadnjih stoletjih je na ozemlju Slovenije izumrlo 58 rastlinskih in živalskih vrst, na rdečem seznamu ogroženih vrst jih je še 2700.

Geologija:
Stičišče štirih geotektonskih enot Vzhodnih Alp, Dinaridov, Panonskega bazena, Jadransko-Apulijskega predgorja in pestra geološka podlaga.

Biogeografske regije:
Stičišče štirih biogeografskih regij: alpska (30%), dinarska (30%), sredozemska (10%), panonska (30%) daje državi prehoden (ektonski) značaj.

Relief:
Razgiban relief, razpon nadmorske višine od -37 do 2864 m.

Podnebje je sredozemsko, alpsko in celinsko.

Imamo zanimive podzemne habitate -Kras.

27
Q

Genetska diverziteta.

A
  • gen= segment DNA, ki kodira predvsem AK zaporedje beljakovin
  • spolno razmnoževanje „crossover“

Število genov je lahko različno.

Genetska pestrost opredeljuje evolucijski potencial. Evolucijski potencial se meri preko variabilnosti genov - pove kakšen potencial ima populacija za neke spremembe in ne kot je vrsta zdaj.

Fisherjev temeljni teorem: hitrost dviga fitnesa katerega koli organizma v katerem koli času je enaka genetski variabilnosti fitnesa v tistem času.

28
Q

Ekosistemska diverziteta.

A
  • vloga vrst v ekosistemu različna
  • izginotje ključne vrste
    lahko sproži verižno izumiranje
  • razmerje biodiverzitete ekosistema in njegove stabilnosti

Nekatere vrste so ključne za varovanje ekosistema.

29
Q

Površina določa število vrst.

A

Večja kot je površina, več bo vrst.

Str.39

30
Q

Nekatere vrste so redke.

A

Sedem oblik redkosti (ppt str. 39).

Večina vrst je redkih, ampak redkost lahko definiramo na več načinov.

Okolje sili, da so vrste redke.

Vrste katerim grozi izumrtje, so večinoma redke.

Redke so zaradi:
- geografske razširjenosti
- malo ustreznih habitatov
- male populacije

Pod večjim pritiskom so:
- selivke
- redke vrste
- specialisti
- endemiti
- gospodarsko pomembne vrste
- plenilci (konkurenca človeku in živini)

Str. 40!!

31
Q

Redke vrste so ranljive.

A

Lahko pride do izumrtja tako zaradi determinacijskih (na primeru Oo, puške zahodnjakov) kot zaradi stohastičnih vzrokov (nov plenilec).

Populacije so se zmanjšale - naravna selekcija tega ne popravi -> dovolj majhno populacijo vrže v vrtinec izumiranja.

Če so osebki genetsko osiromašeni -> če se križajo pride do inbreedinga -> manj fit osebki -> manjša populacija, še bolj so si sorodni -> večja smrtnost.

Izumrli havajski ptič Oo: bil je pogost (1898), domačini so jih lovili zaradi rumenih peres (pregrinjalo za poglavarja). Zahodnjaki so potem povečali potrebo po perju. Zadnjič viden 1934.

V zaprti populaciji (brez migracij ali emigracij) velikosti N, je sprememba velikosti populacije v času (kjer so B rojstva in D smrti). N/t=B - D.

r enak hitrosti rasti populacije na osebek: r>0, N raste, r<0, N pada, r=0, N se ne spreminja.

32
Q

Izumiranja so naravni nepovratni proces.

A

Izumiranje je naravno, iztrebljanje pa ne.

  • Za 99% vrst, ki so se zvrstile skozi čas
  • 1 vrsta/leto = naravna hitrost
  • Počasneje kot evolucija novih vrst = izumiranje z nadomestitvijo
  • Množična izumiranja (5 + Holocensko/Antropocensko)

Nove vrste nastajajo hitreje.

33
Q

Grožnja biodiverziteti.

A
  • Smo v obdobju izumiranja (103
    x večje od naravnega)
  • Mnoge vrste, ki še niso na pragu izumiranja, se srečujejo s
    spremembami habitata -Največkrat vzrok človek (neotehnološka degradacija)
  • Geografska variabilnost ogroženosti

Ključne teme varstvene biologije: izumiranje, prekomerna raba, kmetijstvo, obvladovanje škodljivcev, prenosljive bolezni, tujerodne vrste, klimatske spremembe,…

34
Q

Razlogi za biodiverziteto.

A
  1. Uničenje in fragmentacija habitata
  2. Prekomerno izkoriščanje
  3. Tujerodne vrste
  4. Sekundarna izumiranja
35
Q

Degredacija, destrukcija in izguba habitata.

A

Vsaj 83% površine Zemlje je spremenjeno zaradi aktivnosti človeka. Približno 60% ekosistemov Zemlje se smatra kot degradirane ali netrajnostno izkoriščene.

36
Q

Uničenje.

A

Degredacija habitata - vplivi, ki prizadenejo mnoge, ampak ne vse vrste; nekateri so lahko začasni.

Destrukcija in izguba habitata - vplivi, ki prizadenejo praktično vse vrste; so trajni, čas za popravilo je zelo dolg.

To se pogosto smatra kot najpomembnejše neposredne grožnje biodiverziteti, ker iztrebljajo vrste, reducirane velikosti populacij in manjšajo fitnes posameznih osebkov.

Izguba polarnega ledu: 9% zmanjšanje vsako desetletje.

37
Q

Onesnaženje je oblika degredacije habitata.

A

Polucija s svetlobo, onesnaženje zraka in kisli dež, trdi odpadki in plastika, kemično onesnaženje, onesnaženje z dušikom, evtrofikacija.

38
Q

Fragmentacija.

A

Narava je sama po sebi mozaična in dinamična. Antropogene motnje pogosto kreirajo krajino, ki je drugačna (in pogosto manj gostoljubna) od tiste, ki jo kreirajo naravne motnje.

Problem, če je veliko cest (predvsem problem za specialiste). Poveča se gozdni rob.

Fragment je kot otok sredi neprimernega matriksa.

Izoliranost od osnovnega habitata. Izumiranje je odvisno od velikosti in oddaljenosti. Pomembna je velikost fragmenta in njegova oddaljenost od prvotnega območja.

39
Q

Površina otoka in vrstna pestrost.

A

Število vrst ptic: večji kot je otok, več vrst ptic je
Število vrst hroščev: večji kot je otok, več vrst hroščev je
Str.48.

40
Q

Jezera kot otoki.

A

Večje kot je jezero, več vrst rib je.
Str. 48.

41
Q

Zgradba krajine in razširjanje malih sesalcev.

A

Napovedi:

  • živali se bodo gibale dlje v bolj fragmentirani krajini (primorane, da najdejo vire)
  • živali se bodo na bolj izoliranih zaplatah zadrževale dlje časa

Graf (str. 50):
- tri vrste
- če so bili mali fragmenti so se dlje premikale
- večji je bil fragment manj so se premikale

Graf (str. 50):
- manjša kot je površina, večja je gostota
- večja gostota -> večja kompeticija, bolezni - hitreje zbolijo

42
Q

Fragmentacija in izoliranost.

A

Str. 51

Bliže kot je bil fragment, več je bilo ptic.

Str. 52

Večinoma je večje bogastvo, če so fragmenti povezani. Več je plenilcev, če so fragmenti povezani. Poglej graf.

Str. 53

Koridorji:

  • zmanjšujejo efektivne razdalje med zaplatami
  • povečana kolonizacija
43
Q

Učinki fregmentacije.

A

Učinki prvega reda - direktni učinki (fregmentacija spreminja abundanco vrste in/ali njeno razširjenost) -> učinki višjega reda (spremenjene interakcije z drugimi vrstami).

Interakcije:

  • Negativni-negativni odnos: kompeticija
  • Pozitivni-negativni odnos: plenilec-plen. Herbivorija, plenjenje semen
  • Pozitivni-pozitivni: opraševanje, mikoriza, razširjanje semen, mutualizem z mravljami
44
Q

Od česa je odvisno vrstno bogastvo?

A

Motnje:

  • zmerne, blage -> pozitivna motnja
  • drastične, pogoste, organizmi niso prilagojeni -> negativna motnja

Diverzitete habitatov.

Površine fragmenta:

  • več kot je različnih površin okoli fragmenta, več je vrst

Starosti.

Matriksa heterogenosti (pozitivni učinek).

Izolacije (negativni učinek).

45
Q

Koridorji.

A

Na travnikih so gledali metulje in kako so se ti prilagajali košnji - stres. Če travnik ni imel koridorjev, so se metulji lažje premikali.

Ptice v tropskem gozdu so ulovili in jih spustili v neke fragmente (odprta krajina, koridorji in grmičast matriks). Bolj je bila krajina podobna tropskemu gozdu, bolj bo ptič uspešen.

46
Q

Kakšen je učinek fragmentacije na vrsto?

A
  • vrste se odzivajo vsaka na svoj način - vrstno specifično
  • ptiči, ki gnezdijo na tleh, so najbolj občutljivi
  • vrste, ki so vezane na matriks (sredico fragmenta) imajo večje težave
  • vrste, ki se slabo premikajo imajo večje težave
  • specialisti imajo večje
  • vrste s slabo reprodukcijo se težje odzivajo na spremembe
  • redke vrste so večinoma od vedno redke (te ne bodo imele večjih težav) - klifi, robovi, redke vrste, ki so pod dodatnim pritiskom - jih človek preganja in koristi, bodo imele večje težave
  • vrste s kratko življenjsko dobo nimajo večjih težav
  • vrste, ki so občutljive na velikost območja so bolj občutljive
  • vrste, ki ne tolerirajo motenj človeka so bolj podvržene negativnim učinkom fragmentacije
47
Q

Kaj je ekoton?

A

Ekoton je naravna meja. Hitro zgine, ko človek spreminja okolja.
Npr. naravni gozdni rob.

48
Q

Opiši razmere gozdnega roba.

A

Napol gozdne in napol travniške razmere. Torej najdemo tako gozdne, kot travniške vrste. Več je generalistov in manj specialistov.

Manjši fragment ima več gozdnega roba.

Če je fragment manjši, dejavniki kot so svetloba, padavine, plenilci…, še vedno vplivajo isto globoko.

49
Q
A

Varstvena biologija (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions