Posebni del davčnega prava Flashcards
Dohodnina, Davek na dohodke pravnih oseb, Davek na dediščine in darila, Davek na promet z nepremičninami
Odvetnik je stranki svetoval naj se v sodni poravnavi dogovori za odškodnino, ker so te tako ali tako oproščene plačila dohodnine. Ali ima prav? Odgovor utemeljite!
Ne, nima prav, ker niso vse odškodnine oproščene plačila dohodnine, ampak so oproščene samo tiste, ki ne pomenijo nadomestila za izgubljen dobiček, če predstavljajo nadomestilo za izgubljen dobiček, se mora to tretirati kot dohodek osebe, od katere se obračuna dohodnina.
Samostojni podjetnik je ugotavljal davčno osnovo od dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. V davčnem obdobju je izdal račun, ki pa ga do konca obdobja ni dobil plačanega. Ali ga mora vključiti v davčno osnovo (odgovor utemeljite)?
Da, v tem primeru mora tudi ta izdani račun všteti v njegovo davčno osnovo, čeprav ni dobil plačanega. Velja namreč načelo faktorizirane realizacije, pri katerem ni pomembno, ali je bila obveznost dejansko izpolnjena, ampak koliko je bilo izdanih računov.
Andrej je študent in najema dvosobno stanovanje, zato ima eno sobo prazno, po pogodbi pa ima pravico oddati stanovanje v podnajem. Zanima ga, kakšne davčne obveznosti mu bodo nastale, če se odloči, da bi našel »cimra«. Predvsem ga zanima.
Ali se mu dohodek od oddajanja v podnajem všteva v letno dohodninsko osnovo?
Po kakšni stopnji so obdavčeni dohodki?
Kako se izračuna davčna osnova v tem primeru?
Ne, dohodek, ki ga pridobi iz naslova dajanja v podnajem, se ne všteva v letno dohodninsko osnovo.
Davčna stopnja v tem primeru je 25%.
Davčno osnovo pa se izračuna tako, da od najemnine, ki jo dobi od podnajemnika, odšteje najmenino, ki jo mora sam plačevati svojemu najemodalcu in od tega se potem izračuna davek, ker je to v bistvu njegov prihodek.
Ali se fizični osebi, ki ne opravlja dejavnosti, in konec decembra 2015 izvedela predavanje, ki ga je dobila plačanega januarja 2016, upošteva honorar v davčni osnovi leta 2015 ali 2016? Svoj odgovor utemeljite!
Leta 2016, ker gre za prihodek iz odvisnega razmerja (avtorska pogodba) in zato mora biti prihodek prejet, preden se ga obdavči z dohodnino.
Fizična oseba je pred tremi leti v Ljubljani podedovala stanovanje, v katerem ni živela, saj ga je oddajala v najem. Ob dedovanju je bila vrednost 100.000 EUR, danes pa znaša njegova vrednost 110.000 EUR. Ker bo otrok te osebe jeseni začel študirati pravo, bi mu rada podarila to stanovanje, vendar pa ne bi želela imeti dodatnih davčnih obveznosti, povezanih z dobičkom iz kapitala.
Uporabo katerega instituta po ZDoh-2 bi ji svetovali?
Kakšne procesne aktivnosti mora uporabiti, da bi izpolnila pogoje za uporabo instituta?
Kakšne posledice ima uporaba tega instituta za obdarjenca?
Odlog ugotavljanja davčne obveznosti lahko v tem primeru uveljavlja, ker bo nepremičnino podarila njenmu otroku.
V tem primeru mora samo v roku priglasiti uveljavljanje odloga, individualno mora uveljavljati pravico. Pač pravico je treba zahtevati, vloži se vloga.
Za obdarjenca pa ima naslednje posledice: namreč če bo kasneje odsvojil to nepremičnino, se bo ob odsvojitvi upoštevala vrednost nepremičnine, ki jo je imela v času, ko jo je pridobil obdarjevalec (torej v tem primeru starš, 100k in ne vrednost, ki ga ima nepremičnina v času, ko jo je obdarjenec pridobil) ter druga pomemebna posledica pa je ta, da se bo čas imetništva sešteval, kar bo vplivalo na davčno stopnjo (čas imetništva obdarovalca se bo vštel v čas imetništva obdarjenca).
Tone je slovenski dohodninski rezident. Leta 2016 je prodal hišo, ki jo je kupil leta 2010, pri čemer je ustvaril za 100 enot kapitalskega dobička. Odgovorite na naslednja vprašanja:
Po kakšni davčni stopnji bo obdavčen kapitalski dobiček od prodaje hiše in zakaj tako menite?
Kdaj je nastala davčna obveznost za omenjeni kapitalski dobiček in zakaj tako menite?
V tem primeru bo moral plačati dohodek iz kapitala (kapitalski dobiček), ker je odsvojil nepremičnino. V tem primeru se za določitev davčne stopnje upošteva tudi čas imetništva nepremičnine. Ker je imel nepremičnino več kot 5 let, bo davčna stopnja v tem primeru 15%.
Davčna obveznost je v tem primeru nastala s sklenitvijo pogodbe o prodaji nepremičnine, kapitalski dobički so obdavčeni cedularno in ne po koncu nekega obdobja kot velja za dohodke, ki se vštevajo v letno dohodninsko osnovo.
Štefan ima odprt s. p. in je poklicni nogometaš, ki igra za enega od klubov v prvi slovenski ligi. Trenira dvakrat dnevno, klub pa mu mesečno fiksno plačuje 4.000 EUR, za dobro igro in uspehe kluba pa prejema še bonuse. Kakšno vrsto dohodkov prejema Štefan po ZDoh-2? Odgovor utemeljite!
V tem primeru so izpolnjeni vsi pogoji, da gre za dohodek iz odvisnega razmerja in ne dohodek iz dejavnosti. Čeprav v tem primeru ima Štefan odprt s.p. in na prvi pogled deluje, da gre za prihodke iz dejavnosti, on dejansko pridobiva te dohodke iz odvisnega razmerja, ker dela po navodilih kluba itd. V teh primerih se formalnopravno obliko zanemari.
Andrej je zaposlen pri delodajalcu, obenem pa deluje tudi kot samostojni podjetnik posameznik. Ker je Andrej velik strokovnjak na določenem področju, ga je ena od fakultet povabila, da v okviru organiziranega študijskega procesa v prostorih fakultete študentom izvede honorirano predavanje v obsegu dve šolski uri. Katero vrsto dohodkov po ZDoh-2 bo Andrej v tem primeru prejel s strani fakultete? Svoj odgovor utemeljite!
Menim, da gre v tem primeru za pridhodek iz zaposlitve, ker je honorar pridobil na podlagi neke avtorske pogodbe, slednje pa predvideva neko odvisno razmerje, ker druga stran zagotovi prostor, pač se obnaša kot nek delodajalec.
Davčni zavezanec ima 100 enot pretekle davčne izgube, v tem davčnem obdobju, pa je njegova davčna osnova pred upoštevanjem izgub 100 enot, ali bo moral v tem letu plačati dohodnino od dohodka iz dejavnosti (odgovor utemeljite)?
Davčna izguba se lahko v nekaterih primerih upošteva za zniževanje davčne osnove, vendar za največ 50% davčne osnove. To pomeni, da bo lahko se upoštevalo samo 50 enot izgube, ne pa vseh 100 enot, ker bi to presegalo 50% ugotovljene davčne osnove za to leto.
Miha je v korist Toneta ustanovil odplačno služnost stanovanja, po SPZ. Ali je dohodek obdavčen z dohodnino in za katero vrsto dohodka lahko gre? Odgovor utemeljite!
Da, dohodek bo obdavčen z dohodnino, saj gre za prihodek iz oddajanja stvari v najem. *vrsta dohodka je prihodek iz oddajanja stvari v najem, potem pa so še dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti (lahko bi šlo za to, če bi se ukvarjal z dajanjem nepremičnin v najem), dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodek iz prenosa premoženjske pravice, dohodek iz kpitala + drugi dohodki
Janez je v družbi Hiša, d. o. o. dal denar na podlagi pogodbe, ki mu je dajala pravico do izplačila 30 % dobička, ki ga družba ustvari. Za katero vrsto dohodka po ZDoh-2 gre v tem primeru? Odgovor utemeljite!
V tem primeru gre za dohodek iz kapitala, dividende. Za dividendo gre zato, ker gre za izplačilo iz lastniškega deleža in ne iz dolžniško-finančnega razmerja. Prav tako se mu ob izplačilu dividende ne zmanjša njegov delež.
Luka je odšel študirat pravo na Pravno fakulteto v Ljubljani iz Maribora, zato je najel opremljeno stanovanje. Najemodajalec mu je v podpis ponudil pogodbo, s katero mu odda v najem stanovanje za 100 enot in opremo (pohištvo, belo tehniko…) za 50 enot. Kateri znesek se bo upošteval pri izračunu dohodnine, če gre za najemodajalčev dohodek iz oddajanja premoženja v najem? Odgovor utemeljite!
Pri izračunu dohodnine najemodajalca se bo upoštevalo najemnina stanovanja (kot najemnina nepremičnine) in najemnina opreme (to se po ZDoh-2 tudi upošteva kot davčno osnovo za dohodnino, čeprav gre za premičnine).
Marjan je pred 6 leti kupil stanovanje, v katerem je živel, danes pa ga želi prodati, saj bi se preselil. Zanima ga, ali bo moral zaradi prodaje plačati kaj davka, če je bila nakupna cena 100 enot, prodal pa ga bo za 120 enot. Kaj bi vprašali Janeza, da bi mu lahko odgovorili na vprašanje (stroškov vlaganj ni imel)?
Vprašali bi ga, če je lastnik stanovanja, če je v stanovanju živel več kot 3 leta, če je dejansko živel tu, če ima stalno pebivališče tu prijavljeno in če ni stanovanja oddajal v najem ali pa ga uporabljal za opravljanje dejavnosti. Če so ti pogoji izpolnjeni, lahko uveljavlja oprostitev plačila dohodnine iz naslova kapitalskega dobička.
