Izpit vpr Flashcards
Kaj pomeni 500 v pravilu 50/500?
To pravilo so uvedli v sklopu minimalne velikosti viabilne populacije (MVP): = minimalna velikost populacije, pri kateri je vrsta sposobna ohranjati svojo številčnost in preživetje.
Ustvarili so pravilo „50/500“, ki je predlagalo, da je za boj proti inbreedingu potrebna minimalna populacija 50 osebkov, za zmanjšanje genskega zdrsa (genetski drift) pa je potrebnih najmanj 500 posameznikov neke vrste.
Torej 500 pomeni, da je v neki populaciji vrste potrebnih vsaj 500 osebkov, da se prepreči genetski
drift oz. odnašanje genov.
Kaj je matriks?
Krajina je navadno sestavljena iz različnih krajinskih elementov (npr. zaplat). Od teh elementov je
matriks najobsežnejši in ima zato prevladujočo vlogo pri delovanju krajine. Osnovna lastnost matriksa
je povezljivost. Med seboj povezuje zaplate, koridorje itd?
Naštej (vsaj) 3 etična načela varstvene biologije.
- Raznovrstnost življenja je vrednota: biofilija
- Iztrebljanje živalske ali rastlinske vrste ni moralno
- Ekološka kompleksnost je vrednota
- Evolucija je vrednota
- Biodiverziteta je vrednota sama po sebi: vrste imajo lastno vrednost; biocentrični in ekocentrični
pogled
Graf s tremi populacijami in z različno alelno diverziteto – razloži … (odgovorit je blo treba
na neki vprašanj)
Če ima alel frekvenco 0, pomeni, da alel ni prisoten. Če pa ima frekvenco 1, pomeni, da je alel dominanten. Če je populacija velika, so frekvence vseh alelov približno 0,5. To pomeni, da imajo vsi aleli 50:50% možnost, da se pojavijo.
Genetski zdrs (drift) je krivec za fluktuacije znotraj populacije. Nek alel se izgubi oz. ga nadomesti drug – fiksacija alela. Če je populacija majhna, se to lahko zelo hitro naredi.
Kaj je degradacija, kaj je destrukcija in izguba habitatov (razlike, prednosti, slabosti) – esejsko vprašanje.
Vsaj 83 % površine Zemlje je spremenjene zaradi aktivnosti človeka.
Približno 60 % ekosistemov Zemlje se smatra kot degradirane ali netrajnostno izkoriščene.
Degradacija: vplivi, ki prizadenejo mnoge, ampak ne vse vrste; nekateri so lahko začasni.
Zmanjšanje kakovosti habitata in lahko pride do zmanjšanja produktivnosti, pestrosti vrst in funkionalnosti ekosistema, npr. onesnaževanje, podnebne spremembe, invazivne vrste.
Destrukcija in izguba habitata: vplivi, ki prizadenejo praktično vse vrste; so trajni, čas za popravilo je zelo dolg.
Popolno ali skoraj popolno uničenje habitatov, kar povzroči izgubo naravnih ekosistemov. Npr. urbanizacija, sečnja gozdov.
To se pogosto smatra kot najpomembnejše neposredne grožnje biodiverziteti, ker iztrebljajo vrste, reducirajo velikost populacij in manjšajo fitnes posameznih osebkov.
Oblika degradacije habitatov je tudi onesnaževanje bodisi s svetlobo, odpadki, plastiko, z dušikom,
evtrofikacija, kemična sedstva (gnojila, npr DDT, endokrini modulatorji …). Na ta način se spreminja oblika habitata – krčenje …
Narava je sicer sama po sebi dinamična in mozaična, z antropogenimi motnjami pa kreiramo krajino, ki je drugačna od tiste, ki jo kreirajo naravne motnje. Npr. antropogeni golosek povzroči veliko spremembo na enem velikem območju, ki si lahko opomore šele po več letih. Manjšo škodo naredijo manjše, naravne motnje. Te delno fragmentirajo območje.
Robni efekt in ekološke pasti.
ROB = meja med dvema habitatoma; naraven ali pa nastane zaradi aktivnosti človeka. Vsaka zaplata ima rob/mejo.
Rob vs. Matriks: drugačne abiotske razmere, razlike v vrstni sestavi, različni procesi se odvijajo na posameznih območjih.
Lastnosti roba:
- Pomen velikosti, oblike (npr. majhne, razgibane zaplate) in lege zaplate (npr. orientacija S-J;
prisojno - osojno), - Večja vrstna pestrost roba (na račun katerih vrst?),
- Vplivno območje roba v notranjost zaplate (depth-of-edge influence)
- Učinki abiotskih dejavnikov na krajši razdalji kot učinki biotskih dejavnikov
- Različni odzivi vrst
- Učinek roba odvisen od koncepta krajine
Učinek roba kot ekološka past: npr. več hrane, gnezditvenih mest, manj kompeticije,… TODA več npr.
plenilcev, parazitov,… - Repaljščica selivka, gnezdi na tleh, ekstenzivni travniki, intenzivni travniki so zanjo ekološka pas.
Različne vrste se različno odzovejo na rob, spremeni se vpliv plenilcev …
Zaplata.
Je posamezna enota med koridorji, ki je jasno ločena od sosednjih enot. Je osnovna enota habitata, kjer se odvijajo življenski procesi organizmov.
Koridorji.
Zmanjšujejo efektivne razdalje med zaplatami in povečujejo kolonizacijo.
Koridor ima tudi pomembno funkcijo v povezanosti oz. povezljivosti zaplat med seboj.
Če ni koridorjev, lahko vrste na izoliranih zaplatah prej izumrejo, saj so migracije zaradi hrane predolge.
Ni migracij, manjša (bio)diverziteta.
Prednost prisotnosti koridorjev je predvsem v fragmentirani krajini.
Zakaj biodiverziteta upada? Razlogi.
- Uničenje in fragmentacija habitata
- Prekomerno izkoriščanje
- Tujerodne vrste
- Sekundarna izumiranja
- Podnebne spremembe
Ali je občutljivost za fragmentacijo vrstno specifična?
… npr. ptiči, ki gnezdijo na tleh bolj občutljivi (30-60% upad v 25 letih)
… vrste vezane na matriks
… slabo mobilne vrste
… specialisti
… vrste s slabo reprodukcijo
… redke vrste, preganjane ali izrabljane vrste s strani človeka
… vrste s kratko življenjsko dobo, z več razvojnimi fazami
… vrste občutljive na velikost območja: vrste, ki potrebujejo za preživetje zaplato določene minimalne
velikosti
… vrste, ki ne tolerirajo motenj, ki jih povzroča človek.
Grožnje biodiverziteti.
- Smo v obdobju izumiranja (10 3 x večje od naravnega)
- Mnoge vrste, ki še niso na pragu izumiranja, se srečujejo s spremembami habitata
- Največkrat je vzrok človek (neotehnološka degradacija)
- Geografska variabilnost ogroženosti
Ključne teme varstvene biologije: izumiranje, prekomerna raba, kmetijstvo, obvladovanje škodljivcev, prenosljive bolezni, tujerodne vrste, klimatske spremembe …
… analogija z medicino … varstvena biologija je ciljno naravnana znanost
… o izgubi pestrosti in o metodah, kako jo zmanjšati?
Značilnosti uspešne invazivne vrste.
- malo ali nič naravnih sovražnikov
- pogosto veliko prehranskih virov
- izjemen fitnes
- velika reprodukcija
- ogrožajo biotsko raznovrstnost in gospodarstvo
- izrivajo domorodne vrste - boljsi kompetitorji
Kak učinek ima fragmentacija na genetsko pestrost?
Fragmentacija ima pomemben učinek na izgubo genetske pestrosti in lahko vpliva na dolgoročno preživetje vrst.
Glavni mehanizmi učinka fragmentacije na izgubo genetske pestrosti so:
- zmanjšanje efektivne velikosti populacije
- omejena genska izmenjava med fragmetni
- genetski drifti
- inbreeding
- zmanjšana prilagoditvena sposobnost
- omejeno prilagajanje na okoljske spremembe
Kaj so preskrbovalne ekosistemske storitve?
Ekosistemske storitve so skupek koristi oz. funkcij, ki jih ljudje dobijo iz ekosistemov in prispevajo k blaginji človeka.
Vodni, ogljikov, dušikov, fosforjev in žveplov krog so glavni svetovni biogeokemični cikli.
Motnje v teh krogih lahko povzročijo poplave, suše, podnebne spremembe, onesnaževanje, kisli dež in številne druge okoljske težave.
Tla zagotavljajo ključne ekosistemske storitve, zlasti za ohranjanje ekosistemov in pridelavo pridelkov, vendar jim grozita erozija in degradacija tal, ki veljata za resna problema po vsem svetu.
Večja biotska raznovrstnost običajno poveča ekosistemsko učinkovitost in produktivnost, stabilizira splošno delovanje ekosistemov in naredi ekosisteme odpornejše na motnje.
Mobilne povezovalne živalske vrste (ang. mobile link animal species) zagotavljajo pomembne ekosistemske funkcije in povečujejo odpornost ekosistemov, saj s svojim premiki povezujejo habitate in ekosisteme. Njihove storitve vključujejo opraševanje, disperzijo semen, depozicijo hranil, zatiranje škodljivcev in čiščenje oz. odstranjevanje odmrlih organizmov in njihovoh ostankov.
Vse večja izguba habitatov, podnebne spremembe, človeško poseljevanje divjih območij in uživanje mesa divjih živali, olajšuje prehod bolezni živalskih bolezni na ljudi (zoonoze), medtem, ko druge spremembe ekosistemov povečujejo razširjenost drugih bolezni.
