Pravo socialne varnosti

Question 1

Socialna varnost

Answer 1

Socialna varnost je najširši sistem, ki zajema sisteme socialnega zavarovanja ter socialnega varstva, sisteme za primer brezposelnosti ter družinske dajatve. Socialna varnost v širšem smislu je sistem pravic s kurativnimi in preventivnimi cilji za preprečevanje, omilitev in odpravljanje posledic socialnih primerov.

Socialni primeri so primeri, v katerih posameznik začasno ali trajno ne more ustvarjati dohodka:

1. brezposelnost
2. starost
3. invalidnost
4. bolezen in poškodba
5. materinstvo
6. smrt osebe, ki je preživljala družino

Konvencija mednarodne organizacije dela št. 102 o minimalnih normah osebne varnosti opredeljuje pravico do socialne varnosti kot pravico do materialne varnosti. Ta se lahko uresničuje tudi s prejemanjem denarnih prejemkov v primerih, ko oseba ne more ustvarjati polnega zaslužka zaradi bolezni, poškodbe, invalidnosti, starosti ali smrti hranilca družine, pa tudi zaradi drugih primerov izgube ali zmanjšanja dohodkov družine (izguba zaposlitve, rojstvo otroka). Med klasična področja socialne varnosti štejemo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, družinsko varstvo in socialno varstvo.

Question 2

Ustava RS

Answer 2

2. člen: Slovenija je pravna in socialna država.

Socialna država v vsebinskem smislu pomeni:
– ustvarja pogoje za primerno življenje vseh prebivalcev (človekovo dostojanstvo)
– skrbi za zmanjševanje socialnih razlik
– določa sistem varnosti dohodka za socialne primere

50. čl. URS (Pravica do socialne varnosti.)

Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.
(Ta člen določa, da država ne more enostavno ukiniti teh zavarovanj.)

51. čl. URS (Pravica do zdravstvenega varstva)

Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev (odločba US št. Up-1303/11-21, U-I-25/14-8 z dne 21. 3. 2014). Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.

52. čl. URS (Pravice invalidov)

Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.
Otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.
Izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.

Glavna pomanjkljivost teh ustavnih določb je, da ne določajo minimalnega varstva, ki naj bo zagotovljeno vsakomur, ki nima zadostnih sredstev za življenje.

Ustavna pravica do socialne varnosti:
• ima značaj relativne pravice, ker je odvisna od delovanja države – ne more se izvajati neposredno na podlagi Ustave, ampak se uresničuje na podlagi zakona
• se lahko ureja z zakonom

Question 3

VRSTE PRAVIC OZIROMA UPRAVIČENJ V SISTEMIH SOCIALNE VARNOSTI

Answer 3

Pravice do dajatev, ki imajo naravo dajatev v denarju in dajatev v naravi (storitvene in stvarne dajatve).

1) Dajatve v denarju:
a) imajo naravo kratkoročnih dajatev v obliki denarnega nadomestila plače ali drugega dohodka za čas začasne odsotnosti dela (porodniška, bolniška) – nadomestilo
b) naravo dolgoročnih denarnih dajatev za primer trajnega izpada dohodka (pokojnina)
c) denarni dodatki k osnovnim kratko- oziroma dolgoročnim dajatvam za določena osebna stanja – telesne okvare
d) denarna pomoč določenim kategorijam prebivalstva kot njihov osnovni vir dohodka – osebam brez oziroma z nezadostnimi sredstvi za življenje

1) Dajatve v naravi:
a) stvarne dajatve

V sistemu socialnega varstva: obleke, prehrano, itd.

V sistemu zdravstvenega varstva: zdravila, zdravstveni in ortopedski pripomočki

b) storitvene dajatve

V zdravstvenem varstvu recimo zdravstvene storitve za prevencijo bolezni in poškodb, zdravljenje na ambulantni, bolniški, klinični ravni, zdravstvena rehabilitacija na zdraviliški ravni.

– v pokojninskem in invalidskem zavarovanju: pravica do poklicne rehabilitacije
V sistemu socialne varnosti: pravica do svetovanja in pomoči posameznikom in družinam, pomoč zavodskega varstva za starejše, invalide, otroke.

Question 4

Sistemi socialnega zavarovanja

Answer 4

Z zakonom so določene:

1) obvezno zavarovane osebe: zaposleni, samozaposleni, kmetje, drugi, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnost kot edinim/ glavnim poklicem. Zavarovanje nastane ex lege z dnem začetka opravljanja dela. Ti imajo status zavarovancev, zavarovani so tudi njihovi družinski člani.
2) Izvajalci (nosilci) sistema socialnega zavarovanja so: samostojne pravne osebe javnega prava – v Slovenji so to javni zavodi.
3) Financiranje sistema: s prispevki zavarovancev in delodajalcev (kontributivni sistem). Poznamo tudi dodatna socialna zavarovanja, s katerimi se dopolnjujejo pravice iz javnih zavarovanj in jih organizirajo lahko delodajalci ali drugi gospodarski subjekti, država jih stimulira z davčnimi olajšavami, plačujejo pa jih zavarovanci. Poznamo tudi prostovoljna zasebna individualna zavarovanja.
4) Namen dajatev: z denarnimi dajatvami se nadomešča izpadli dohodek.
5) Višina denarnih dajatev: praviloma so sorazmerni višini vplačanih prispevkov (višin plač, od katerih so bili obračunani prispevki). Prednost sorazmernosti je, da se posamezniku omogoča kontinuiteto življenjskega standarda. Izjema je pravica do zdravstvenih storitev pri zdravstvenem zavarovanju, kjer imajo vsi pravico do enakega obsega in kvalitete storitev, ne glede na višino prispevkov (standardni paket)
6) Pogoj za nastanek pravic: določena doba zavarovanja (pri zdravstvenem zavarovanju to ni potrebno).
7) Pravna narava pravic: pravice do denarnih dajatev so standardizirane, to pomeni z zakonom natančno določene in zakonsko vezane – ob izpolnjenih pogojih se jih prizna, ne gre za odločanje po prostem preudarku.
8) Sistem pravnega varstva pravic – pravna sredstva: pravice se uveljavlja preko zavodov, kjer ima zavarovanec pravico do pritožbe zoper prvostopno odločbo in potem do sodnega varstva v socialnih sporih.

Question 5

Socialna kapica

Answer 5

Pri obračunavanju socialnih prispevkov sedaj za vse veljajo enake stopnje, in sicer zaposleni plača 22,1 % od svoje bruto plače za socialno in pokojninsko varstvo, delodajalec pa doda temu še 16,1 % bruto plače. Tisti, ki ima višjo plačo, prispeva v zdravstveno in pokojninsko blagajno enak odstotek kot tisti, ki zasluži manj. V praksi to pomeni, višja, kot je plača, več je treba prispevati v obe blagajni. S socialno kapico pa bi določili zgornjo mejo za obračun socialnih prispevkov. Navedeno pomeni, da bi se tistim, ki imajo višjo plačo, s tem zvišala neto plača, seveda pa bi bili prispevki v obe blagajni bistveno nižji.

Question 6

Akti EU

Answer 6

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (prečiščeno besedilo, ULC325, 24.12.2002 in Ur. l. RS št. 27/04, MP 7/04 – PES) zagotavlja svoboden pretok oseb in storitev (EU temelji na svobodnem gibanju kapitala, blaga, oseb in storitev). V 48. členu govori o svobodnem gibanju delavcev znotraj skupnosti, prepoved vsakršne diskriminacije med državljani držav članic glede plačila in drugih delovnih pogojev, 49. člen zagotavlja prosti pretok storitev, med katere sodijo npr. tudi zdravstvene storitve, 51. člen pa pomeni temelj za urejanje pravnega položaja delavcev migrantov na področju socialne varnosti.

Pravilo svobodnega pretoka delovne sile (vprašanje pokojnin, drugih dajatev,…).

Uredba Sveta (EGS) 1612/68 o svobodi gibanja delavcev v ES ureja enako obravnavanje tujih in domačih državljanov pri zaposlovanju.

Uredba (EGS) 1408/71 z dne 14. 6. 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in člane njihovih družin, ki se gibljejo v okviru skupin in Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe 1408/71, nadomeščena z uredbo ES št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredba (ES) št. 987/2009 o določitvi podobnih pravil za izvajanje Uredbe 883/2004. Uredba določa pravila koordinacije za vsako dajatev in storitev s področja socialne varnosti, in sicer katero zakonodajo uporabiti, katera zavarovalna ali druga institucija je dolžna migrante vključiti v sistem in jim zagotoviti dajatev oziroma storitev. Praviloma ta pravila ne posegajo v nacionalne zakonodaje, države članice ohranjajo pristojnost svobodnega določanja sistema socialne varnosti, kroga zavarovalnih oseb, pogojev za nastanek pravic, vrst in obsega dajatev.

Namen koordinacijskih pravil je zagotoviti delavcem, da zaradi dela v drugih državah članicah ne bodo v slabšem položaju glede socialne varnosti, da za enako časovno obdobje ne bodo subjekt večjih zakonodaj in da ne bodo izpadli iz sistemov socialne varnosti v državah, kjer so delali.

Koordinacijska pravila določajo:

1) načelo enakosti obravnavanja
2) pravilo izključne uporabe zakonodaje ene same države (za enako časovno obdobje se za delavca migranta uporabi lahko le ena zakonodaja; določajo se kolizijska pravila, in sicer Lex loci laboris je temeljno (po prebivališču delavca pa le v določenih primerih, npr. za obmejne delavce)
3) pravilo seštevanja obdobij za pridobitev, ohranitev in izračun dajatev
4) pravilo izvoza dajatev v drugo državo članico (ohranitev pridobljenih pravic)

Question 7

Socialni spori

Answer 7

Socialni spori so spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katera so pristojna socialna sodišča.

ZAKON O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH – ZDSS-1 (Ur. list RS, št. 2/2004 s spremembami)

7. člen ZDSS-1 določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v naslednjih socialnih sporih:
   – na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
   – na področju zdravstvenega zavarovanja
   – na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja
   – na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov
   – na področju socialnih prejemkov
8. člen ZDSS-1, tretja točka: Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je pristojno za odločanje o socialnih sporih za območje Republike Slovenije.

Tretji odstavek 13. člena ZDSS-1 določa, da DSS v Ljubljani odloča o socialnih sporih na sedežu sodišča, naroke pa opravlja tudi na svoji zunanjih oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč pod pogojih, ki jih določa 64. člen tega zakona, ki določa, da se narok opravi zunaj sedeža sodišča, če ima zavarovanec stalno oziroma začasno prebivališče na tem območju.

V socialnih sporih sta stranki zavarovanec in zavod, ki je ponavadi tožena stranka, kot tožena pa lahko nastopa tudi Republika Slovenija oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma Ministrstvo za kulturo.

Socialno sodišče je pristojno tudi za odločanje tudi o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev, o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva. V teh primerih lahko zavod in tudi Republika Slovenija nastopata kot tožeča stranka.

Question 8

Procesna predpostavka za sodno varstvo proti upravnim aktom

Answer 8

63. člen ZDSS-1 določa, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.

Drugi odstavek 63. člena določa, da v primerih iz prejšnjega odstavka socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno. (postavlja se vprašanje ustavnosti te določbe v primeru, če drugostopni organ pritožbo zavrže, ker da je bila vložena prepozno. V sodnem postopku je treba ugotoviti, ali je bila res vložena prepozno – torej sodni spor mora biti dopusten).

Question 9

Posebnosti socialnega spora

Answer 9

– zavarovanca se lahko zasliši tudi v pisni obliki, če se iz upravičenih razlogov ne bi mogel udeležiti naroka (59 ZDSS-1)
– v sporih do in iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja je javnost izključena (60/1 ZDSS-1)
– načelo materialne resnice (sodišče mora popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka) (61 ZDSS-1)
– sodišče lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, če po izvedbi dokazov, ki so jih predložile stranke, ne more ugotoviti dejstev, pomembnih za odločitev (62 ZDSS-1)
– sodne takse se ne plačujejo (71 ZDSS-1)
– v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanja in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka (68/1 ZDSS-1)
– če je zavarovanec zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko, lahko spremeni navedbo tožene stranke najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo in se sprememba tožene stranke na šteje za spremembo tožbe (67 ZDSS-1)
– v postopku z izrednimi pravnimi stranki lahko stranka opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata Združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanja svojih članov in je opravil pravniški državni izpit. Ta določba velja tudi za pooblaščence zavoda, ki so zaposleni pri zavodu
– če so sodišče zahteva od zavarovanca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, ga hkrati pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča ter, če nima pooblaščenca, ga pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči (66 ZDSS-1)
– dokler ni končan postopek na prvi stopnji, sodišče o začetku postopka tudi po uradni dolžnosti obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če je v spornem pravnem razmerju tretji soudeležen tako, da se odločitev lahko sprejme samo na enak način tudi zanj (ponavadi se obvešča delodajalce o sporih, ki jih sproži njihov zaposleni delavec oziroma se obvesti zavarovanca, če je zoper dokončni upravni akt vložil tožbo delodajalec) (69 ZDSS-1)
– sodelovalna lastnost strank – sodišče lahko stranki, ki ni fizična oseba, naloži, da se mora udeležiti naroka, če je to potrebno, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, sicer je možnost tudi, da se ji naloži denarno kazen in na zahtevo nasprotne stranke, da ji mora povrniti stroške, ki jih je povzročila z neupravičenim izostankom (tu se smiselno uporabljajo določbe ZPP o izreku denarne kazni). (78/1 ZDSS-1)

Question 10

Socialni spor - rok za vložitev tožbe

Answer 10

Tožba se vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta (gre za prekluzivni rok, in če je tožba vložena po poteku 30 dni, se tožbo zavrže).

Če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (molk organa!), sme stranka vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Po prejšnjem odstavku sme stranka ravnati tudi, če organ prve stopnje ne izda upravnega akta, zoper katerega ni pritožbe.

Question 11

Socialni spor - vsebina tožbe in tožbeni razlogi

Answer 11

VSEBINA TOŽBE (73. člen ZDSS-1)
Tožba mora obsegati navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge (ki jih določa Zakon o upravnem sporu) in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu.

V 2. odst. je določeno, da če v socialnih sporih zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka oziroma, če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.

TOŽBENI RAZLOGI (74. člen ZDSS-1):

Upravni akt se sme izpodbijati iz razlogov, ki jih določa zakon, ki ureja upravni spor.
27. člen Zakona o upravnem sporu določa:

1) Upravni akt se sme izpodbijati:
1. če v postopku za izdajo upravnega akta zakon, na zakon oprt predpis ali drug zakonito izdan predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ni bil uporabljen ali ni bil pravilno uporabljen;
2. če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka);
3. če dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno ali če je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju;
4. iz razlogov, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega.
(2) Ne gre za nepravilno uporabo predpisa, če je pristojni organ odločil po prostem preudarku na podlagi pooblastila, ki ga je imel po predpisih, v mejah danega pooblastila in v skladu z namenom, zaradi katerega mu je bilo pooblastilo dano.
(3) Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta.

Stranke vključno s pooblaščenci imajo velikokrat velike probleme pri postavitvi tožbenega zahtevka, zato sodišče mnogokrat odloča v okviru dokončne odločbe.

Question 12

Revizija

Answer 12

V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva je dovoljena revizija vedno, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja. Revizija je dovoljena vedno v premoženjskih socialnih sporih, po določbah ZPP. (31 ZDSS-1)

Question 13

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Answer 13

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ (UL RS, št. 72/2006 z vsemi spremembami, zadnji čistopis od 1.2.2015) ureja obvezno zdravstveno zavarovanje – gre za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno. Nosilec obveznega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo zavarovalnice. (12. čl. ZZVZZ)

1. OBVEZNO ZAVAROVANJE:
   Zavarovane osebe v okviru obveznega zavarovanja so zavarovanci (zaposleni, samozaposleni, brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilo pri zavodu za zaposlovanje denarno nadomestilo, prejemniki pokojnine itd.) in njihovi družinski člani (ožji družinski člani: zakonec, otroci; širši družinski člani: pastorki, vnuki, starši itd.). (14. čl. ZZVZZ)

Obvezno zavarovanje obsega (13. čl. ZZVZZ):

– zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela (prispevke plačujejo zavarovanci in delodajalci (48. čl. ZZVZZ)),
– zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklice bolezni (prispevke plačujejo delodajalec in osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki (49. čl. ZZVZZ))

Z obveznim zavarovanjem se zavarovanim osebam zagotavlja v obsegu, ki ga določa zakon (pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja):

• plačilo zdravstvenih storitev (23. člen: plačilo zdravstvenih storitev je zagotovljeno v višini 100%, 90%, 80%, 70%, 60%, 50%)
• nadomestilo plače med zadržanostjo od dela
• UKINJENA PRAVICA je pogrebnina in posmrtnina
• povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev: 39. člen ZZVZZ določa povračilo potnih stroškov, in sicer prevozne stroške ter stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju pri uresničevanju pravic do zdravstvenih storitev.
• pravica do zdravljenja v tujini: zavarovana oseba ima pravico do pregleda, preiskave ali zavarovanja v tujini oz. do povračila stroškov teh storitev, če so v RS izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja (44a. čl. ZZVZZ)

Pravica do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela (bolniška) – gre ta denarno terjatev, ki jo zavarovanec prejme od prvega dne zadržanosti od dela na podlagi mnenja osebnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije zaradi:
– bolezni
– poškodbe ali izolacije
– spremstva oz. nege ožjega družinskega člana (30/1 ZZVZZ: pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru največ do 7 delovnih dni, za otroke do 7 let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni)
– drugih upravičenih razlogov (npr. presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe). (29/1. čl. ZZVZZ)

Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača in nadomestila oz. povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Nadomestilo znaša:
– 100% osnove zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik.
– 90% osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni.
– 80% osnove od zadržanosti od dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.
– Za prvih 90 dni znaša nadomestilo zgolj:
– 90% osnove v primerih iz 1. alineje, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu,
– v primeru zadržanosti od dela zaradi bolezni 80% osnove oz.
– 70% osnove v primerih iz 3. alineje prejšnjega odst., razen v primeru zadržanosti od dela zaradi nege družinskega člana (31. člen ZZVZZ).

Zavarovanec, ki na podlagi mnenja osebnega zdravnika oz. zdravniške komisije dela skrajšan delovni čas, ima za čas zadržanosti od dela pravico do nadomestila (33/1 ZZVZZ). Zavarovanec ni upravičen do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, če v tem času opravlja pridobitno dejavnost (35/1 ZZVZZ).

2. PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE (61. člen ZZVZZ)
   Zakon določa le splošna načela, zanj pa se vsak posameznik odloči po lastni presoji.
   Prostovoljna zdravstvena zavarovanja krijejo zavarovancem stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki ter izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil v primeru bolezni, poškodbe ali medsebojnega zdravstvenega stanja. Takšna zavarovanja smejo na območju RS izvajati zavarovalnice (premoženjska zavarovanja).

I. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje - ob uresničevanju pravic do zdravstvenih storitev po postopkih in pogojih, kot so predpisani v obveznem zdravstvenem zavarovanju, krije razliko med vrednostjo zdravstvenih storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje oz. del razlike, ko se doplačilo nanaša na pravico do zdravil z najvišjo priznano vrednostjo in medicinskih pripomočkov. Dopolnilno zavarovanje predstavlja javni interes RS in se izvaja po načeli medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja (62/1. čl. ZZVZZ).

II. Nadomestno zdravstveno zavarovanje – za tiste osebe, ki po predpisih RS ne morejo biti obvezno zavarovane.

III. Dodatno zdravstveno zavarovanje – krije storitve in oskrbo z zdravili in medicinskimi pripomočki in izplačilo denarnih prejemkov, ki niso sestavni del pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in niti dopolnilno niti nadomestno zavarovanje.

IV. Vzporedno zdravstveno zavarovanje – zavarovanci uveljavljajo po drugačnih postopkih in ob drugih pogojih, kot jih predpisuje obvezno zdravstveno zavarovanje.

Zavarovalec je v prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjih fizična ali pravna oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo. Zavarovanec je fizična oseba, katere interes je zavarovan. Za opravljanje poslov prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj se uporabljajo določbe ZOZP. Za razmerja iz pogodb prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj se subsidiarno uporabljajo določbe OZ.

Natančnejši obseg zdravstvenih storitev določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (26. člen ZZVZZ).

(135. člen Pravil: Ustavno sodišče je z odločbo Up-1303/11-21, U-I-25/2014 z dne 21.3.2014 odločilo, da je 1. odst. 135. člena Pravil OZZ v neskladju z Ustavo. Navedeni člen Pravil je namreč podrobno odločal, kdaj ima zavarovana oseba pravico do zdravljenja v tujini. Ker je v 51. členu Ustave določeno, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon in ker v 135. členu ni šlo za natančnejšo opredelitev pogojev glede strokovnih in medicinskih vprašanj, temveč je pomenila določitev načina uresničevanja človekove pravice, je bila ta določitev v Pravilih neustavna.)

Ta ureditev je veljala do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-M (Ur. list RS, št. 91/13) s katerim je zakonodajalec implementiral direktivo 2011/24/EU evropskega parlamenta in sveta z dne 9.3.2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL 88, 4.4.2011). V členih od 44. a do 44. e zakona so opredeljeni pogoji za uveljavljanje pravice do zdravstvenih storitev v tujini in postopek za uveljavljanje navedene pravice.

Pravice iz zdravstvenega zavarovanja lahko uveljavi oseba, ki ji je priznana lastnost zavarovane osebe. Lastnost zavarovane osebe se dokazuje s kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je javna listina in jo izda Zavod za zdravstveno zavarovanje RS (78. čl. ZZVZZ).

80. člen ZZVZZ – pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja ima zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Osebni zdravnik skrbi za zdravje zavarovane osebe in je pooblaščen, da jo napoti na zdravniško komisijo, k specialistu in v bolnišnico, predpiše na račun zavoda zdravila na recept in vodi ter izbira zdravstveno dokumentacijo o zavarovani osebi. Izbrani osebni zdravnik je pooblaščen (razen ginekologa in osebnega zdravnika) za ugotavljanje nezmožnosti za delo in drugih razlogov za začasno zadržanost od dela do 30 dni.
81. člen ZZVZZ – V postopkih za uveljavitev pravi iz zdravstvenega zavarovanja odločajo zdravniki, ki jih imenuje upravni odbor zavoda. Pristojnosti imenovanega zdravnika so ugotavljanje nezmožnost za delo nad 30 dni, napotitev na zdraviliško zdravljenje, presoja upravičenost odločitve osebnega zdravnika o nezmožnosti do 30 dni na zahtevo zavarovanca ali delodajalca.
82. člen ZZVZZ – pristojnosti zdravstvene komisije (odloča o upravičenosti zahteve po medicinsko-tehničnih pripomočkih, itd.).
    Zavarovanec ali delodajalec se lahko na odločbo imenovanega zdravnika pritožita zdravstveni komisiji v roku 5 delovnih dni od vročitve odločbe imenovanega zdravnika, o pritožbi odloči zdravstvena komisija v roku 8 dni po prejemu pritožbe.
    Tako imenovani zdravnik kot zdravstvena komisija v postopku odločanja postopata po določilih ZUP.

Question 14

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Answer 14

Z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Ur. list RS, št. 96/2012) je v Sloveniji celovito in v enotnem pravnem aktu urejen:
- OBVEZNO ZAVAROVANJE
sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- POKLICNO ZAVAROVANJE
sistem obveznega dodatnega (poklicnega) zavarovanja in
- PROSTOVOLJNO DODATNO
sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (1/1. čl. ZPIZ-2).

ZAVAROVALNA DOBA (130. čl. ZPIZ-2): obdobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki.

POSEBNA DOBA: obdobja, ki se v skladu z zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov (npr. čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan(a) na drugi podlagi, če je bilo otrokovo stalno prebivališče v RS). (134. čl. ZPIZ-2)

POKOJNINSKA DOBA (129. čl. ZPIZ-2): zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine. Pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, obsega:

• čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo,
• čas, ki se zavarovancu šteje v pokojninsko dobo brez plačila prispevkov,
• čas, prebit v obveznem zavarovanju do uveljavitve ZPIZ-2,
• čas, vštet v pokojninsko dobo na podlagi pravnomočne odločbe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do 31.12.2012,
• čas, dopolnjen do 31.12.1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval državljanu RS v pokojninsko dobo, razen če ni z ZPIZ-2 ali mednarodno pogodbo določeno drugače.

Sistemsko pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavlja:
- prvi, osnovni steber pokojninskega zavarovanja, ki zajema obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti (obsega obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz obveznega zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi dela, prispevkov, ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti),
- drugi steber predstavlja kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, tj. obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki obsega obvezno vključitev v poklicno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja, in
- tretji steber individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, tj. prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki obsega vključitev v kolektivno in individualno dodatno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil za to obliko zavarovanja. (2. čl. ZPIZ-2)
V sam okvir pokojninskega sistema spada še poklicno zavarovanje, ki je namenjeno izključno delavcem, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela ter dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več opravljati. Gre za zavarovanje, s katerim se je v letu 2001 nadomestilo zavarovalno dobo s povečanjem – beneficirano delovno dobo.

Question 15

Obvezno zavarovanje po ZPIZ

Answer 15

3. člen ZPIZ-2 določa, da se z obveznim zavarovanjem zagotavljajo:
   - pravice do pokojnine,
   - pravice na podlagi invalidnosti,
   - pravica do letnega dodatka in
   - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

S poklicnim zavarovanjem se zagotavlja pravica do poklicne pokojnine, z dodatnim zavarovanjem pa pravica do dodatne starostne pokojnine ter pravica do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente.

PRAVICE IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA SO NEODTUJLJIVE OSEBNE PRAVICE, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalca pravice. Pravic iz obveznega zavarovanja tudi ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon (3. odst. 4. člena ZPIZ-2).
(ZUJF in odločba Ustavnega sodišča U-I-186/2012 z dne 14.3.2013 – Ur. list RS, št. 25/13)

Obvezno zavarovanje financirajo:

• zavarovanci,
• delodajalci in
• RS.

Poklicno zavarovanje financirajo delodajalci.

Dodatno zavarovanje financirajo člani in delodajalci. (8. čl. ZPIZ-2)

Dohodki obveznega zavarovanja so prispevki:

• zavarovancev in delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• delodajalcev za zavarovalno dobo za povečanje za zavarovance, pri katerih se je upoštevalo znižanje starostne meje po prejšnjih predpisih,
• za posebne primere zavarovanja,
• za dokup pokojninske dobe. (141/1. čl. ZPIZ-2)

Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je zavod, ki ima status javnega zavoda. (9. čl. ZPIZ-2)

Nosilec poklicnega zavarovanja je sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Nosilci dodatnega zavarovanja so pokojninski skladi. (10. čl. ZPIZ-2)

Obvezno se zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po ZPIZ-2. Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v ZPIZ-2 navedena pred drugimi. (13. čl. ZPIZ-2)

Zavarovalne podlage za obvezno zavarovanje so:
- delavci v DR,
- samozaposlene osebe,
- osebe, ki so družbeniki oz. delničarji,
- kmetje (17. čl. ZPIZ-2, PDI!!!):
 če imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela,
 če se ne šolajo in niso uživalci predčasne starostne, vdovske ali invalidske pokojnine,
 če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec in ga določi minister pristojen za kmetijstvo.
Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, urejen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Osebe se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom določeno drugače.
- drugo pravno razmerje in
- podlage v drugih predpisih (npr. v času prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti, v času materinskega dopusta in starševskega dopusta, ipd.)

Pravice do pokojnine (26. čl. ZPIZ-2):
– starostna pokojnina: je pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu z ZPIZ-2
– predčasna pokojnina: je pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu z ZPIZ-2 in nima pravice do starostne pokojnine
– invalidska pokojnina: je pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu z ZPIZ-2
– družinska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ZPIZ-2
– vdovska pokojnina: je pokojninski prejemek, ki pripada preživeli zakonski partnerju po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev po razvezanemu zakoncu, partnerju v zunajzakonski skupnosti ali partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ZPIZ-2
– delna pokojnina: del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela
– dodatek za pomoč in postrežbo: je denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb.
– letni dodatek.

Če primerjamo ZPIZ-2 z ZPIZ-1 ugotovimo, da je ZPIZ-2 uvedel še pravico do predčasne pokojnine, ki je ZPIZ-1 ni poznal, ukinil pa je invalidnino, varstveni dodatek, odpravnino ter oskrbnino.

ZPIZ-2 ne ureja več zavarovanja za telesne okvare in s tem pravice do izplačevanja invalidnine, razen iz naslova poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem primeru pa se ureditev prenaša v nove predpise, vendar pa se do uveljavitve predpisa s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, še vedno uporablja ZPIZ-1 po prehodni določbi 403. člena ZPIZ-2.

Za pridobitev pravice do STAROSTNE POKOJNINE je po ZPIZ-2 določen vstopni pogoj 60 let starosti za oba spola in 40 let pokojninske dobe brez dokupa in drugi pogoj 65 let starosti za oba spola in najmanj 15 let zavarovalne dobe (27. člen ZPIZ-2). 29. člen pa določa novo pravico, to je pogoj do PREDČASNE POKOJNINE, kjer je pogoj 60 let starosti za oba spola ter 40 let pokojninske dobe.

Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev in za ugodnejšo odmero pokojnine dokupi 5 let zavarovalne dobe (136. čl. ZPIZ-2).
Razlika med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa je v tem, da je v pokojninsko dobo vključena zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek odmere le-te, v pokojninsko dobo brez dokupa pa se šteje obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. V to obdobje se tudi ne šteje čas skrbi za otroke v prvem letu njegove starosti, kot je to določal ZPIZ-1. Pomembno pri predčasni pokojnini je tudi to, da v primeru upokojitve pri 60 letih starosti, 40 letih pokojninske dobe se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let trajno zmanjša za 0,3% (trajni malus) (38/1. čl. ZPIZ-2).

Starostna meja se pa lahko zniža zaradi otrok, in sicer samo ženskam v primeru, če ima 40 let pokojninske dobe, zaradi dela pred 18 letom starosti ter zaradi obdobja služenja vojaškega roka. (28/1. čl. ZPIZ-2) V pokojninsko osnovo se šteje katerokoli zaporedno 24 letno povprečje osnov po 1.1.1970 (30/2). Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe znaša 57,25% oz. bruto odstotek znaša 78,21% za moškega oz. 60,25% za žensko oz. 82,31 v bruto znesku (37. čl.).

Question 16

Delna pokojnina

Answer 16

Osebe, ki so v delovnem razmerju, samozaposlene in družbeniki, ki so poslovodne osebe ter kmetje in so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine lahko pridobijo pravico do delne pokojnine, če ostanejo v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oz. zavarovalnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko.
Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:
- izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
- odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali
- ponovno odmero starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja delne pokojnine. (40. čl. ZPIZ-2)

Razlika med delno pokojnino in delno invalidsko pokojnino (PDI)? Delno pokojnino se pridobi ob delni upokojitvi, delno invalidsko pokojnino pa pridobi invalid, ki dela s krajšim delovnim časom.

Question 17

Invalidska pokojnina

Answer 17

Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije,
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let (po ZPIZ-1 50 let);
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno, brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let (gre za novost v zakonu, ki je ZPIZ-1 ni poznal) ter
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti (141. člen ZPIZ-2). (41. čl. ZPIZ-2)

42. člen ZPIZ-2 pa določa, da pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ne glede na pokojninsko dobo, v primeru poškodbe izven dela ali bolezni pa pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti.

Question 18

Družinska in vdovska pokojnina

Answer 18

ZPIZ-2 v 26. členu določa tri možne vrste pravic za primer smrti zavarovanca ali uživalca pravic in sicer vdovsko pokojnino, del vdovske pokojnine in družinsko pokojnino. Vdovska in družinska pokojnina zagotavljata določenim družinskim članom umrlega omejeno obdobje, lahko tudi pa trajno do njihove smrti, določeno materialno in socialno varnost, katera je lahko zaradi smrti zavarovanca oz. uživalca pravic zmanjšana oz. ogrožena.
Vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo sam zbere. Ne glede nato se lahko vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi del zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oz. uživalcu pravic. (61. čl. ZPIZ-2) Pomeni zakonsko določen kompromis po dedovanju pravice umrlega na podlagi plačanih prispevkov, ki zaradi smrti ni bila uveljavljena ali pa je bila, vendar v manjšem obsegu. 52. člen ZPIZ-2 določa pogoje na strani umrlega zavarovanca oz. uživalca pravic. Vdova oz. vdovec lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine, če je do smrti pokojnega zavarovanca dopolnil 58 let starosti, če je bil do njegove smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po smrti, če mu je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oz. vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja. V primeru, če vdovec do pokojnikove smrti ni dopolnil 58 let starosti, dopolnil pa je 53 let, pridobi to pravico, ko dopolni 58 let starosti. (53. čl. ZPIZ-2)

Krog oseb, upravičenih do vdovske pokojnine, določenih z ZPIZ-2 je širši, kot jih je določal ZPIZ-1 in sicer ob izpolnjevanju pogojev pripada ta pravica, poleg preživelega zakonskega partnerja tudi razvezanemu zakoncu, če je bil upravičen do preživnine, partnerju v zunajzakonski skupnosti in po novem tudi partnerju v registrirani istospolni skupnosti. (54. čl.) Vendar pa so pogoji za pridobitev te pravice strožji kot so bili v ZPIZ-1, saj je vstopna starost 58 let starosti, vendar pa po 5. odst. 53. člena velja prehodno obdobje od leta 2021, ko se starost postopoma viša.

Question 19

Družinska pokojnina

Answer 19

Pravico do družinske pokojnine pridobijo otroci, pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter starši, ki jih je bil umrli zavarovanec oz. uživalec pravice do svoje smrti dolžan preživljati, v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja (55/1. čl.). Glede na določila v ZPIZ-1 se je vrsta možnih upravičencev do družinske pokojnine zmanjšala in sicer so izpadli posvojenci, mačeha oz. očim, posvojitelj ter bratje in sestre umrlega. Ostalo je enako določilo, da ima otrok pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15 leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti. Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali do konca šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost. Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oz. uživalec pravic po ZPIZ-2 preživljal do svoje smrti. (57. čl. ZPIZ-2)

Question 20

UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZAVAROVANJA

Answer 20

Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine pa na zahtevo vdove oz. družinskega člana ali zakonitega zastopnika. Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice.
Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se začne tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika. Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti. (178. čl. ZPIZ-2)

Question 21

Dodatno zavarovanje

Answer 21

Dodatno zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih varčevalcev in zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolniti določene starosti ali v drugih primerih določenih s pokojninskim načrtom, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice, določene v ZPIZ-2. Gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve dodatnih prihodkov po upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Kolektivno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnikov sredstev.

Individualno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik, vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije. (214. čl. ZPIZ-2)

PRAVICE IZ DODATNEGA ZAVAROVANJA

Pravica do dodatne pokojnine
Član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2. Član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do invalidske pokojnine ali pravico do vdovske pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma, ko je uveljavil pravico do poklicne pokojnine po tem zakonu. (219. čl. ZPIZ-2)

Dodatna pokojnina se izplačuje v obliki doživljenjske pokojninske rente, ki jo lahko izplačuje zavarovalnica in pokojninska družba. Upravljavec v imenu in za račun člana sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti. Član sklada ima pravico samostojno izbrati izplačevalca pokojninske rente, pri katerem upravljavec sklene zavarovanje iz prejšnjega odstavka. V primeru, da ima član sredstva pri različnih upravljavcih pokojninskih skladov, na njegovo zahtevo prenese odkupna vrednost sredstev v sklad, namenjen izplačevanju pokojninske rente, ki ga član sam izbere.

Pravica do predčasne dodatne pokojnine
Član pridobi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred uveljavitvijo pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, če:
• je dopolnil 53 let starosti in
• ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje. (220. čl. ZPIZ-2)

Pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku
Član kolektivnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
• če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
• če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 EUR.
Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku. (221. čl. ZPIZ-2)

Vzpostavitev dodatnega zavarovanja

Dodatno zavarovanje se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta. Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev. Pokojninski načrt se izvaja na podlagi upravljanja pokojninskih skladov, ustanovljenih po tem zakonu. (222. čl. ZPIZ-2)

Pokojninski skladi in upravljavci pokojninskih skladov dodatnega zavarovanja
Sredstva iz naslova dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskem skladu, oblikovanem po ZPIZ-2. Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:
• vzajemni pokojninski sklad;
• krovni pokojninski sklad ali
• kritni sklad. (216. čl. ZPIZ-2)

Question 22

Poklicno zavarovanje

Answer 22

ZPIZ-2 je dosedanjo obvezno pokojninsko zavarovanje preimenoval v poklicno zavarovanje.

S poklicnim zavarovanjem se nadgrajuje obstoječe zavarovanje, ki je namenjeno posebni kategoriji zavarovancev.

198. člen ZPIZ-2 določa, da je poklicno zavarovanje po tem zakonu zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev, na podlagi katerih zavarovanci, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom.

Poklicno zavarovanje se izvaja v okviru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), ki ga upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana. Poklicno zavarovanje se izvaja na podlagi Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja in Pokojninskega načrta za izplačevanje poklicnih pokojnin.

Poklicno zavarovanje tako v svojem namenu nadomešča staro zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem in ki je bila ukinjena leta 2001 z ustanovitvijo sklada obveznega dodatnega zavarovanja. Kot zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem – benificirana delovna doba, je tudi ta oblika zavarovanja namenjena posameznikom, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče opravljati (199/1. čl. ZPIZ-2). Glavni namen te oblike zavarovanja je, da se posameznikom zagotovi pravica do poklicne pokojnine, ki predstavlja neke vrste premostitven dohodek v času, ko posameznik zapusti trg dela pa vse do izpolnitve pogoja za starostno oz. predčasno pokojnino. Zavarovanci, ki je vključen v poklicno zavarovanje, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, doda ¼ obdobja, v katerem je bila vključen v poklicno zavarovanje (ti. dodana doba) (204. čl. ZPIZ-2) Poklicna pokojnina se izplačuje upravičencu v mesečnih zneskih do pridobitve poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev predčasne pokojnine ali starostne pokojnine v obveznem zavarovanju, glede na odločitev upravičenca (203. čl. ZPIZ-2). Zavarovanec pridobi pravico do poklicne pokojnine:
- ko v skladu z ZPIZ-2 njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo znaša 42 let in 6 mesecev in
- če sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine (204/1. čl. ZPIZ-2).
Zavezanci za obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so delodajalci in zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Prispevki za poklicno zavarovanje imajo enak davčni status kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (200. čl. ZPIZ-2)

Kam se lahko pritožiš, če se ne strinjaš z odločbo ZPIZa glede ocene invalidnosti (PDI)
O pravicah iz zavarovanja odločajo:
- na prvi stopnji - območna enota zavoda;
- na drugi stopnji - drugostopenjski organ zavoda. (172. čl. ZPIZ-2)
Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe. V postopku za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti ima pravico do pritožbe tudi delodajalec. (170. čl. ZPIZ-2)
Sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Sodno varstvo lahko uveljavlja tudi delodajalec, če je z dokončno odločbo zavoda odločeno o pravici zavarovanca na podlagi invalidnosti. (171. čl. ZPIZ-2)

Question 23

Pravice iz invalidskega zavarovanja

Answer 23

Invalidnost je podana, če zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu z ZPIZ-2, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje. Invalidnost se razvršča v kategorije, in sicer:

• I. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti
• II. kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več
• III. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oz. če je zavarovančeva delovna zmožnost zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela (63/2. čl.)

Zavarovanec pridobi pravice na podlagi invalidnost II. in III. kategorije, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti in je vključen v obvezno zavarovanje ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo ali ni vključen v obvezno zavarovanje, če izpolnjuje pogoje zavarovalne oz. pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. (69. čl. ZPIZ-2)
Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih z ZPIZ-2 (126/1 ZPIZ-2).

Question 24

Poklicna rehabilitacija

Answer 24

Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje oz. se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki (70. člen ZPIZ-2).

Pogoji za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije so, da je pri zavarovancu prišlo do II. kategorije invalidnosti in da še ni dopolnil 55 let oz. 50. let starosti in da še ima preostalo delovno zmožnost, da se lahko usposobi za drugo delo. (72. čl. ZPIZ-2)

Question 25

Pravica do nastanitve

Answer 25

Če je glede na oddaljenost zavarovančevega bivališča od šole, organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ali od delodajalca, kjer je na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna vožnja z prevoznimi sredstvi, zavarovanec pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz, ima pravico do nastanitve na stroške zavoda, ki jih določi zavod.

Question 26

Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije

Answer 26

80. člen določa, da ima zavarovanec, ki je na poklicni rehabilitaciji za čas le-te pravico do nadomestila, ki je pa odmerjena v različni višini, glede na to, na kakšen način se poklicna rehabilitacija izvaja.

Question 27

Pravica do premestitve

Answer 27

Pravico do premestitve pridobi zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji, s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije invalidnosti po dopolnjenem 55 letu starosti oz. s III. kategorijo invalidnosti, če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela. (81. čl. ZPIZ-2)

Question 28

Pravica do dela s krajšim časom

Answer 28

Pridobi jo zavarovanec, pri katerem je nastala: - III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, - II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55 letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, na katerem dela ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega oz. - na drugem delu pridobi pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji. (82. čl. ZPIZ-2)

Question 29

Začasno nadomestilo

Answer 29

Zavarovanec, ki ima po zaključku poklicne rehabilitacije pravico do premestitve ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno, ima do začetka dela na drugem delu s polnim ali s krajšim delovnim časom pravico do začasnega nadomestila. (84/1. čl. ZPIZ-2)

Question 30

Pravica do nadomestila za invalidnost

Answer 30

Pravica do nadomestila za invalidnost je pravica do denarnega nadomestila, ki je povezana s kategorijo invalidnosti in delovno-pravnim statusom delovnega invalida v povezavi s pravico do premestitve. Nadomestilo se odmeri v različni višini invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala ob nastanku invalidnosti glede na situacijo in sicer ali je bil ob nastanku invalidnosti zaposlen ali ne, oz. mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde oz. je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi oz. se je zaposlil na drugem delovnem mestu.

Question 31

Pravica do delnega nadomestila za invalide ZPIZ

Answer 31

ZPIZ-1 je poznal pravico do delne invalidske pokojnine, katero je ZPIZ-2 preimenoval v delno nadomestilo in sicer iz razloga, ker se je ta pravica v praksi zamenjevala in izenačevale z drugimi pravicami do pokojnine, po svoji naravi pa je to nadomestilo. Pravica do delnega nadomestila je pravica do denarnega prejemka za zavarovance s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko (86/1. čl. ZPIZ-2). Kdaj pridobi invalid pravico do delne invalidske pokojnine – sedaj delno nadomestilo (PDI)? z dnem, ko nastopi delo s skrajšanim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti (122/1 ZPIZ-2). Kakšne pravice ima po ZPIZ-2 invalid III. kategorije (PDI)? - praviloma ne sme biti star 65 let ali več (69. čl. ZPIZ-2) - pravica do premestitve (81. člen ZPIZ-2) - pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko (82. čl. ZPIZ-2) - pravica do nadomestila za invalidnost (85. člen ZPIZ-2) - pravica do delnega nadomestila (86. člen ZPIZ-2)

Question 32

Letnik dodatek - ZPIZ

Answer 32

Ta pravica je bila uvedena v sistem že v letu 1966 in se je drugače imenovala, v glavnem smo govorili o dodatku za rekreacijo. Namen te pravice ni bil nikoli definiran, namenjen je bil pospeševanju rekreacije upokojencev, z leti pa je pravica pridobila značaj socialno-varstvene pravice. Izplačilo letnega dodatka je bilo in je odvisno od višine pokojnine ali drugega prejemka, ki upravičencu zagotavlja pravico do tega. Letni dodatek ni samostojna pravica, marveč je njegovo izplačilo vezano na obstoj določene pravice in iz nje izvirajočega prejemka iz obveznega zavarovanja. To sta pokojnina ali določeno nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, ki se mora upravičencu tudi izplačevati. 95. člen ZPIZ-1 določa dve možni višini letnega dodatka, ki sta vezani na določeno odstotno razmerje do najnižje pokojninske osnove, medtem ko sta bili v ureditvi v ZPIZ-1 vezani na vsakokratno višino osnove za odmero dodatnih pravic. Krog možnih upravičencev do letnega dodatka je prilagojen uživalcem pravic in na njih temelječih prejemkih, določenih s tem zakonom in se nekoliko razlikuje od dosedaj veljavne ureditve.

Question 33

Dodatek za pomoč in postrežbo

Answer 33

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v RS, ki jih je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega (99. člen ZPIZ-2). Zakon določa enako kot doslej tri različne višine možnih dodatkov in sicer glede na to, ali je upravičencu potreben dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb oz. so slepi in nepokretni, ali le pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb oz. če so slabovidni. Uživalci, kateri potrebujejo 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege pa dobijo maksimalni znesek, ki trenutno znaša 418,88 EUR. Možno je tudi izplačilo v sorazmernem znesku, če gre za uživalca pokojnine, kateremu se v Sloveniji izplačuje sorazmerni del le-te. Za priznanje te pravice je poleg zdravstvenega stanja potrebno poudariti, da ga lahko pridobijo le tisti, ki imajo stalno prebivališče v RS, kar je razvidno iz registra prebivalstva. Dodatek za pomoč in postrežbo pripada upravičencu od dneva nastanka potrebe po pomoči in postrežbo. Od tedaj dalje mu gre tudi izplačilo prejemka, vendar pa največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve zanj in še za šest mesecev nazaj. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo traja, dokler je podana potreba po njej. (128/1. čl. ZPIZ-2)

Question 34

PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

Answer 34

– pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (Denarno nadomestilo: je denarni prejemek, ki ga pridobi zavarovanec na podlagi svoje predhodne vključenosti v eno izmed oblik soc. zavarovanja in se torej financira iz vplačanih prispevkov. PDI!!!) – pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja – pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ (58/1. čl. ZUTD, PDI!!!) Pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov. Pravice pa pridobi tudi oseba, ki je bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pa delodajalec prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti ni plačal in sicer ne glede na možnost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v zavarovalno dobo šteje celotno obdobje trajanja delovnega razmerja. (59. čl. ZUTD) Brezposelna oseba lahko uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju: – 3 mesecev za zavarovalno dobo od 9 mesecev do 5 let – 6 mesecev za zavarovalno dobo od 5 do 15 let – 9 mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let – 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let – 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovalno dobo več kot 25 let – 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovalno dobo več kot 25 let (60/1 ZUTD) Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju 8 mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti (61/1. čl. ZUTD). Denarno nadomestilo se prve 3 mesece izplačuje v višini 80% od osnove, v nadaljnjih 9 mesecih pa v višini 60% od osnove. Po izteku 12 mesecev se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 % od osnove. Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 350 EUR, najvišji znesek pa ne višji od 892,50 EUR (62/1-3. čl. ZUTD) 63. člen ZUTD določa, kdaj se odkloni pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in sicer, če je zavarovanec postal brezposelna oseba po svoji krivdi ali volji. 2. odst. tega člena natančno razčlenjuje te razloge (npr. zaradi pisnega sporazuma; zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec; zaradi odpovedi, ki jo je prejel delavec iz krivdnega razloga; zaradi delodajalčeve izredne odpovedi itd.). Pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti lahko uveljavlja zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevozom; če eden od staršev redno odpove pogodbo ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok itd. 65. člen ZUTD pa določa, kdaj preneha pravica do denarnega nadomestila, in sicer: - z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, - ko začne opravljati delo na podlagi drugega pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje, - ko se vpiše v register kot samozaposlena oseba oz. ko vpiše v register gospodarsko družbo ali zavod in kot edini družbenik prevzame njeno vodenje, - ko dopolni 65 let starosti oz. ko pridobi status upokojenca, - če postane popolnoma nezmožen za delo po predpisih ZPIZ, - če je posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila, - ko preteče 6 mesecev pripora oz. ta še ni odpravljen oz. z dnem, ko nastopi prestajanje zaporne kazni, daljše od 6 mesecev, - s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in rokih plačila za opravljeno delo oz. z dnem, ko se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb. V tem predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila zavod odloči po uradni dolžnosti. Odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila se odpravi tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oz. je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi sodišče. Določba o odpravi odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila pa velja tudi v primeru, ko zavarovanec v delovnem sporu, v katerem zahteva varstvo svojih pravic, umakne svojo tožbo ali sklene sodno poravnavo oz. sporazum, ki ne obsega ugotovitve glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi!!! Vendar pa se odločba ne odpravi, če je zavarovanec v delovnem sporu uspel zoper delodajalca, ki je v postopku likvidacije ali stečaja oz. če v enem letu od uvedbe postopka za prisilno izvršitev sodbe, le-ta še ni izvršena.

Question 35

Ohranitev pravice do nadomestila kljub zaposlitvi

Answer 35

Zavarovanec, ki išče zaposlitev s polnim delovnim časom in sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, obdrži za razliko do polnega delovnega časa pravico do izplačevanja sorazmernega dela denarnega nadomestila oz. do sorazmernega dela plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev. Če je zaposlitev trajala vsaj 9 mesecev, ima zavarovanec, ki mu je med zaposlitvijo denarno nadomestilo prenehalo, ker ga je v celoti izkoristil, pravico, da po prenehanju zaposlitve znova uveljavlja denarno nadomestilo na podlagi zavarovalne dobe, dosežene v tem času. Denarno nadomestilo se zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznosti prispevkov mesečno presega 200 EUR (67/1. čl. ZUTD). V zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila se pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Slednje ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe, vendar v tem primeru zavarovanec po 1.3.2018 ne bo upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ 2 leti ter je brezposelna oseba. (69. čl. ZUTD) Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bila podlaga za obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice v 30-dneh po prenehanju zavarovanja. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31 dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja do dneva vložitve zahteve. Če je delodajalec odjavil delavca iz obveznih zavarovanj, ne da bi ga pred tem seznanil s prenehanjem delovnega razmerja, teče 30 dnevni rok od dne, ko je bil delavec seznanjen s prenehanjem delovnega razmerja (119/1,2. čl. ZUTD; PDI!!!) Storitve določene z ZUTD in ukrepe aktivne politike zaposlovanja brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve uveljavljajo na podlagi prijave pri zavodu za zaposlovanje (112. čl. ZUTD)

Question 36

Primerjava 118. člen ZUTD in 130. člen

Answer 36

118. člen ZUTD: O pravici do denarnega nadomestila na vlogo zavarovanca odloča zavod. Vloga za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila se lahko vloži v pisni obliki na predpisanih obrazcih ali po elektronski poti. Vloga se vloži skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice, ki jih ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc. Pritožba zoper odločbo o pravici do denarnega nadomestila ne zadrži izvršitve. O pritožbi zoper odločbe zavoda odloča ministrstvi, pristojno za delo. Sodno varstvo je pri sodišču, pristojnem za socialne spore. 130. člen pa govori o tem, da zavod po uradni dolžnosti preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb oz. evidenci oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, z dnem nastanka razloga za prenehanje vodenja v evidenci. Odločbo o prenehanju vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, izda zavod, o pritožbi odloči ministrstvo, pristojno za delo. Zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, lahko oseba sproži upravni spor (uveljavlja sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za socialne spore). Na socialnem sodišču je množica sporov, ki jih vlaga zavod proti zavarovancem, ki temeljijo na 140. členu ZUTD. Navedeni člen namreč določa, da ima zavod pravico zahtevati vračilo denarnega nadomestila 1. v primeru odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila skladno z določbami ZUP in 2. v primeru izplačil denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po ZUTD preneha ali miruje. Zavod in zavarovanec pa se lahko tudi dogovorita o vrnitvi neupravičeno prejetih sredstev, in sicer na podlagi 142. člena ZUTD.

Question 37

Kakšne pravice ima invalid, ki ostane brezposeln (nadomestilo, denarna pomoč itd.)?

Answer 37

V bistvu enake kot ostali, le da mora zavod (ZRSZ) pri poklicni rehabilitaciji in iskanju zaposlitve upoštevati tudi pravice po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Za delovno pravni položaj ter pravice in obveznosti invalidov veljajo namreč splošni predpisi na področjih delovnih razmerij, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varnosti in zdravja pri delu, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter drugih. Posebne določbe vsebuje Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Socialno varstvo pa tako kot za ostale ureja Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Brezposeln invalid ima tako kot vsaka druga brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti in pravico do plačila soc. prispevkov po ZUTD. Poleg teh ima še posebne pravice po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, in sicer pravico do zaposlitvene rehabilitacije in pravico do denarnih prejemkov iz naslova zaposlitvene rehabilitacije (t.j.: plačilo stroškov javnega prevoza za invalida in njegovega spremljevalca; plačilo stroškov bivanja; denarni prejemek/nadomestilo za čas trajanja zaposlitvene rehabilitacije –v višini 30% minimalne plače mesečno). Po izteku nadomestila za brezposelne (oz. v primeru da takšnega nadomestila sploh ni prejemal) ima na podlagi samega dejstva invalidnosti pravice po ZPIZ2 (te niso vezane na prenehanja delovnega razmerja, ampak na samo invalidnost) – predvsem pravica do nadomestila za invalidnost. ``` Na podlagi (slabega) premoženjskega stanja ima invalid tako kot vsaka druga oseba pravico do denarne socialne pomoči po zakonu o socialno varstvenih prejemkih (slednji je razveljavil del zakona o socialnem varstvu). ``` Invalidi sicer po ZDR uživajo posebno varstvo pred odpovedjo. Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po prejšnjem odstavku se glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga (116 ZDR-1).

Question 38

UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA

Answer 38

Vrste ukrepov na trgu dela so: - storitve za trg dela (tj. vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve) - aktivna politika zaposlovanja - zavarovanje za primer brezposelnosti - zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti. Za izvajanje ukrepov izvajalci ukrepov od upravičencev ne smejo zahtevati plačila (15. čl. ZUTD) Izvajalci ukrepov države na trgu dela so: - ministrstvo, pristojno za delo - Zavod RS za zaposlovanje - koncesinarji, tj. domači ali tuji pravni subjekti s sedežem v RS, - Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (72. čl. ZUTD). V zvezi z iskanjem zaposlitve in vključevanjem v storitev se lahko upravičencem zagotavljata dodatek za aktivnosti in nadomestilo za potne in poštne stroške za celotno ali delno pokrivanje nastalih stroškov (17/1. čl. ZUTD). Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja (27a/1 ZUTD). Upravičenec do začasnega ali občasnega dela je oseba, ki ima v RS status upokojenca, pri čemer lahko upravičenec opravlja delo v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu in dohodek za opravljeno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300,00 EUR (27b in 27c)

Question 39

AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA

Answer 39

Aktivna politika zaposlovanja je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev (28/1. čl. ZUTD). APZ je sistem ukrepov in aktivnosti, ki jih organizira država z namenom spodbujanja zaposlovanja, večanja kompetenc in zaposljivosti ljudi ter izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva. Aktivnost programov APZ lahko poleg Zavoda za zaposlovanja izvajajo zunanji izvajalcu, ki so uvrščeni v register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ (38/1 ZUTD). So ukrepi, ki so namenjeni delodajalcem in ukrepi, ki so namenjeni brezposelnim osebam. Brezposelna oseba ima tako pravico in dolžnost, da se vključi v programe APZ v skladu z zaposlitvenim načrtom, v katerem se določijo in predvidijo dejavnosti pri iskanju zaposlitve in vključevanju v programe APZ. Zavod mora izvesti postopek ugotavljanja smiselnosti vključitve v te programe in pri tem se upošteva zlasti stanje na trgu dela na določenem območju, v določenem poklicu, stroški vključitve v program, osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti brezposelne osebe ter njena starost, možnost za uspešen zaključek programa, želje brezposelne osebe, itd. Ukrepi APZ so: - usposabljanje in izobraževanje; - nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta; - spodbude za zaposlovanje; - kreiranje delovnih mest; - spodbujanje samozaposlovanja. Ob nastopu večjih neskladij na trgu dela in v kritnih obdobjih ministrstvo, pristojno za delo, pripravi dodatne ukrepe APZ z namenom ohranitve večjega števila delovnih mest, preprečevanja prehoda v odprto brezposelnost ali usposabljanja in izobraževanja z namenom zaposlitve pri novem delodajalcu. (29. ZUTD) Osebam vključenim v ukrepe APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov z dodatkom za aktivnost, dodatkom za prevoz in dodatkom za stroške izobraževanja (37/1. čl. ZUTD). Prednost pri vključevanju v izvajanje ukrepov APZ imajo: - osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali socialnovarstvene prejemke, - osebe iz ranljivih skupin na trgu dela ter - brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ. (35. čl. ZUTD) O sporih iz APZ ne odloča socialno sodišče.

Question 40

KREIRANJE DELOVNIH MEST IN JAVNA DELA

Answer 40

Kreiranje delovnih mest je namenjeno spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljševanju usposobljenosti in delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Izvaja se kot subvencioniranje začasnih zaposlitev in je lahko povezano z usposabljanjem. (33. čl. ZUTD) Poseben program v okviru kreiranja delovnih mest so javna dela (49. čl. ZUTD). Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot 1 leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ 1 leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto. (50/1,2. čl. ZUTD) Med vključitvijo v program javnega dela je dolgotrajno brezposelna oseba opravičena do plače, izražene v deležu od minimalne plače in do povračila stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela, ki se ji izplačujejo namesto priznane pravice do denarnega nadomestila. (50a/3 ZUTD) Za opravljanje javnih del brezposelna oseba sklene posebno pogodbo o zaposlitvi z izvajalcem del. Ta pogodba preneha veljati, ko poteče čas, za katerega je bila sklenjena, predčasno pa v okviru splošnih pravil po ZDR-1. Med vključitvijo je udeleženec upravičen do letnega dopusta, ki traja 4 tedne, in v primeru, za katere tako določa ZDR-1, pravico do dodatnih dni letnega dopusta. Udeleženec javnih del je lahko največ do ¼ delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja. Ciljne skupine udeležencev javnih del, ki se lahko vključijo v navedene programe, se določijo v katalogu APZ. Udeležencem javnih del se ne sme naložiti nadurnega dela. (51. čl. ZUTD)

Question 41

ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV – ZUPJS

Answer 41

Objavljen v Ur. l. RS št. 62/2010, zadnji čistopis veljaven od 1.1.2016 Zakon določa vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil, o katerih se odloča po tem zakonu, meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja. Centri za socialno delo odločajo po ZUPJS o pravici do naslednjih denarnih prejemkov: 1. otroškega dodatka po zakonu, ki ureja družinske prejemke 2. denarne in socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (denarna socialna pomoč) 3. varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (varstveni dodatek) 4. državne štipendije po zakonu, ki ureja štipendiranje (državna štipendija). (5. čl. ZUPJS) Poleg tega centri za socialno delo po ZUPJS odločajo tudi o pravici do naslednjih subvencij in plačil: 1. znižanju plačila za programe vrtcev po zakonu, ki ureja predšolsko vzgojo (znižano plačilo vrtca) 2. dodatni subvenciji malice za učence in dijake po zakonu, ki ureja šolsko prehrano (subvencija malice za učence in dijake) 3. subvencij kosila za učence po zakonu, ki ureja šolsko prehrano (subvencija kosila za učence) 4. subvencij prevozov za dijake in študente po zakonu, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanje in po zakonu, ki ureja visoko šolstvo 5. oprostitvi plačil socialno varstvenih storitev po zakonu, ki ureja socialno varstvo 6. prispevkov k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oz. doplačilo pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo 7. subvencij najemnina neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega stanovanja, bivalne enote, tržnega najemnega in hišniškega stanovanja po zakonu, ki ureja stanovanjska razmerja 8. pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje 9. pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v RS, ki niso zavarovanci iz drugega naslova po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje. (6. čl. ZUPJS) 7. člen ZUJPS določa, da vlagatelj denarne prejemke uveljavlja po naslednjem vrstnem redu: 1. otroški dodatek 2. denarna socialna pomoč 3. varstveni dodatek 4. državna štipendija Vrstni red velja samo za te štiri pravice, za ostale pa ne. Pomembno je, da če stranka kljub opozorilu ne uveljavlja pravic v skladu s tem vrstnim redom se upošteva fiktivni izračun, o čemer je vlagatelj opozorjen na vlogi. (8. čl. ZUPJS) Navedeni zakon je imel namen, da bi bil postopkovni zakon, a vendar so nekatere pravice tudi materialno pravno urejene. Pomembno je 3. poglavje zakona, ki določa način ugotavljanja materialnega položaja in sicer posebej določa osebe, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, osebe, ki se ne upoštevajo, dohodek, ki se upošteva, način zmanjšanja dohodka, način upoštevanja dohodka in povečanja dohodka in premoženja, ki se upošteva oz., ki se ne upošteva. Zakon v 4. poglavju posebej določa meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino pravic iz javnih sredstev, in sicer za otroški dodatek, državno štipendijo, znižanje plačila vrtca, subvencijo malice za učence in dijake ter za kosila za učence ter subvencijo za prevoze dijakov in študentov, kakor tudi za subvencije najemnin ter pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Do subvencioniranja najemnine je upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. Subvencija najemnine se določi v višini kot določa SZ-1. Najemnik v tržnem stanovanju, ki sklene najemno pogodbo z najemodajalcem, s katerim je sam ali kateri od uporabnikov stanovanja v krogu zakonitih dedičev do drugega dednega reda, ni upravičen so subvencije najemnine. Najemnik tržnega stanovanja je upravičen do najemnine, če ima na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. (28. čl. ZUPJS). Vlogi je potrebno priložiti najemno pogodbo, zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja, zadnje potrdilo o plačani najemnini in podatek o transakcijskem računu lastnika stanovanja (35/6. čl. ZUPJS). Denarni prejemki, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in znižanje plačila vrtca pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge (32/1. čl. ZUJPS). 34. čl. ZUJPS določa, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja o tem zakonu niso drugače urejena. Vlagatelj uveljavlja pravice iz javnih sredstev z vlogo na predpisanem obrazcu (35. čl. ZUPJS). 37. čl. določa, da se pravice uveljavljajo z eno vlogo in tudi odloči se z eno odločbo. O pritožbi zoper odločbo CSD odloča ministrstvo za socialne zadeve, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. (38. čl. ZUPJS) Pogoji za pridobitev pravic morajo biti izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev. Upravičenec do socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine itd. je dolžan sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v 8 dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrsta mora CSD sporočiti spremembo števila oseb ali upravičencev, spremembo ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oz. visokošolski zavod, spremembo statusa učenca, dijaka ali študenta, spremembo stalnega prebivališča in spremembo vrste periodičnega dohodka, v 8 dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. CSD o posamezni pravici odloči na novo (42. čl. ZUPJS). Javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe CSD, ki je bila odpravljena oz. razveljavljena, so v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je bila upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oz. razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti (44. čl. ZUPJS).

Question 42

ZAKON O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH – ZSVarPre

Answer 42

Zakon ureja pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka ter upravičence po tem zakonu, pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, višino, obdobje dodelitve, način usklajevanja in izplačevanja, postopek ugotavljanja neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, njegove posledice in način vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči (1. čl. ZSVarPre). Denarna socialna pomoč kot tudi varstveni dodatek sta socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (pravica do varstvenega dodatka je bila po prejšnjih sistemih pravica iz pokojninsko invalidskega zavarovanja, ki jo je določal še ZPIZ-1). (2. čl. ZSVarPre) Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek se financirata iz proračuna RS (55. čl. ZSVarPre). Ko se je začel uporabljati Zakon o socialno varstvenih prejemkih, sta se pravici do varstvenega dodatka in do državne pokojnine preoblikovali v novi pravici s področja socialnega varstva in sta se prenesli med socialno varstvene prejemke. Tako državne pokojnine kot samostojnega prejemka od tedaj ni več, dotedanji prejemniki državne pokojnine in varstvenega dodatka pa so lahko, če so izpolnjevali s tem zakonom določene pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in varstveni dodatek. Pri odločanju o upravičenosti do teh dveh pravic pa se od 1. 1. 2012 dalje poleg dohodka posameznika in njegovih družinskih članov upošteva tudi premoženje. Državna pokojnina se je tako preoblikovala v pravico do denarne socialne pomoči. Upravičenci po ZSVarPre so državljani RS, ki imajo stalno prebivališče v RS, tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v RS ter osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do družitve družine pridobili »dovoljenje za prebivanje« v RS in imajo stalno ali začasno prebivališče v RS. (3/1. čl. ZSVarPre) Denarna soc. pomoč: je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje in ima izrazito solidarnostno noto. Financira se iz proračuna in nima podlage v predhodnem vplačevanju prispevkov. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase ali za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dogodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZSVarPre ter izpolnjujejo druge pogoje (6/3. čl.). Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje za čas prebivanja v RS zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje (4/1. čl.) Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, in sicer se prvič dodeli za največ 3 mesece, ponovno pa se dodeli za največ 6 mesecev. Če je upravičenec, ki je v zadnjih 3 letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj 24krat, lastnik nepremičnine, se mu v izreku odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist RS. Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v ZK na podlagi dokončne odločbe CSD. (36. čl. ZSVarPre) CSD lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodali ali se dodeli v znižanem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen (31. čl. ZSVarPre). Izredna denarna socialna pomoč se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli samski osebi ali družini, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Dodeli se v enkratnem znesku ali za določen čas. (33. čl. ZSVarPre) Zakon določa tudi posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (34a. čl.) in kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (34b. čl.). Pravico do varstvenega dodatka imajo osebe, ki: - so trajno nezaposljive, ali - trajno nezmožne za delo ali - so starejši od 63 let ženske oziroma 65 let moški in - so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene. (49. čl. ZSVarPre) Z varstvenim dodatkom se upravičencu do njega za čas prebivanja v RS zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (4/3. čl. ZSVarPre). 50. člen zakona posebej določa merila za določitev višine minimalnega dohodka za varstveni dodatek. Če je upravičenec do varstvenega dodatka lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist RS (53. čl. ZSVarPre).

Question 43

ZAKON O STARŠEVSKEM VARSTVU in DRUŽINSKIH PREJEMKIH (ZSDP-1)

Answer 43

Zakon ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja zakona. (1. čl. ZSDP-1) Pravice po tem zakonu so: 1. pravica iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo 2. pravice do družinskih prejemkov (3. čl. ZSDP-1) ZAVAROVANJE ZA STARŠEVSKO VARSTVO Zavarovanje za starševsko varstvo se financira iz prispevkov. Za starševsko varstvo se plačujeta prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca. Prispevki se vplačujejo v proračun RS (9. čl. ZSDP-1) O pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo odloča na prvi stopnji krajevno pristojni CSD v 15. dneh od prejema popolne vloge, o pritožbah zoper odločbe CSD odloča ministrstvo. (57. čl. ZSDP-1) Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo so: 1. dopust 2. nadomestilo 3. pravica do krajšega delovnega časa 4. pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva 5. pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok 6. nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje (14. čl. ZSDP-1) PRAVICA DO DOPUSTA Vrste dopusta so (15. čl. ZSDP-1): – materinski dopust: mati ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 105 dni. Mati obvezno izrabi 15 dni materinskega dopusta. Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in sicer ga mati nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če ga ne nastopu 28 dni prej, neizrabljenega materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. – očetovski dopust: Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka oz. otrok v trajanju 30 dni. Pravica je neprenosljiva. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni do dopolnjenega 6 meseca otrokove starosti v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, preostalih 15 koledarskih dni pa lahko izrabi v strnjenem nizu po poteku starševskega dopusta za tega otroka, najdalj do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Oče nima pravice do izrabe očetovskega dopusta, če koristi materinski dopust. – starševski dopust: Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Starševski dopust se lahko podaljša za 90 dni zaradi rojstva dvojčkov, rojstva otroka s posebnimi potrebami. Ob rojstvu nedonošenčka se podaljša starševski dopust za toliko dni, kolikor je bila nosečnost krajša od 260 dni. Starševski dopust se podaljša tudi, kadar starša ob rojstvu otroka varujeta najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole. Podaljšanja starševskega dopusta se seštevajo. O izrabi starševskega dopusta se starša pisno dogovorita in dogovor predložita CSD. Pravica do nadomestila (40. čl. ZSDP-1): – materinsko nadomestilo ima mati, ki ima pravico do materinskega dopusta in je bila zavarovana dan pred nastopom dopusta oz. če so bile zavarovane najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila. Materinsko nadomestilo pripada materi v času trajanja materinskega dopusta. – očetovsko nadomestilo pripada očetu v času očetovskega dopusta v trajanju 30 dni – starševsko nadomestilo pripada zavarovancu v času starševskega dopusta, če ima pravico do starševskega dopusta in izpolnjuje pogoje glede zavarovanja PRAVICA STARŠEV DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do 3 leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj 2 otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po 3. letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka (50. čl. ZSDP-1) Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva 4 ali več otrok, s katerimi ima skupno stalno prebivališče v RS ter je bila zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali je bila aktiven iskalec zaposlitve vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. (52. čl. ZSDP-1). DRUŽINSKI PREJEMKI Družinski prejemki so denarni prejemki, ki obsegajo (62. čl. ZSDP-1): 1. starševski dodatek: je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeno do starševskega nadomestila (63/1. čl. ZSDP-1) 2. pomoč ob rojstvu otroka: je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za otroka; pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v RS, ki dejansko živita v RS (68 in 69. čl. ZSDP-1). 3. otroški dodatek: staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico ima eden od staršev ali druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališče v RS, ki dejansko živi v RS, in sicer do 18. leta starosti otroka. Pravica se prizna za dobo največ 1 leta. (70 in 73. čl. ZSDP-1) 4. dodatek za veliko družino: je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če so otroke starši dolžni preživljati po ZZZDR (77. čl.) 5. dodatek za nego otroka: je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nega in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takšnega otroka. Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno prebivališče v RS in dejansko živi v RS. Pravica traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebna nega zaradi zdravstvenih razlogov, vendar najdalj do 18. četa starosti, po 18. letu pa, če so ga starši po ZZZDR dolžni preživljati. 6. delno plačilo za izgubljeni dohodek: je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege ali varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviro ali z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni. Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima tudi eden od staršev ali druga oseba, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Pravica traja najdalj do 18. leta starosti otroka. O pravici do družinskih prejemkov na prvi stopnji odloča CSD. O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče. (88. ZSDP-1).

Question 44

Pravo socialne varnosti

Answer 44

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI OBSEGA: a) sistem pravnih pravil in norm, ki določajo vsebino pravic do socialnih dajatev v denarju in v naravi, b) subjekte pravic in obveznosti (zavarovanci, zavodi, CSD, etc.), c) pravna razmerja med subjekti pravic in zavezanci za zagotavljanje pravic, d) izvajanje sistema dajatev in prejemkov.

Question 45

Materialno in formalno pravo socialne varnosti

Answer 45

Pravo socialne varnosti v formalnem smislu sestavljajo vsa pravna pravila, ki so določena z ustavo, zakoni in drugimi pravnimi akti, v katerih so urejene pravice, obveznosti in pravna razmerja povezana s socialnimi primeri. Postopkovno pravo socialne varnosti določa način ravnanja posameznih organov nosilca socialne varnosti pri odločanju o pravicah zavarovanih oseb in tudi ravnanja zavarovanih ter drugih upravičenih oseb pri uveljavljanju in varstvu pravic iz sistema socialne varnosti.

Question 46

Sistem obveznih socialnih zavarovanj

Answer 46

 pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; ZPIZ-2)  zdravstveno zavarovanje (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; ZZVZZ)  zavarovanje za primer brezposelnosti (Zakon o urejanju trga dela; ZUTD)  zavarovanje za starševsko varstvo (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih; ZDSP-1) Zavarovanja so praviloma urejena z zakonom (nastanejo na podlagi zakona in ne pogodbenega razmerja). Veljajo za zaposlene, samozaposlene, kmete in druge aktivne osebe. Poleg zavarovancev samih, so praviloma zavarovani tudi njihovi ožji in v nekaterih sistemih tudi širši družinski člani. Primarni del sistema socialne varnosti se zagotavlja skozi sistem obveznih socialnih zavarovanj. Posamezni zakon tu pove kdaj neko pravno razmerje nastane  npr. z nastankom nekega razmerja nastane obveznost obveznega zavarovanja.

Question 47

SISTEM SOCIALNEGA VARSTVA IN SOCIALNIH POMOČI

Answer 47

• Namenjen socialni pomoči osebam v socialni in ekonomski stiski (dajatve v denarju in v naravi). • Financirano iz državnega proračuna in/ali proračuna lokalnih skupnosti. • Gre za pomoč, ki je subsidiarne narave. Posameznik ali družina mora izčrpati prav vse možnosti, da si zagotovi preživetje z lastnimi močmi  zato je tudi tako strog. • Trajanje: o (a) določeno časovno obdobje o (b) z možnostjo podaljšanja; o (c) lahko traja časovno neomejeno – dokler traja socialni primer • PRAVNA PODLAGA SISTEMA SOCIALNIH POMOČI  Sistem socialnih pomoči je urejen v:  Zakonu o socialnem varstvu – ZSV  Zakonu o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre  Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS

Question 48

Mednarodni viri

Answer 48

Mednarodni pravni viri na področju socialne varnosti in socialnega varstva, ki so pomembni za slovenski sistem, so zlasti: 1) akti mednarodni organizacij: ZN, MOD, SZO 2) akti Sveta Evrope 3) akti v okviru EU 4) dvostranske pogodbe o socialni varnosti, ki jih je sklenila Slovenija Akti ZN: • Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948, 25. člen 1. Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje. 2. Materinstvo in otroštvo sta upravičena do posebne skrbi in pomoči. Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski ali zunaj zakonske skupnosti, uživajo enako socialno varstvo. • Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki je bil sprejet leta 1966. Konvencije in priporočila MOD: • Konvencija št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti, • Konvencija št. 103 o varstvu materinstva (1952), • Konvencija št. 121 o dajatvah za nesreče pri delu in poklicne bolezni (1964), • Konvencija št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju (1981), • Konvencija št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (1983), • Konvencija št. 161 o službah medicine dela. Ustava Svetovne zdravstvena organizacije (SZO) - 1948 • določa pravico do zdravja Svet Evrope: • Evropska socialna listina (1961, revidirana 1996) – je zavezujoča  sicer bolj na podlagi delovnega kot socialnega prava; pri nas je premalo poznana. • Evropski kodeks socialne varnosti (1964, spremenjen 1990) – Slovenije ne zavezuje. • Evropska konvencija socialne varnosti (1977) - Slovenije ne zavezuje. EU: Zaradi prostega pretoka oseb, blaga in storitev je bilo potrebno sisteme socialne varnosti med državami članicami EU povezati, koordinirati, saj bi bila v nasprotnem primeru lahko okrnjena pravica do socialne varnosti. Država lahko pogojuje upravičenje do dajatve z nastankom socialnega primera na njenem ozemlju ali z določeno dobo opravljanja dela oziroma prebivanja na njenem ozemlju. Možen je pogoj, da se dajatve zagotavljajo upravičencem samo na ozemlju države, kjer so pridobili pravico do dajatve. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) v 45. členu določa svobodo gibanja, zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja, ki se v posamezni državi članici upošteva pri ugotovitvah ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev pravic iz sistema socialne varnosti. UREDBA 883/2004/ES O KOORDINACIJI SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI DIREKTIVA 2011/24/EU O UVELJAVLJANJU PRAVIC PACIENTOV PRI ČEZMEJNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU Med literaturo je še vedno naveden Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, vendar od vstopa Hrvaške v EU to ni več relevantno.

Question 49

UREDBA 883/2004/ES O KOORDINACIJI SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI

Answer 49

• Je naslednica Uredbe 1408/71/EGS o uporabi sistemov socialne varnosti • Temeljna načela Uredbe:  Načelo enakega obravnavanja državljanov EU  Načelo uporabe zakonodaje samo ene države članice  Načelo varovanja pravic v nastajanju  Načelo časovne razdelitve in načelo največje ugodnosti  Načelo varovanja pridobljenih pravic - gre za izvoz dajatev, velja le za dolgotrajne denarne dajatve (npr. starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine - ne velja za tako imenovane posebne neprispevne dajatve in ne za nekatere kratkoročne dajatve (družinski prejemki, denarne dajatve v primeru brezposelnosti in v primeru zdravstvenih storitev) • Velja splošno načelo, da se uporabi zakonodaja države, kjer je oseba zaposlena oz. opravlja dela (lex loci laboris)

Question 50

DIREKTIVA 2011/24/EU O UVELJAVLJANJU PRAVIC PACIENTOV PRI ČEZMEJNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU

Answer 50

 Pomembna predvsem z vidika pravice do zdravljenja v tujini Direktiva je v slovenski pravni red implementirana z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1.a člen ZZVZZ). Direktiva 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je začela veljati 24. aprila 2011. Države članice so jo morale prenesti v nacionalno zakonodajo do 25. oktobra 2013. Direktiva pojasnjuje pravice pacientov do povračila stroškov za zdravstveno varstvo, ki so ga prejeli v drugi državi članici. V direktivi so med drugim določeni primeri povračil stroškov za zdravstveno varstvo kjer so pacienti upravičeni do povračila brez predhodne odobritve (ambulantno zdravljenje). Direktiva pa v 8. Členu tudi natančno določa za katero čezmejno zdravstveno varstvo se lahko zahteva predhodna odobritev. Zdravstveno varstvo, ki je lahko predmet predhodne odobritve je omejeno na storitve, ki vključujejo prenočitev v bolnišnici vsaj za eno noč, zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme, vključuje zdravljenja, ki pomenijo posebno tveganje za pacienta ali prebivalce ali ga opravi izvajalec zdravstvenega varstva, ki bi lahko v posamičnih primerih pomenil resne in konkretne pomisleke glede kakovosti ali varnosti oskrbe.

Question 51

Sistem obveznih socialnih zavarovanj

Answer 51

``` Obvezna socialna zavarovanja so: • pokojninsko in invalidsko zavarovanje, • zdravstveno zavarovanje, • zavarovanje za starševsko varstvo, • zavarovanje za primer brezposelnosti. ``` Zakoni obravnavani v tem sklopu: • Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) • Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Question 52

ZAKON O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH (ZDSP-1)

Answer 52

Smo na področju prava družinskih in socialnih prejemkov ZSDP-1 ureja:  zavarovanje za starševsko varstvo,  pravice, ki iz tega izhajajo,  družinske prejemke,  pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic. Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo so:  dopust (materinski, očetovski, starševski),  nadomestila,  pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva,  pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok,  nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje.

Question 53

Materinski dopust

Answer 53

* je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem * traja 105 dni, nastopi se 28 dni pred predvidenim datumom poroda, * v določenih primerih ima pravico do materinskega dopusta oče, pa tudi druga oseba. V teh primerih dopust traja 77 dni in se skrajša za toliko dni kolikor je mati to pravico že izrabila * o nastopu oziroma izrabi materinskega dopusta se obvesti delodajalca najmanj 3 dni od nastopa razloga.

Question 54

Očetovski dopust

Answer 54

* oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 50 koledarskih dni, * 25 dni je plačanega * 25 dni je neplačanega  drugo leto bo to drugače in se bo 25 dni neplačanega dopusta zamenjalo za 5 dni plačanega * prvih 15 dni ( oziroma 11 delovnih dni) mora koristiti do dopolnjenega 6 meseca otrokove starosti, preostalih 10 dni koristi v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta za tega otroka do konca 1. razreda osnovne šole otroka * 25 dni neplačanega dopusta koristi do 3 leta starosti otroka * dopust se izrabi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, v strnjenem nizu ali po dnevih. V primeru izrabe po dnevih se koledarski dnevi preračunajo v delovne dneve. Delovni dnevi znašajo 70% delovnih dni (15 koledarskih dni je 11 delovnih dni itd.) * do očetovskega dopusta ima pravico oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka!

Question 55

Starševski dopust

Answer 55

• starševski dopust je dopust, ki je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno po poteku materinskega dopusta • Starševski dopust traja 260 dni (vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni. • Pravico do starševskega dopusta se uveljavlja na centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta. • Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa za istega otroka tudi oba starša. Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta  starša sta se dolžna o izrabi pisno dogovoriti – ta dogovor se predloži CSD skupaj z zahtevo o uveljavljanju te pravice in se o tem seznani tudi delodajalca. • V dogovoru natančno določita obdobje in način izrabe dopusta. Dogovor skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Če se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo koristil pravico do starševskega dopusta, odloči o tem center za socialno delo. • Vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo. Vlogi priloži dogovor staršev in delodajalcev. • Mati lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, če oče nanjo prenese vseh 130 dni starševskega dopusta (oče lahko na mati prenese ves svoj dopust). Oče lahko izrabi največ 230 dni, če mati nanj prenese 100 dni starševskega dopusta (mati lahko prenese na očeta samo 100 dni, 30 dni je neprenosljivih). O prenosu starševskega dopusta morata starša skleniti dogovor na centru za socialno delo. • Gre torej za dopust, ki ga eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. • 75 dni se lahko prenese in izrabi do končanega 1. razreda OŠ otroka. • V primeru rojstva več hkrati živo rojenih otrok ali če otrok potrebuje posebno nego in varstvo ali če starša že varujeta in vzgajata najmanj 2 otroka se starševski dopust podaljša.  ob rojstvu dvojčkov za dodatnih 90 dni,  ob rojstvu več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni,  ob rojstvu nedonošenčka – za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni,  ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije),  ob rojstvu otroka, če starša varujeta in vzgajata najmanj še dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole – starševski dopust se podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni. • v primerih iz 30. člena (ko skrbi za varstvo in vzgojo otroka dejansko le eden od staršev) lahko eden od staršev v celoti izrabi starševski dopust v trajanju 260 dni, 30. člen (izjeme od neprenosljivosti starševskega dopusta) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena lahko eden od staršev v celoti izrabi starševski dopust v trajanju 260 dni v primeru da: 1. je drugi od staršev umrl, 2. je drugi od staršev zapustil otroka, 3. je drugemu od staršev odvzeta roditeljska pravica, 4. so drugemu od staršev prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma je bil drugemu od staršev izrečen ukrep prepovedi približevanja po predpisih, ki urejajo policijo in preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka, 5. je drugi od staršev s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja roditeljsko pravico, na podlagi mnenja pristojnega centra, 6. če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka, 7. da postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno nesposoben za nego in varstvo otroka, 8. drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo. • starša ali eden od staršev nima pravice do starševskega dopusta v primerih iz 31. člena zakona 1. če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka; 2. če je zapustil otroka; 3. če mu je odvzeta roditeljska pravica; 4. če so mu bili prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja; 5. če mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja v skladu s predpisi, ki urejajo naloge in pooblastila policije in preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka), * O izrabi starševskega dopusta se starša pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor predložita CSD skupaj z zahtevo za uveljavljanje pravice in z njim seznanita delodajalca. Dogovor v določenih primerih preneha veljati ali se lahko spremeni. * Starševski dopust se izrabi v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, s tem, da starša ne moreta istočasno izrabljati starševskega dopusta, v obliki polne odsotnosti z dela, razen v primeru rojstva dveh ali več hkrati živo rojenih otrok; če že vzgajata najmanj 2 otroka (najstarejši do končanega 1. razreda osnovne šole) in v primeru otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. * Do starševskega dopusta ima pravico tudi druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka; oseba, ki ji je otrok zaupan z namenom posvojitve in posvojitelj.

Question 56

ZAKON O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH (ZDSP-1) - nadomestila

Answer 56

 MATERINSKO NADOMESTILO – za čas trajanja materinskega dopusta  OČETOVSKO NADOMESTILO – za 15 dni, ki jih oče izrabi do dopolnjenega 6 meseca starosti otroka ter za 10 koledarskih dni po koncu starševskega dopusta se plača nadomestilo, za druge dni (25 dni) se plačajo prispevki za socialno varnost od minimalne plače  NADOMESTILO MATERI ZAPOSLENI ZA POLNI DELOVNI ČAS, V ČASU ODMORA ZA DOJENJE – 1 uro dnevno do 18 meseca starosti na podlagi potrdila specialista pediatra, za privih 9 mesecev se izplača nadomestilo v višini 1/8 vrednosti minimalne plače Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova od katere so bili obračunani prispevki za redno plačo v zadnjih 12 mesecih, če so bili obračunani za krajšo obdobje se upošteva 55% minimalne plače, Nadomestila so limitirana  Izplačilo nadomestila, razen materinskega, ne more biti • ne višje od dveh povprečnih plač v RS in • ne nižje od 55% vrednosti minimalne plače,

Question 57

PRAVICA STARŠEV DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA IN DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZARADI STARŠEVSTVA

Answer 57

Krajši delovni čas: • Eden od staršev ima do 3. leta starosti otroka pravico do dela v krajšem delovnem času od polnega • v primeru dveh otrok – do končanega 1. razreda OŠ • v primeru otrok s posebnimi potrebami – do 18. leta Delodajalec plača plačo po dejanski delovni obvezi, RS pa plača prispevke do polne delovne obveznosti. Zapustitev trga dela: Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva 4. ali več otrok, s katerimi ima skupno prebivališče v RS (in gostoto zavarovanja), ima pravico do plačila prispevkov s strani RS do končanega 1. razreda OŠ najmlajšega otroka

Question 58

Družinski prejemki

Answer 58

Družinski prejemki so denarni prejemki (vsi so limitirani s cenzusi), ki obsegajo: 1) starševski dodatek, 2) pomoč ob rojstvu otroka, 3) otroški dodatek, 4) dodatek za veliko družino, 5) dodatek za nego otroka, 6) delno plačilo za izgubljeni dohodek. 1. STARŠEVSKI DODATEK je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila • 252,00 EUR za čas 365 dni od rojstva otroka, kadar niso upravičeni do nadomestil po tem zakonu oz. ko prejema nadomestilo plače, plačilo prispevkov za socialno varnost (4 ali več otrok, zaradi dela v skrajšanem delovnem času zaradi starševstva) • 77 dni od rojstva otroka ima pravico mati, potem se starša pisno dogovorita, v premeru ne dogovora odloči CSD; 2. POMOČ OB ROJSTVU OTROKA je namenjena nakupu opreme za novorojenca • enkratni denarni prejemek v višini 280,00 EUR, ki pripada ob rojstvu otroka materi ali očetu s stalnim prebivališčem v RS, ter dejansko živita v RS ob pogoju, da dohodek na družinskega člana ne presega 64% povprečne neto plače (638,00 eur) • v letu 2016 je bilo do te pomoči upravičenih 15.500 upravičencev 3. OTROŠKI DODATEK je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka • se prizna za dobo največ 1 leta enemu od staršev za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v RS do 18. leta starosti otroka, • uporabljajo se določbe ZUPJS, • v enostarševski družini se poveča za 30%, • če ni vključen v predšolsko vzgojo v vrtcu se poveča za 20%, • glede na premoženjski cenzus je določenih 8 dohodkovnih razredov  izplačuje se do 6B dohodkovnega razreda (za 7. in 8. razred se ne izplačuje) • Gre za enega najpogosteje izplačevanih dodatkov v Sloveniji  do otroškega dodatka je v Sloveniji upravičenih približno 250.000 upravičencev. • Včasih je bil otroški dodatek univerzalna pravica, danes ni več tako – vezan na cenzus oziroma na dohodkovne razrede. 4. DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO je letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan 3 ali več otrok do starosti 18 let oz. po tem letu, če so jih starši dolžni preživljati, • za 3 otroke znaša 395 EUR, • za 4 ali več 480 EUR, • eden od staršev in otroci morajo imeti v RS skupno stalno prebivališče in dejansko živeti v RS, • premoženjski cenzus je 64% povprečnega mesečnega dohodka v RS na družinskega člana ( 638,00 EUR ). • V letu 2016 se je izplačalo približno 26.000 teh dodatkov 5. DODATEK ZA NEGO OTROKA je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina, • znaša 100 oz. 200 EUR mesečno, • pravica traja do 18. leta starosti, po 18. letu pa, če so ga starši dolžni preživljati v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja. 6. DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK Starš ali druga oseba, ki zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz 3. odst. 79. člena (otroci s težko motnjo v duševnem razvoju, gibalno ovirani otroci oz. otroci z določenimi hudimi boleznimi) dobi delno plačilo za izgubljeni dohodek, ki znaša 734,00 EUR mesečno, prispevke zavarovanca plača upravičenec, prispevke delodajalca pa RS  pravica do plačila traja dokler so izpolnjeni pogoji, najdalj do 18. leta otrokove starosti.

Question 59

Postopek uveljavljanja pravic do družinskih prejemkov

Answer 59

* na prvi stopnji odloča CSD  pravice se na prvi stopnji uveljavljajo pred CSD, * o pritožbi odloča ministrstvo, * uporablja se ZUP, * odločba se vroča v hišni predal, šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme, ki se na odločbi označi, * nadomestila in dodatki se izplačujejo najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Question 60

ZAKON O UREJANJU TRGA

Answer 60

Ureja ukrepe države na trgu dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje storitev javne službe na področju zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanja sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Določa izvajalce ukrepov, predpisuje pogoje in postopke za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ureja način financiranja ukrepov in nadzor nad izvajanjem ter ureja zagotavljanje dela delavcem drugemu uporabniku,  določa kdo je brezposelna oseba,  kdo se šteje za delazmožnega za delo,  kdo je začasno nezaposliv,  kaj se šteje za aktivno iskanje zaposlitve,  ustrezna in primerna zaposlitev.

Question 61

UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA

Answer 61

1) storitve za trg dela (vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve), 2) aktivna politika zaposlovanja (APZ), 3) zavarovanje za primer brezposelnosti, 4) zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti.

Question 62

STORITVE ZA TRG DELA

Answer 62

``` Aktivnosti vseživljenjske karierne orientacijo so:  informiranje o trgu dela,  samostojno vodenje kariere,  osnovno karierno svetovanje,  poglobljeno karierno svetovanje,  učenje veščin vodenja kariere. ```

Question 63

AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA

Answer 63

2. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA Ukrepi aktivne politike zaposlovanja so:  usposabljanje in izobraževanje  nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta  spodbude za zaposlovanje  kreiranje delovnih mest  spodbujanje samozaposlovanja V času vključenosti oseb v ukrepe aktivne politike zaposlovanja se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov (dodatek za aktivnost, dodatek za prevoz, dodatek za strošek izobraževanja). Aktivnosti programov aktivne politike zaposlovanja lahko izvajajo zunanji izvajalci. Javna dela so poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest. Sklene se pogodba o zaposlitvi s posebnostmi glede višine plačila za delo, trajanje letnega dopusta, razlogov za prenehanje itd. Del sredstev zagotavlja zavod, del lokalne skupnosti.

Question 64

ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

Answer 64

Pravice iz naslova zavarovanja:  do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti,  do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja,  do plačila prispevkov za PIZ eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pravico pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Trajanje denarnega nadomestila je odvisno od zavarovalne dobe in od starosti zavarovanca; znaša lahko od 2 mesecev do 25 mesecev. Višina znaša prve tri mesece 80% mesečne plače zavarovanca v obdobju 8 mesecev pred nastankom brezposelnosti; nato 60% oz. 50%. Najnižji znesek ne sem biti nižji od 350 EUR, najvišji ne več od trikratnika najnižjega zneska. Denarno nadomestilo se zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti opravlja delo za katero prejme mesečno več kot 200 EUR (dohodek do 200 EUR ne vpliva na ničesar). Zavarovanec, ki išče zaposlitev s polnim delovnim časom in sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, obdrži za razliko do polnega delovnega časa pravico do izplačila sorazmernega dela denarnega nadomestila. Pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljavljati zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi in volji. Zakon primere taksativno našteva. Pravica do denarnega nadomestila in do plačila prispevkov do upokojitve zavarovanca v določenih primerih mirujeta (služenje vojaškega roka, pripor, zapor, vključenost v program javnih del, prejemanje starševskega nadomestila, opravljanje naloge družinskega pomočnika itd.). Čas mirovanja se ne všteva v čas trajanja pravice. SPORI V PRAKSI: predvsem se nanašajo na izbir iz evidence brezposelnih oseb – npr. nekdo je izbrisan iz evidence, ker pridobi nek dohodek, pa o tem ne obvesti zavoda. Pravica preneha:  ko se zavarovanec zaposli;  ko se vpiše v register kot s.p. oz. ko vpiše v register gospodarsko družbo ali zavod in kot edini družbenik prevzame njeno vodenje;  ko dopolni 65 let starosti oz. pridobi status upokojenca;  z dnem pravnomočnosti odločbe o popolni nezmožnosti za delo;  če opusti obveznost sprotnega obveščanja zavoda o opravljenem delu; podlagi za izplačilo dodatnega dohodka; dogovorjenem plačilu;  če posreduje nepopolne ali neresnične podatke od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila;  ko se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb;  itd.

Question 65

Brezposelnost - zagotavljanje pravic

Answer 65

Postopek za uveljavljanje pravic: Brezposelna oseba se je dolžna prijaviti pri zavodu v roku 30 dni po prenehanju pravnega razmerja in vložiti zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila. Če delavec ni seznanjen z odjavo iz obveznega zavarovanja teče 30 dnevni rok, od dne, ko je bil delavec seznanjen s prenehanjem delovnega razmerja. Brezposelna oseba podpiše zaposlitveni načrt z zavodom. Z zaposlitvenim načrtom se opredelijo zaposlitveni cilji, aktivnosti, vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja itd. Če oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta se neha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Posledica je, da ne gre za brezposelno osebo in tako ni upravičena do pravic iz naslova brezposelnosti. Zavod lahko osebo, v določenih primerih, po uradni dolžnosti preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Question 66

ZAČASNO ALI OBČASNO DELO

Answer 66

Opravlja se na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem. Uporabljajo se določbe ZDR-1 o prepovedi diskriminacije spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu; enake obravnave glede na spol; o delovnem času; odmoru ter počitku ter o odškodninski odgovornosti. Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v RS status upokojenca. Delo se opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu; urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 EUR; v seštevku dohodek v koledarskem letu ne sme presegati 6.356 EUR. Delodajalec ima, glede na število zaposlenih, omejitve koliko ur občasnega dela lahko sklene. Od prejemkov delodajalci obračunajo dajatev v višini 25%.

Question 67

ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU – ZZVZZ

Answer 67

S tem zakonom je urejen sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja  določeni so:  nosilci družbene skrbi za zdravje in njihove naloge  zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem  ureja odnose med zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi  ureja uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja Zdravstveno zavarovanje je OBVEZNO in PROSTOVOLJNO. Nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo zavarovalnice.

Question 68

ZZVZZ - kaj obsega zavarovanje

Answer 68

 zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela |  zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni

Question 69

ZZVZZ - kaj se zagotavlja zavarovancem

Answer 69

* plačilo zdravstvenih storitev, * nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, * povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev,

Question 70

PLAČILO ZDRAVSTVENIH STORITEV

Answer 70

Plačilo zdravstvenih storitev se zagotavlja v celoti ali v določeni vrednosti (najmanj za zobno protetično zdravljenje – do 50% vrednosti). Odstotke določi Zavod v soglasju z Vlado R Slovenije. Zakon določa košarico zdravstvenih storitev, ki spadajo med obvezno zavarovanje. Kaj je košarica zdravstvenih storitev je pogosto vprašanje na PDI – sprašujemo se o tem, kaj spada pod obvezno zdravstveno zavarovanje  obvezno zavarovanje namreč zelo redko krije 100%, zato imamo še dopolnilna zdravstvena zavarovanja – 100% kritje je po obveznem zavarovanju samo za kakšna maligna obolenja etc. Zakon pravice do zdravstvenih storitev natančno opredeli v 23. členu ZZVZZ. Izrecno je določeno kdaj je z obveznim zdravstvenim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev 1. v celoti 2. najmanj 90% vrednosti 3. najmanj 80% vrednosti 4. najmanj 70% vrednosti 5. največ do 60% vrednosti 6. največ do 50% vrednosti

Question 71

NADOMESTILO PLAČE MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO Z DELA

Answer 71

Gre zavarovancem na podlagi mnenja osebnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije: Od prvega dne zadržanosti od dela samo zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, itd. V vseh drugih primerih od 31. dne zadržanosti od dela. Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača in nadomestila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Zavarovanec ni upravičen do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, če v tem času opravlja pridobitno delo. V primeru bolezni npr. znaša nadomestilo • prvih 90 dni 80% osnove, • po 90 dneh 90% osnove. *Pri sposobnosti ali si sposoben za delo se ne gleda ali si zmožen opravljati vsa dela, ampak če si sposoben opravljati VEČINO del. Ko se pogovarjamo o organih, ki odločajo o pravicah zavarovanca, ki je začasno zadržan z dela je potrebno poznati kakšne pristojnosti ima kdo – npr. osebni zdravnik, imenovani zdravnik, komisija. Ali lahko zavarovanec dobi bolniški stalež za nazaj? Kdo takšen stalež odobri? - za 3 dni lahko prizna osebni zdravnik - za dlje pa mora to storiti imenovani zdravnik (če so za to podani pogoji) – pri tem ni omejitve, za koliko nazaj se lahko prizna

Question 72

PRAVICA DO ZDRAVLJENJA V TUJINI

Answer 72

V primeru izčrpanja možnosti zdravljenja v Sloveniji, pa je z zdravljenjem v tujini utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. V tem primeru se pozneje zavarovancu povrnejo stroški zdravstvenih storitev v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljeni. Na podlagi določb Uredbe (ES) št. 883/2004, če je bila v RS pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo čakalno dobo, pa v RS ni drugega izvajalca, ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe, oziroma če ta ni presežena, če je bila določena čakalna doba, ki presega razumen čas, se stroški povrnejo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več, kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v kateri so bili uveljavljeni. Na podlagi Direktive 2011/24/EU o čezmejnem zdravljenju se na podlagi predhodne napotnice osebnega zdravnika ali napotnega zdravnika na specialistične ambulantne storitve in storitev, ki ne vključuje prenočitev zavarovane osebe, vendar ne za zdravstvene storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti, zdravstvene storitve, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukturne ali medicinske opreme (določeno z uredbo ministrstva pristojnega za zdravstvo). Kdor koristi pravico do zdravljenja v tujini dobi povrnjene stroške:  če je izdana napotnica  če ni bila potrebna prenočitev v tej ustanovi V tem primeru gre za ambulantno zdravljenje. Če je potrebna prenočitev v zdravstveni ustanovi, potem ne gre več za ambulantno zdravljenje, ampak gre za zdravniško / hospitalno zdravljenje, ki se ne obravnava na podlagi te direktive ampak gre na podlagi uredbe. V vseh teh primerih se pogovarjamo o situacijah, ko gre nekdo v tujino načrtno z namenom, da se bo tam zdravil. Če se ti v tujini pripeti nezgoda je druga situacija  v tem primeru na podlagi zdravstvene kartice uveljavljaš nujno zdravljenje (teh primerov je veliko več kot prvih)

Question 73

UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Answer 73

Pravice uveljavlja oseba, ki ji je priznana lastnost zavarovane osebe, kar se dokazuje s kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je javna listina. Zavarovanec ima pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Mladoletniki morajo imeti izbranega osebnega zdravnika. Zavarovanec poleg splošnega osebnega zdravnika izbere tudi osebnega ginekologa in osebnega zobozdravnika. NIVOJI ODLOČANJA  Osebni zdravnik skrbi za zdravje zavarovanca in je pooblaščen, da ga napoti na zdravniško komisijo, k specialistu in v bolnišnico; predpiše zdravila na recept; vodi ter zbira zdravstveno dokumentacijo in je pooblaščen za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo, do 30 dni.  Imenovani zdravnik odloča o začasni zadržanosti z dela nad 30 dni; odloča na predlog zavarovanca ali delodajalca o oceni osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni; o napotitvi na zdraviliško zdravljenje; o upravičenosti do zahtevnejših medicinskih pripomočkov.  O pritožbi zoper odločitev imenovanega zdravnika odloča zdravstvena komisija. Ni mogoče iti v socialni spor zoper odločitev imenovanega zdravnika – najprej je treba iti po vseh korakih in izpolniti procesne predpostavke. KDO ODLOČA NA 1. in 2. STOPNJI? O pravici do nadomestila, povračila potnih stroškov, spremembi ali izgubi lastnosti zavarovane osebe, pravici proste izbire zdravnika in drugih pravicah iz tega zakona odloča:  na I. stopnji območna enota zavoda  na II. stopnji Direkcija zavoda Uporablja se ZUP.

Question 74

ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU – ZPIZ-2

Answer 74

 sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja  sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (poklicnega zavarovanja) in  sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. OBVEZNO ZAVAROVANJE – z njim se zagotavljajo:  pravica do pokojnine  pravice na podlagi invalidnosti  pravica do letnega dodatka in  pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. ``` POKLICNO ZAVAROVANJE (obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje) – z njim se zagotavlja pravica do poklicne pokojnine. V to zavarovanje se vključijo zavarovanci, ki opravljajo dela, ki so posebno težka in zdravju škodljiva in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Določena so delovna mesta na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje. Pravico do poklicne pokojnine pridobi zavarovanec, ko pokojninska doba, skupaj z dodano dobo znaša 42 let in 6 mesecev in če sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine. Poklicno pokojnino prejema zavarovanec za enako obdobje kot znaša razlika med dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe iz naslova vključenosti v poklicno zavarovanje in 40 let pokojninske dobe. Po izteku obdobja uveljavi starostno pokojnino. PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE obsega vključitev v kolektivno in individualno dodatno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja. Član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine oz. pravico do invalidske pokojnine ali pravico do vdovske pokojnine ali pravico do poklicne pokojnine. Do predčasne dodatne pokojnine pridobi zavarovanec pravico, ko dopolni 53 let ali ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje. Član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja lahko zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku, če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 EUR. Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega računa v enkratnem znesku. ```

Question 75

ZPIZ - financiranje zavarovanj

Answer 75

* Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in R Slovenija; predvideno je financiranje tudi iz demografskega rezervnega sklada, * Poklicno zavarovanje financirajo delodajalci, * Dodatno zavarovanje financirajo člani in delodajalci.

Question 76

ZPIZ - narava pravic iz obveznega zavarovanja

Answer 76

Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtuljive osebne pravice (zelo pomembno!), ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalca. Pravice ne zastarajo, z izjemo dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti; zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Question 77

ZPIZ - obveznost zavarovanja

Answer 77

V obvezno zavarovanje so vključene fizične osebe ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba. Zavarovalno razmerje nastane z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Zavarovanje praviloma traja od začetka pravnega razmerja, do prenehanja takšnega razmerja. • Obvezno zavarovanje samozaposlenih oseb traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register oz. evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost; ali od dne izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra: začetka postopka osebnega stečaja; ukinitve ali odvzema dovoljenja. • Obvezno zavarovanje družbenikov, ki so tudi poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi, traja od dneva vpisa v poslovni register, kot družbenik in poslovodna oseba, do dneva izbrisa iz takšnega registra. • Obvezno zavarovanje kmetov nastopi z dnem, ko izpolnijo pogoje (če so zdravstveno sposobni, dosegajo dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60% povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunano na mesec. Obvezno zavarovanje kmetov lahko preneha z dnem prenehanja pogojev, z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z dopolnitvijo starosti 63 let. Oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje se lahko prostovoljno vključi v zavarovanje.

Question 78

Pokojninsko zavarovanje

Answer 78

STAROSTNA IN PREDČASNA POKOJNINA  Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe  to je osnovni pogoj  Pri starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe (razlika od navadne). Starostne meje se lahko znižajo:  zaradi skrbi za otroka v prvem letu njegove starosti,  služenja obveznega vojaškega roka ,  vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18 letom starosti. Zavarovanec pridobi pravico do PREDČASNE POKOJNINE pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. Minimum je, da si zavarovan najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko?? ODMERA STAROSTNE IN PREDČASNE POKOJNINE Odmeri se od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnove za posamezno koledarsko leto, od katerih so bili plačani prispevki. Upošteva se zaporednih 24 let od 1.1.1970 dalje, za leto se šteje koledarsko leto, v katerem so bili plačani prispevki za najmanj 6 mesecev; leto, v katerem ni tega pogoja se preskoči; ne upošteva se leto v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. Starostno pokojnino se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisno od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 26% (moški) oz. 29% (ženska). Za vsako nadaljnjo leto se prišteje 1,25%, brez zgornje omejitve. Odmerni odstotek tako za 40 let pokojninske dobe znaša 57,25% oz. 60,25%. Pri PREDČASNI POKOJNINI se za vsak mesec manjkajoče starosti do 65 let trajno zmanjša odmerni odstotek za 0,3 % (torej 3,6 %). Najnižja zagotovljena pokojnina znaša 26% najnižje pokojninske osnove. Odmera pokojnine je vedno zelo zanimiva tema z vidika kaj se všteva v pokojninsko osnovo in v katerem letu (zaradi inflacije, indeksacije, etc…) DELNA POKOJNINA Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko. Uživalec starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko (delavci) oziroma najmanj ¼ polnega zavarovalnega časa (s.p., družbeniki, kmetje) imajo pravico do izplačila sorazmernega dela pokojnine, Uživalec invalidske pokojnine, ki začne ponovno delati izgubi pravico do pokojnine (ne gre le za mirovanje, pravico izgubi  če jo hoče ponovno pridobiti mora skozi cel postopek ponovno, kjer se splet preverja ali izpolnjuje vse pogoje za pridobitev tako kot prvič) INVALIDSKA POKOJNINA Pridobi jo zavarovanec pri katerem je nastala invalidnost:  1. kategorije,  2. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let,  2. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let,  2. oz. 3. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti. Pravico do invalidske pokojnine ima, če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni – ne glede na pokojninsko dobo. Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela mora izpolnjevati še pogoj gostote pokojninske dobe. Če je nekdo do nastanka invalidnosti imel potrebna leta  to je pogoj gostote pokojninske dobe. Če gostote ni, potem ti pravica ne pripada. Računa se na dan! Obstajajo primeri, ko je nekomu samo za 1 teden zmanjkalo. Gostota je od 20. Leta do dneva invalidnosti pokrito obdobje  če tega nimaš potem tudi pravice do invalidske pokojnine nimaš – v praksi zelo pogosto problematično.

Question 79

PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANČEVE SMRTI

Answer 79

VDOVSKA IN DRUŽINSKA POKOJNINA Na strani umrlega morajo biti izpolnjeni pogoji in sicer, da ta izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne oz. invalidske pokojnine.  Zelo pomembno! Prej to ni bilo potrebno. Pri tem se smrt šteje, kot da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti; ali da je bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Vdovska pokojnina Vdova/vec mora do smrti zavarovanca dopolniti starost 58 let, določeno je prehodno obdobje do leta 2021. V letu 2017 velja starost 55 let in 6 mesecev; ali da je bila ob smrti zavarovanca popolnoma nezmožna za delo; ali je to postala v enem letu po njegovi smrti; ali če je ostal otrok, ki ima pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima do njega dolžnost preživljanja. Družinska pokojnina Pravico do družinske pokojnine pridobijo: • otroci, • pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter starši, ki jih je bil zavarovanec oz. uživalec pravice do svoje smrti dolžan preživljati.

Question 80

PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Answer 80

* Invalidnost - se razvršča v tri kategorije, * kaj se šteje za svoj poklic, * preostala delovna zmožnost, * vzroki za nastanek invalidnosti. ``` Pravice : • poklicna rehabilitacija, • pravica do nastanitve, • nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije • začasno nadomestilo, • pravica do premestitve, • pravica do nadomestila za invalidnost, • pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega – najmanj 4 ure dnevno, • pravica do delnega nadomestila, ```

Question 81

DRUGE PRAVICE IZ POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

Answer 81

Druge pravice iz naslova pokojninskega zavarovanja so:  LETNI DODATEK,  DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO,  INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO.

Question 82

ZPIZ - PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC

Answer 82

Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja. Pravice iz invalidskega zavarovanja in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi. Ločiti je potrebno dvojnost narave pravic!! • Eno so pogoji za pridobitev pravice (gola pravica), • drugo pa pogoji za njihovo izplačevanje (pravico lahko pridobiš pa ne izpolnjuješ pogojev za izplačevanje) Delno nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega. Nadomestilo za invalidnost se izplačuje od začetka dela na drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi oziroma od dneva prenehanja delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja oziroma po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Delno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost se zavarovancem, ki jim je delovno razmerje prenehalo izplačuje za čas, ko je zavarovanec prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki jih ureja trg dela. Dodatek za pomoč in postrežbo gre od naslednjega dne po vložitvi zahteve, ne izplačuje se v času, ko opravičenec stalno prebiva v tujini. Pri dodatku za pomoč in postrežbo se preizkuša 9 zadev, ki jih je ali ni oseba sposobna opravljati:  hranjenje (ni mišljeno, da si oseba kupi hrano in si jo pripravi, temveč, da si pripravljeno hrano z žlico nese v usta)  obuvanje  sezuvanje  oblačenje  slačenje  gibanje po stanovanju (tudi s pomočjo tehničnih sredstev)  gibanje izven stanovanja (tudi s pomočjo tehničnih sredstev)  umivanje

Question 83

POKOJNINSKA IN ZAVAROVALNA DOBA

Answer 83

Pokojninska doba je zavarovalna doba in posebna doba glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine  (zavarovalna doba + posebna doba). Zavarovalna doba je obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje ter obdobja za katera so bili plačani prispevki. Pokojninska doba brez dokupa, je obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe.

Question 84

ZPIZ - postopek za uveljavljanje pravic

Answer 84

Postopek se začne z VLOGO! Postopek se prične na zahtevo zavarovanca, pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika. O pravicah iz zavarovanja odloča na  I. stopnji območna enota zavoda,  II. stopnji drugostopenjski organ zavoda. Odločba I. stopnje, s katero je osebi priznana pravica po tem zakonu, se predloži v revizijo organu II. stopnje po načelu naključne izbire. V reviziji se odločba I. stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi. Odločba učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji. Če je bila odločba v reviziji odpravljena ali razveljavljena se v 30 dneh od prejema odločbe o reviziji izda nova odločba, ki se obvezno predloži v revizijo. V postopku dajejo izvedenska mnenja izvedenski organi zavoda  pravico se prizna ali ne prizna na podlagi nekih izvedenskih mnenj (ta mnenja daje npr. invalidska komisija 1. stopnje in po pritožbi invalidska komisija 2. stopnje) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja. KDAJ POSTANEJO ODLOČBE IZVRŠLJIVE?  Odločba, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije se izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku.  Odločba o pravici do invalidske pokojnine postane izvršljiva z dnem pravnomočnosti (vse ostale pa z dnem dokončnosti). KAJ JE NEPRAVA OBNOVA? Poznamo jo od leta 2013 dalje. Poznali smo jo tudi do leta 2000, vmes pa ne. Je IZREDNO PRAVNO SREDSTVO. Lahko je v korist ali v škodo zavarovanca / zavoda (torej obeh strank). To lahko pripelje do velikih razočaranj na strani zavarovanca. Obstaja primer, ko je nekdo po pomoti dobil priznanje 1500 EUR pokojnine, ki jo je tudi kar nekaj časa prejemal. Prišlo je do pomoti na strani zavoda, ki je k plači zavarovanca prištel nekaj ničel, kljub temu, da je imel ta minimalno plačo. Uporabilo se je nepravo obnovo, odločba je bila razveljavljena in zavarovanec je pristal na minimalni pokojnini. Je pa to veljalo samo za naprej. Že prejetih previsokih pokojnin mu ni bilo treba vračati. Vračati bi bilo potrebno samo v primeru odprave. Velja ex nunc – za naprej  odločba se razveljavi, ne odpravi. Neprava obnova  dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali zavoda, lahko razveljavi (ne pa odpravi; učinek je samo ex tunc!) ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Odločba se lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.

Question 85

Sistem socialnega varstva in socialnih pomoči

Answer 85

PRAVNA PODLAGA SISTEMA SOCIALNIH POMOČI  Sistem socialnih pomoči je urejen v:  Zakonu o socialnem varstvu – ZSV (velik del zakona že zastarel)  Zakonu o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre  Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS

Question 86

Zakon o socialnem varstvu

Answer 86

Storitve namenjene odpravi socialnih stisk in težav so:  prva socialna pomoč,  osebna pomoč,  pomoč družini,  institucionalno varstvo,  vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji,  pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter drugih delodajalcih  pravica do izbire družinskega pomočnika  ne gre za delovno razmerje, kljub temu gre za razmerje, ki zahteva določena zavarovanja na področju socialne varnosti

Question 87

Pomoč družini

Answer 87

Pomoč družini obsega: • Pomoč za dom, strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani ter pri skrbi za otroka, • Pomoč na domu: socialna oskrba upravičenca v primeru invalidnosti in starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo, • Socialni servis: socialna oskrba upravičenca v primeru invalidnosti, starosti, bolezni, otrokovega rojstva, v primeru nesreč, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.

Question 88

Institucionalno varstvo

Answer 88

Gre za vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki, s katero se upravičencu nadomešča ali dopolnjuje funkcija doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo, Upravičenec do institucionalno varstva lahko nadomesti pravice do celodnevnega institucionalno varstva tako, da izbere družinskega pomočnika.

Question 89

VODENJE IN VARSTVO TER ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI

Answer 89

* organizirana celovita skrb za odraslo telesno in duševno prizadeto osebo, * razvijanje individualnosti, * zaposlitev pod posebnimi pogoji.

Question 90

PRAVICA DO IZBIRE DRUŽINSKEGA POMOČNIKA

Answer 90

Kdo ima pravico do izbire družinskega pomočnika (PDI)  Ima jo polnoletna oseba s  težko motnjo v duševnem razvoju ali  težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb Financira jo občina (vprašanje PDI), ki si sredstva povrne od invalidne osebe – DPP in s prispevki zavezancev, ki so osebo dolžni preživljati; razliko krije občina. Invalidni osebi, lastniku nepremičnine se prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine v korist občine, Pravica se uveljavlja pri CSD, ki odloča tudi o izbiri določene osebe za družinskega pomočnika in hkrati tudi o pravici družinskega pomočnika do delnega plačila za izgubljeni dohodek.

Question 91

OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA

Answer 91

V okviru mreže javne službe  javni socialno varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu, Izven javne mreže, javne službe, ki pridobijo dovoljenje za delo, ki ga daje in odvzame minister pristojen za socialno varstvo.

Question 92

ZAKON O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH

Answer 92

Pravice, ki jih ureja zakon:  pravica do denarne socialne pomoči  pravica do varstvenega dodatka ``` Zakon ureja tudi:  upravičence,  pogoje za upravičenost,  višino in obdobje dodelitve,  postopek ugotavljanja neupravičeno prejete denarne socialne pomoči in način vračila,  financiranje,  nadzor,  zbirko podatkov. ``` Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta socialna prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. 4. člen (namen denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka) (1) Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. (2) Šteje se, da je preživetje iz prejšnjega odstavka omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek). (3) Z varstvenim dodatkom se upravičencu do njega za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

Question 93

VARSTVENI DODATEK

Answer 93

So sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Do njega so upravičene osebe, ki so:  trajno nezaposljive ali nezmožne za delo  ali so starejše od 63 let (ženske) oz. 65 let (moški) in so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene  ali katerih lastni dohodek presega višino njihovega minimalnega dohodka in zaradi tega niso upravičeni do denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek (npr. samska oseba 476,87 eur, dvočlanska družina 734,10 eur itd.. Višina varstvenega dodatka je razlika med cenzusom in lastnim dohodkom  nekdo ima prihodke in presega cenzus za denarno socialno pomoč, hkrati pa ne dosega cenzusa za varstveni dodatek, ki je višji. Taka oseba torej lahko dobi varstveni dodatek in z njim razliko od svoje male pokojnine (ki znaša npr. 350 EUR) do višine varstvenega dodatka (za samsko osebo cca 480 eur). Če je upravičenec lastnik nepremičnine se mu z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine v korist RS.

Question 94

DENARNA SOCIALNA POMOČ

Answer 94

Z njo se upravičenec za čas prebivanja v RS zagotavljajo sredstva za minimalne življenjske potrebe v višini, ki omogoča preživetje. Preživetje je omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga, po zmanjšanju za normirane oz. dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka določenega s tem zakonom. Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša od 1.8.2016 292,56 EUR. Višina je odvisna od višine dohodkov; števila družinskih članov; premoženja; prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga. Določene so uteži za navedene statuse. NAČINI IN OBDOBJE UPOŠTEVANJA DOHODKA Upoštevajo se dohodki, prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge. Gre za različne dohodke:  periodični (plače, pokojnine, preživnine, rente)  občasni dohodki (dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, drugi dohodki, prejeti samo enkrat)  priložnostni dohodek (študentsko delo, ipd.) Ne upošteva se premoženje npr. stanovanje, do vrednosti primernega stanovanja; vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (cca. 8.000 EUR); denarni prihranki samske osebe do treh minimalnih dohodkov (cca. 800 EUR) itd.

Question 95

TRAJANJE PRAVICE DO DENARNE SOCIALNE POMOČI

Answer 95

Dodeli se za določen čas in sicer za obdobje: • od 1 do 3 mesecev – ko je vloga vložena prvič, • od 1 do 6 mesecev – v primeru ponovne vloga, če so okoliščine v času prve vloge ostale nespremenjene, • za 1 leto – če zaradi starosti nad 63 oz. 65 let; bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanje socialnega položaja upravičenca. Dodeli se trajno: • za osebo, ki je trajno nezaposlena ali trajno nezmožna za delo, • ali je v starosti nad 63 oz. 65 let in je brez premoženja upoštevanega po ZUPJS, • ali je v institucionalnem varstvu in tudi njeni družinski člani izpolnjujejo enake pogoje.

Question 96

IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ

Answer 96

Je namenjena kritju izrednih stroškov, ki niso vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti. Gre tudi za primere, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev. Na mesec znaša največ 292,56 EUR za samsko osebo oz. 874,76 EUR za družino  V koledarskem letu največ 1.462,80 EUR za samsko osebo oziroma največ 4.373,80 EUR za družino. Upravičenec je dolžan predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči. Pomoč je potrebno porabiti v roku 30 dni od prejema.

Question 97

PRAVICA DO KRITJA PRISPEVKOV ZA OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE IN DO KRITJA RAZLIKE DO POLNE VREDNOSTI ZDRAVSTVENIH STORITEV

Answer 97

Če so zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči oz. izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči so upravičeni tudi do - kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do - kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Državljani RS in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v RS, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oz. izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč (pri čemer se krivdni razlog ne upošteva) in niso zavarovani iz drugega naslova, so upravičeni do kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Question 98

Socialna pomoč - omejitev pri dedovanju

Answer 98

SOCIALNE POMOČI so subsidiarne narave! Posameznik ali družina mora izčrpati prav vse možnosti, da si zagotovi preživetje z lastnimi močmi! POSLEDIČNO: Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč pred 1.2.2017 za 12 mesecev ali manj, se terjatev do zapuščine ne uveljavlja  če si dobil denarno pomoč do 12 mesecev je torej ni potrebno vračati. Če jo je prejel za več kot 12 mesecev, se višina prejete denarne socialne pomoči zmanjša za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa še za 1/3 dane pomoči. Prejemniki DSP po 1.2.2017, ki so imeli v lasti stanovanje (hišo) v kateri so tudi bivali in je vrednost večja od 120.000,00 EUR in ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati se za prejeto DSP dedovanje premoženja zapustnika omeji v celoti. Enako velja za varstveni dodatek. Kaj se ne vrača?  Ni treba vračati:  Izredne denarne socialne pomoči ter  pomoči pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in po smrti družinskega člana (posmrtnina)

Question 99

ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV - ZUPJS

Answer 99

ZUPJS določa: • vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil, o katerih se odloča po tem zakonu, • meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, • enoten način ugotavljanja materialnega položaja, • višino določenih pravic iz javnih sredstev, • postopek njihovega uveljavljanja. ``` DENARNI PREJEMKI so:  otroški dodatek,  denarne socialne pomoči,  varstveni dodatek,  državne štipendije. ``` SUBVENCIJE so:  znižanje plačil za programe vrtcev,  subvencije za malice za učence in dijake in za kosila za učence,  oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,  prispevek k plačilu sredstev za družinskega pomočnika,  subvencija najemnine neprofitnega stanovanja itd.,  pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,  pravica do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. ``` VRSTNI RED UVELJAVLJANJA PRAVIC Denarne prejemke vlagatelj uveljavlja po naslednjem vrstnem redu: 1) otroški dodatek, 2) denarna socialna pomoč, 3) varstveni dodatek, 4) državno štipendijo. ``` Če vlagatelj vrstnega reda ne upošteva ga CSD opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja. Če kljub opozorilu vlagatelj v vlogi uveljavlja denarni prejemek v nasprotju z vrstnim redom, ga CSD upošteva v višini, kot če bi bil ta denarni prejemek dodeljen  gleda se samo ali izpolnjuješ pogoj, ne tudi ali te prejemke dejansko dobivaš. POSTOPEK • Pravice se uveljavljajo z enotno vlogo, • odloča CSD z enotno odločbo, • v postopku se uporablja ZUP, • odločba se vroči z dostavo v hišni predalnik, • vročitev je opravljena 21. dan od dneva odpreme, • o pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, • denarni prejemki se izplačujejo mesečno, • pogoji za pridobitev pravic morajo biti izpolnjeni ves čas prejemanja pravice iz javnih sredstev. CSD lahko v roku 3 let po prenehanju pravice po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, ker oseba do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov ali je sporočila neresnične podatke. V takih primerih CSD izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev. O spremembi odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu okoliščin. Če pa je oseba ravnala tako že pred izdajo oz. ob izdaji odločbe, CSD odločbo odpravi. V tem primeru oseba ne more uveljavljati te pravice iz javnih sredstev 3 mesece od dokončnosti odločbe, s katero ji je bila odpravljena odločba o priznanju pravice.

Question 100

Letni dodatek po ZPIZ

Answer 100

Letni dodatek je specifična pravica iz obveznega zavarovanja, njen namen pa je predvsem zagotavljanje boljšega materialnega položaja prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter njihova večja socialna varnost. Uživalci pokojnin, pridobljenih po tujih predpisih, praviloma ne morejo pridobiti pravice do letnega dodatka. Izjema so le uživalci pokojnin, pridobljenih v kateri od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ. Pogoj za pridobitev pravice do letnega dodatka je, da država, v kateri je bila pridobljena pravica do pokojnine, ne izplačuje letnega dodatka upravičencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Do letnega dodatka so upravičeni tudi uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost ter uživalci delnega nadomestila, vendar le v primeru, če ne prejemajo plače niti niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja. Pravice do izplačila letnega dodatka nimajo tisti uživalci, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg pravic. Pri določitvi višine zneska letnega dodatka se poleg pokojnine upravičenca upošteva tudi znesek dela vdovske pokojnine, znesek družinske pokojnine po drugem roditelju ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Od skupne vsote teh prejemkov je odvisna višina izplačanega letnega dodatka. Znesek letnega dodatka se določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.

Question 101

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo

Answer 101

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta znaša 100 % osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa znaša za celoten mesec 3.664,31 evrov bruto. Osnova za materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust (primer: vloga vložena v septembru 2018, upoštevajo se plače od julij 2017 do junij 2018 – izplačana v juliju 2018). Center za socialno delo sam pridobi podatke o osnovi od Finančne uprave

Question 102

Namen ZZRI

Answer 102

Namen zakona je povečati zaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti. Zakon prepoveduje posredno ali neposredno diskriminacijo pri zaposlovanju invalidov, v času trajanja zaposlitve in v zvezi s prenehanjem zaposlitve. V postopku uveljavljanja pravic po ZZRZI se uporabljajo določbe ZUP, če posamezna vprašanja niso drugače urejena v ZZRZI.

Question 103

Kdo lahko pridobi status invalida

Answer 103

Status invalida po ZZRZI lahko pridobi oseba, ki: - ni pridobila statusa invalida po drugih predpisih oz. nima z odločbo pristojnega organa ugotovljenih trajnih posledic telesna ali duševne okvare ali bolezni ter zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev; - je prijavljena kot brezposelna oseba na Zavodu RS za zaposlovanje - je dopolnila 15 let oziroma ni stara več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo pokojninsko dobo in - izpolnjuje merila v skladu z ZZRZI. Status invalida ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev lahko pridobi tudi zaposlena oseba. Za pridobitev statusa invalida po tem zakonu morajo biti pri osebi ugotovljene: - trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni; - težave pri dejavnostih, ki vplivajo na njeno zaposljivost - ovire pri vključevanju v delovno okolje Podrobnejša merila določa pravilnik.

Question 104

Zaposlitvena rehabilitacija

Answer 104

Vrste storitev zaposlitvene rehabilitacije so zlasti: - svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi - priprava mnenja o ravni delovne sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov - pomoči pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo - razvijanje socialnih spretnosti in veščin - pomoč pri iskanju ustreznega dela in zaposlitve, - izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida ter usposabljanje na delovnem mestu,… Invalid, ki mu je priznana pravica do zaposlitvene rehabilitacije, ima pravico do storitev te rehabilitacije v skladu z odločbo in rehabilitacijskim načrtom in hkrati dolžnost, da v njej aktivno sodeluje. Ima tudi pravico do denarnih prejemkov (plačila stroškov javnega prevoza, stroškov bivanja, denarnega prejemka za čas trajanja zaposlitvene rehabilitacije v višini 30% minimalne plače mesečno, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo v obsegu najmanj 100 ur in invalid ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči po predpisih iz naslova brezposelnih oseb ali po predpisih iz naslova invalidnih oseb). Zaposlitvena rehabilitacija se izvaja kot javna služba v okviru mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. V to mrežo se vključijo javni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje za izvajanje teh storitev in pridobijo koncesijo. Zaposlitvena rehabilitacija se financira iz proračuna RS, če je napotitelj Zavod.

Question 105

Pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitve

Answer 105

1. invalid, ki nima statusa delovnega invalida, iz razloga nesposobnosti – delodajalec mu je dolžan ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas; 2. invalid, ki nima statusa delovnega invalida, iz poslovnega razloga – delodajalec mu je dolžan ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali mu na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotoviti, da mu drugi delodajalec pomudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delu pri njem; 3. delovni invalid II. ali III. kategorije, iz poslovnega razloga ali zaradi ugotovljene invalidnosti - delodajalec mu je dolžan ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali mu na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotoviti, da mu drugi delodajalec pomudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delu pri njem; 4. če delodajalec v teh primerih utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, lahko pogodbo o zaposlitvi odpove brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, če tako odloči komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Question 106

POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STATUSA INVALIDA IN PRAVICE DO ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

Answer 106

Pravico do priznanja statusa invalida po tem zakonu in pravico do zaposlitvene rehabilitacije lahko uveljavlja oseba pri Zavodu. Le-ta lahko o obeh pravicah odloči v istem postopku. Vlogi mora oseba priložiti zdravniški izvid z mnenjem zdravnika in druga dokazila, s katerimi dokazuje trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni. Zavod mora pridobiti mnenje rehabilitacijske komisije. Le-to imenuje minister, pristojen za invalidsko varstvo. Rehabilitacijske komisije na 1. in 2. stopnje delujejo v sestavi 5 članov, predsednik mora biti zdravnik specialist medicine dela. Na podlagi mnenja rehabilitacijske komisije izdela rehabilitacijski svetovalec Zavoda v sodelovanju z invalidom rehabilitacijski načrt, ki določa vrsto, obseg in način izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije. Po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji Zavod izdela oceno invalidovih zaposlitvenih možnosti. Iz ocene mora biti razvidno predvsem, ali je invalid zaposljiv v običajnem delovnem okolju, v podporni ali zaščitni zaposlitvi, za katera dela je usposobljen in kakšne podporne storitve ali zaposlitve potrebuje na delovnem mestu. Kadar kljub zaposlitveni rehabilitaciji, prilagoditvam delovnega mesta ali okolja invalid ne more dosegati delovnih rezultatov vsaj 1/3 zaposlenega na običajnem delovnem mestu, se v oceni zaposlitvenih možnosti oceni, da zaradi invalidnosti ni zaposljiv. Zavod na podlagi ocene zaposlitvenih možnosti invalidu pomaga pri iskanju zaposlitve na ustreznih delovnih mestih v običajnem delovnem okolju, invalidskih podjetjih, podporni ali zaščitni zaposlitvi oziroma pri vključitvi v programe aktivne politike zaposlovanja. Če Zavod ugotovi, da invalid zaradi invalidnosti ni zaposljiv ali da se lahko zaposli le v zaščitni ali podporni zaposlitvi, izda o tem odločbo.

Question 107

PROGRAMI SOCIALNE VKLJUČENOSTI

Answer 107

To so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. V te programe se vključujejo invalidi, ki zaradi invalidnosti niso zaposljivi (odločba Zavoda). Programe socialne vključenosti izvajajo izvajalci, ki so izbrani na javnem razpisu, ki ga izvede ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo. Z izbranimi izvajalci sklene ministrstvo večletno pogodbo o izvajanju programov socialne vključenosti. Ti programi se sofinancirajo iz državnega proračuna.

Question 108

ZAPOSLOVANJE INVALIDOV

Answer 108

Invalidi se zaposlujejo na delih, ki ustrezajo njihovim sposobnostim, in sicer: - v običajnem delovnem okolju - v invalidskih podjetjih – kapitalske družbe, ki zaposlujejo najmanj 40% invalidov in jim minister, pristojen za invalidsko varstvo, podeli status invalidskega podjetja; - v podporni zaposlitvi – zaposlitev na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju s strokovno in tehnično podporo; - v zaščitni zaposlitvi – zaposlitev na delovnem mestu in v delovnem okolju, prilagojenem delovnim sposobnostim in potrebam invalida; praviloma v zaposlitvenem centru. Delodajalci v letnem poslovnem načrtu, v sistemizaciji oziroma razvidu delovnih mest izdelajo načrt zaposlovanja invalidov, v katerem predvidijo delovna mesta, ki so primerna za zaposlitev invalidov in druge ukrepe za ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu. Primerna delovna mesta so predvsem tista, na katerih invalidnost ni ovira za enakovredno opravljanje dela. Invalid, ki prejema nadomestilo iz naslova invalidnine oziroma brezposelnosti in se zaposli za krajši delovni čas od polnega, zadrži pravico do prejemanja sorazmernega dela tega nadomestila. Delodajalec invalidu ne sme redno odpovedati pogodbe o zaposlitve zaradi nesposobnosti, če ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov zaradi invalidnosti. V takih primerih mora delodajalec invalidu najprej ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za dela, ki ustrezajo njegovim sposobnostim in izobrazbo. Če mu delodajalec ne more ponuditi takšne nove pogodbe, mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, o čemer odloča posebna komisija. Delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu ali pa mu na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu ta ponudi takšno zaposlitev. Če takšne ponudbe invalid ne sprejme, izgubi pravico do odpravnine in nima pravice do nadomestila za čas brezposelnosti.

Question 109

Zaščitna zaposlitev

Answer 109

Zaščitna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu in okolju, ki je prilagojen njegovim delovnim sposobnostim in potrebam. Takšna zaposlitev se zagotavlja invalidu, ki ni zaposljiv na običajnem delovnem mestu. Zaščitna delovna mesta se določijo s splošnim aktom delodajalca ali v izjavi o varnosti. Invalid sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi na zaščitenem delovnem mestu. V tej pogodbi se dodatno opredeli tudi način in obseg izvajanja strokovne pomoči in spremljanja invalida na delovnem mestu oz. druge storitve glede na ugotovljene potrebe invalida. Na podlagi sklenjene pogodbe ima invalid pravico do subvencije plače. Zaposlitveni center = pravna oseba, ki se ustanovi izključno zaradi zaposlovanja invalidov izključno na zaščitenih delovnih mestih. Izpolnjevati mora vse pogoje, ki jih predpiše minister, pristojen za invalidsko varstvo. Takšen center zagotavlja invalidom, zaposlenim na zaščitenih delovnih mestih, delo na svojem sedežu, v svojih poslovnih enotah občasno pa tudi pri drugih poslovnih partnerjih. Zaradi zagotavljanja zaščitenih delovnih mest za invalide so zaposlitveni centri organizacije posebnega pomena. Deležni so posebnih proračunskih sredstev, olajšav in posebnih oprostitev. Tako kot invalidska podjetja imajo tudi zaposlitveni centri prednost pri pridobivanju javnih naročil.

Question 110

Podporna zaposlitev

Answer 110

Podporna zaposlitev je zaposlitev invalida na običajnem delovnem mestu s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju. Invalid sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi, v kateri mora biti posebej opredeljen način in obseg strokovne in tehnične pomoči invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju. Na podlagi te pogodbe invalid pridobi pravico do subvencije plače, če dosega nižje delovne rezultate.

Question 111

Invalidska podjetja

Answer 111

Kot invalidsko podjetje lahko posluje gospodarska družba, ki je organizirana kot kapitalska družba. D.o.o., d.d. ali k.d.d. lahko posluje kot invalidsko podjetje, če med celim poslovnim letom zaposluje in usposablja najmanj 40% invalidov od vseh zaposlenih v družbi. Kot invalidsko podjetje lahko takšna gospodarska družba začne poslovati, ko pridobi status invalidskega podjetja. Tega ji podeli minister, pristojen za invalidsko varstvo, po predhodnem soglasju Vlade. Invalidska podjetja so dolžna najmanj 60% ustvarjenega dobička nameniti za povečanje osnovnega kapitala družbe oziroma ga porabiti za izboljšanje delovnih pogojev invalidov, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za invalide,.. Takšna podjetja morajo predhodno obveščati ministrstvo o večji širitvi ali krčenju dejavnosti, pridobitvi ali odtujitvi nepremičnin, povečanju ali zmanjšanja števila zaposlenih invalidov, sprejetju sklepa o prenehanju družbe in drugih pomembnih razvojnih odločitvah. Invalidska podjetja so dolžna letna in poslovna poročila revidirati in jih predložiti ministrstvu. Gospodarski družbi se lahko z odločbo odvzame status invalidskega podjetja, če je pri nadzoru ugotovljeno: - da ne izpolnjuje več pogojev za ohranitev statusa invalidskega podjetja - da nenamensko uporablja sredstva iz naslova oprostitev in olajšav - da huje krši predpise. Zoper to odločbo ni pritožbe.

Question 112

NAČINI POSPEŠEVANJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV

Answer 112

a) Kvotni sistem zaposlovanja invalidov Delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev so dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od skupnega števila vseh zaposlenih delavcev – kvote. Kvoto določi Vlada RS na predlog Ekonomsko socialnega sveta z Uredbo. Odvisna je tudi od dejavnosti delodajalca, ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6%. V kvoto se štejejo vsi invalidi, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko. Delodajalec, ki ne izpolni kvote, je dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v Sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70% minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev kvote. Za izterjavo teh prispevkov je pristojna DURS. b) Vzpodbude za zaposlovanje invalidov Vrste finančnih vzpodbud, ki se lahko priznajo za enakopravnejše vključevanje invalidov v zaposlitev: - subvencije plač invalidom (uveljavlja jo pri Skladu zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov, ki so posledica njegove invalidnosti; najvišji odstotki subvencije so predvideni za invalide v zaščitni zaposlitvi, nato v podporni zaposlitvi, najmanjše pa za invalide v invalidskem podjetju - v zaščitni zaposlitvi od 30% do 70% minimalne plače, v podporni zaposlitvi in v invalidskem podjetju pa od 5% do 30% minimalne plače) - plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov (max. 70% dejanskih stroškov, če ni drugega zavezanca za plačilo) - plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju (če gre za invalida nad predpisano kvoto) - oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov (za invalide, ki jih delodajalci zaposlujejo nad predpisano kvoto; na podlagi odločbe Sklada) - nagrade za preseganje kvote - letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov

Question 113

SKLAD ZA VZPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA INVALIDOV

Answer 113

Sklad je javni finančni sklad, ki ga z namenom vzpodbujanja zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest zanje ustanovi Vlada RS. Soustanovitelja sklada pa sta ZPIZS in Zavod RS za zaposlovanje. Sklad pridobiva namenska denarna sredstva iz: - plačil delodajalcev zaradi neizpolnjevanja predpisane kvote - sredstev ZPIZS za pospeševanje zaposlovanja invalidov - namenskih prihodkov proračuna iz naslova glob za prekrške - sredstev proračuna za subvencioniranje plač invalidom Sredstva za samo delo sklada pa se zagotavljajo iz proračuna.

Question 114

Nadzor nad ZZRI

Answer 114

Nadzor nad izvajanjem določb ZZRZI obsega: - strokovni nadzor, ki ga izvajajo strokovne komisije ministrstva za invalidsko varstvo - finančni nadzor, ki ga izvaja Računsko sodišče - nadzor nad poslovanjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, zaposlitvenih centrov, invalidskih podjetij, Sklada in Zavoda izvaja ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo - nadzor nad izvajanjem pravic iz naslova delovnih razmerij in zaposlovanja po tem zakonu izvaja Inšpektorat za delo - nadzor nad izpolnjevanjem kvote opravlja Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov