Praktikum pt.1 Flashcards
Davčni organ je imel težave ugotoviti resnično dejansko stanje zadeve, zato se je z davčnim zavezancem, zoper katerega je tekel postopek, dogovoril za višino davka, ki ga mora ta plačati. Je to v Sloveniji dopustno? Svoj odgovor utemeljite!
Ne, ni se dopustno dogovoriti glede davčne osnove, saj to krši načelo zakonitosti. V primeru, da davčni organ ne more ugotoviti davčne osnove, ker mu davčni zavezanec ni posredoval informacij, se lahko posluži instituta ocenjene davčne osnove.
Materialni davčni zakon je pred spremembo določal, da zastaralni rok za odmero davka znaša 3 leta, s spremembo pa se je ta rok podaljšal na 5 let. Davčni inšpektor je začel opravljati davčni inšpekcijski nadzor po omenjeni spremembi zakona, in sicer za obdobje pred omenjeno spremembo zakona po poteku 3letnega, vendar pred potekom 5-letnega zastaralnega roka. Ali bo odločba, s katero bi davčnemu zavezancu odmeril davek zakonita? Svoj odgovor utemeljite.
Ne, odločba ne bo zakonita, ker je s potekom zastaralnega roka tudi obveznost že zastarala. Država s tem izgubi pravico zahtevati izpolnitev davčne obveznosti.
Davčni zavezanec je kupil delnice leta 2010, ko promet z njimi ni bil obdavčen. Dne 1. 1. 2014 je začel veljati zakon, ki je sklenitev pogodbe o prodaji delnic obdavčil po stopnji 5 % od kupnine (davek na promet delnic). Davčni zavezanec je leta 2016 prodal delnice za 100 denarnih enot in je bil na podlagi zakona dolžan napovedati prodajo v 15 dneh od sklenitve pogodbe. Ali je v tem primeru mogoče govoriti o posegu v načelo zaupanja v pravo (retrospektivnost ali retroaktivnost)? Odgovor utemeljite!
Ne, ne moremo govoriti o posegu v načelo zaupanja v pravo. Določba namreč nima retroaktivnega ali retrospektivnega učinka, saj ne posega v že zaključena razmerja, ampak posega v neka razmerja, ki bodo nastala v prihodnje.
Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev se je zakonodajalec odločil sprejeti zakon o letnem davku na nepremičnine. Lastniki nepremičnin so v javnosti začeli s kampanjo, da gre za diskriminatoren davek, kajti lastniki ostalih vrst premoženja (npr. zlata, umetnin, denarnih sredstev) bodo v boljšem položaju od njih, saj njihovo premoženje ne bo obdavčeno. Ali so njihovi argumenti glede na prakso Ustavnega sodišča RS pravilni – odgovor utemeljite?
Ne, njihovi argumenti niso utemeljeni in z njimi ne bodo uspeli. Namreč, UST je skozi svojo ustavnosodno prakso povedalo, da ima zakonodajalec široko polje diskrecije, ko pride do odločanja, kaj naj bo predmet obdavčitve. Ne sme pa biti predmet obdavčenja nekaj, kar posega v prepoved diskriminacije, torej davek ne sme biti diskriminatoren (npr. davek na dolžino las).
Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev je zakonodajalec sprejel davčni zakon, po katerem so dohodki obdavčeni po 70-odstotni davčni stopnji. Analizirajte primer glede na prakso Ustavnega sodišča RS!
Po praksi UST davčna stopja, ki je nižja ali enaka 50%, ne posega v pravico do zasebne lastnine. Če bi bila pa davčna stopnja višja, pa je treba v vsakem konkretnem primeru presojati, ali gre za poseg v pravico do zasebne lastnine ali ne. *pomembno je to presojanje torej, ni pa že vsaka tako visoka davčna stopnja avtomatično neustavna.
Zaradi povečanje proračunskih prejemkov se je zakonodajalec odločil, da bo splošno davčno olajšavo priznal le osebam, ki prejemajo letne dohodke, nižje od 8.000,00 EUR, ostalim pa ne. Ali je to dopustno? Svoj odgovor utemeljite?
Ne, ni dopustno določiti splošne davčne olajšave samo tistim, ki imajo nižje dohodke, ampak splošna davčna olajšava pripada vsem, ne glede na to, ali prejemajo višje ali nižje dohodke. To izhaja iz prepovedi obdavčitve dohodka, ki je potreben za nujne življenjske potrebščine in je izraz pravice do dostojanstva.
Davčni zavezanec je 15. 1. 2015 prejel odpravnino, ki takrat ni bila obdavčena z letno dohodnino, 3. 2. 2015 pa je zakonodajalec sprejel novelo zakona, ki je obdavčil vse odpravnine, prejete v letu 2015, za katere bo davčna obveznost nastala 31. 12. 2015. Analizirajte primer z vidika ustavne dopustnosti glede na prakso Ustavnega sodišča RS.
UST je v primeru davkov, ki se odmerijo na periodo in ne cedularno, reklo, da se morajo pri tem uporabiti predpisi, ki so veljali v času, ko je bil dohodek prejet in ne kasneje, ko nastane davčna obveznost (po davčnem obdobju). Namen je v tem, da ko nekdo prejme nek dohodek, lahko z njim tudi razpolaga, drugačna odločitev pa bi posegla v to pravico do prostega razpolaganja.
Občinski svet je dne 4. 5. 2016 sprejel odlok o povečanju vrednosti točke (beri: davčne stopnje) z veljavnostjo od 1. 1. 2016. Analizirajte ravnanje občinskega sveta glede na prakso Ustavnega sodišča RS!
Z občinskim odlokom ni dovoljeno predpisovati davčne stopnje, ampak je to po praksi UST dopustno samo z zakonom. Občinski svet je torej kršil načelo zakonitosti.
V Zakonu o dohodnini je bilo predpisano, da je dobiček pri prodaji nepremičnin oproščen plačila davka po preteku 5 let od pridobitve. Zakonodajalec se je odločil, da bo to obdobje podaljšal na 20 let.
a. Analizirajte primer z vidika zavezancev, pri katerih je na dan uveljavitve zakona že pretekel 5-letni rok!
b. Analizirajte primer z vidika zavezancev, pri katerih je 5-letni rok na dan uveljavitve zakona sicer že začel teči, ni pa še pretekel!
V tem primeru je pomembno to, da davčni zavezanec pridobi pravico do oprostitve davka ne po določenem časovnem obdobju, ampak s prodajo nepremičnine (pogoje je samo, da jo proda določeno časovno obdobje po nakupu). Ker torej ne posega v že pridobljene pravice, niti ne posega v že zaključena pravna razmerja, tudi ne gre za poseg v načelo zaupanja v pravo.
Drug primer je podoben, razlika je samo v tem, da slednji v nobene primeru ne bi mogli uveljavljati pravice do oprostitve plačila davka, ker še ni potekel 5 letni rok. V tem primeru pa lahko rečemo, da davčni zavezanci ne morejo pričakovati nesprejemljivosti na področju davkov
Ena od političnih strank se zavzema za uvedbo davka, ki bi ga vsak zavezanec moral plačevati v enakem absolutnem znesku (t. i. glavarina). Analizirajte to idejo glede na ustavnopravna izhodišča!
Glavarina je en od načinov pobiranja davka, ki je zelo preprosta za odmer in pobiranje. Na drugi strani pa gre za izredno nepravičen davek, ker je regresiven (tiste z nižjimi dohodki bolj prizadane, kot tiste z višjimi) in je zaradi tega tudi nedopusten.
Fizična oseba je dne 5. februarja 2015 prejela avtorski honorar, ki je obdavčen kot dohodek iz zaposlitve po ZDoh-2. Kdaj je nastala davčna obveznost?
Dohodnina je primer davčne obveznosti, ki nastane po koncu nekega davčnega obdobja in ne cedularno, torej ko se nek dohodek prejme. V tem primeru bo torej davčna obveznost nastala po koncu obdobja (konec leta) in ne s prejemom avtorskega honorarja (februarja).
Gospodarska družba je dne 5. decembra 2015 prodala nepremičnino. Kdaj je nastala davčna obveznost za plačilo davka na promet nepremičnin?
V tem primeru pa davčna obveznost nastane cedularno, s sklenitvijo pogodbe o prodaji nepremičnine (ko pride do nekega prometa), in ne po koncu nekega davčnega obdobja.
Davčni organ je v odločbi navedel, da je davčna obveznost za davek, ki se ugotavlja z odločbo na podlagi napovedi, nastala 17. 2. 2016, ker zavezanec tega dne obveznosti ni izpolnil, je dolžan plačati tudi zamudne obresti. Ali ima davčni organ prav? Svoj odgovor utemeljite!
Ne, davčni organ ni ravnal pravilno. Zamudne obresti začnejo teči, ko izteče paricijski rok, torej ko izteče rok za izpolnitev davčne obveznosti. V konkretnem primeru pa ta rok še ni iztekel, in ker torej davčna obveznost še ni zapadla, to pomeni, da tudi zamudne obresti ne morejo teči.
Davčni dolg je nastal 31. 3. 2011, davčni zavezanec bi ga moral obračunati 15. 4. 2011.
a. Kdaj je zastara davčni dolg, če velja 5-letni relativni zastaralni rok? Odgovor utemeljite!
b. Kdaj zastara davčni dolg, če davčni organ ugotovi, da zavezanec davka ni obračunal in o tem obvesti tožilstvo, ker meni, da je storjeno kaznivo dejanje? Odgovor utemeljite!
c. Kdaj zastara davčni dolg, če davčni organ 15. 6. 2014 ugotovi, da zavezanec davka ni obračunal?
Rok za začetek teka zastaralnega roka začne teči dne, ko bi davčni zavezanec moral nekaj obračunati pa ni. V tem primeru bo to 16.4.2011. Pet let od tega dne pa je davčni dolg zastaran.
Na tek zastaralnega roka ne vpliva obvestilo tožilstva, torej v tem primeru se zastaralni rok ne pretrga, ampak teče naprej.
Davčni organ, če ugotovi, da davčni zavezanec ni obračunal davka, pa bi ga moral in zastaralni rok še ni potekel, mora v tem primeru davčnega zavezanca obvestiti in to obvestilo pretrga zastaralni rok.
Dedič je po zapustniku podedoval nepremičnino, katere vrednost znaša 50.000,00 EUR in je dediščino sprejel. Ko je bil zapuščinski postopek končan, je davčni organ proti njemu začel postopek odmere davka, kajti ugotovil je, da zapustnik ni napovedal davka. V tem postopku mu je odmeril znesek 60.000,00 EUR. Davčni zavezanec se je zoper odločbo pritožil, ker je menil, da za davčne dolgove svojega pravnega prednika ni odgovoren. Kolikšen znesek davka bo po vašem mnenju moral na koncu plačati davčni zavezanec? Svoj odgovor utemeljite!
Njegova trditev o tem, da ni odgovoren za dolgove ne drži, saj dedič odgovarja za dolgove zapustnika, v tem primeru za davčni dolg.
Vseeno pa je odgovornost dediča omejena in sicer dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja. Kar pomeni, da bo davčni organ lahko od njega zahteval 50k EUR in ne 60k EUR.
