Praktikum pt. 2 Flashcards
Odvetnik je svoji stranki opravil storitve v začetku meseca septembra 2015 ter jih takrat tudi zaračunal. Stranki je izdal račun, dejala je, da ga bo šla takoj po odhodu iz pisarne plačat, pa tega ni nikoli storila. Proti koncu meseca je ugotovil, da mu stranka teh storitev ne bo nikoli plačala, saj gre za osebo, ki denarja nima.
Ali mora odvetnik kljub temu obračunati DDV od opravljenih in zaračunanih storitev?
Kakšen bi bil odgovor, če bi šel kupec v stečajni postopek?
Odvetnik bo kljub temu, da ve, da računa ne bo dobil plačanega, moral obračunati DDV, gre namreč za obveznost davčnega zavezanca, ne glede na dejansko plačilo računa s strani naročnika dobave.
Če pa gre njegova stranka v stečaj, potem ima odvetnik najprej možnost začeti stečajni postopek zoper to nejgovo stranko (v konkretnem primeru to ne pride v poštev, ker je stečaj že začet) ali pa prijavi terjatev v stečajnem postopku.
V primeru stečajnega postopka zoper kupca, mora odvetnik najprej prijaviti svojo terjatev v stečajni postopek (zahteva se določena aktivnost na strani davčnega zavezanca), šele potem, če se mu v stečajnem postopku terjatev prizna in če se mu s pravnomočnim sklepom o zaključenem stečajnem postopku ni bil v celoti poplačan ali ni bil poplačan, lahko popravi obračun DDV (torej zmanjša obračun DDV). Enako lahko ravna tudi v primeru uspešne prisilne poravnave, ali pa v primeru izbrisa kupca iz sodnega registra ali pa v primeru sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka. 39/3 ZDDV
Brigita je komaj začela opravljati svojo odvetniško dejavnost. Delovala je kot mala davčna zavezanka s sistemu DDV. Kako se bo glasil Brigitin račun za opravljeno storitev vložitve tožbe za stranko, ki je fizična oseba (dopolnite), če znaša vrednost storitve 100,00 in je davčna stopnja za te storitve 20 %. Svoj odgovor utemeljite.
V konkretnem primeru je Brigita mala davčna zavezanka in se zanjo uporablja posebna ureditev po ZDDV. Namreč, po 94. členu ZDDV namreč ni dolžna obračunati DDV. Kar pomeni, da bo njen račun fizični osebi samo plačilo 100eur za opravljeno storitev, brez obračuna DDV.
Podjetnik, ki se ukvarja s pekarstvom, je pri zlatarju kupil prstan za lastne potrebe. Ali ima pravico do odbitka vstopnega DDV? Odgovor utemeljite!
Ne, nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ker en od pogojev za odbitek vstopnega DDV je tudi v tem, da se dobavljeno blago ali opravljena storitev povezuje z opravljanjem dejavnosti podjetnika. Zlat prstan pa ni tako blago, ki ga pekar nujno potebuje za opravljanje svoje dejavnosti, zato ima v tem primeru položaj končnega potrošnika.
Naštej pogoje za odbitek vstopnega DDV! (4)
- “pravi” ali avansni račun izdan s strani drugega pravega podjetnika (nima pravice do odbitka DDV mali podjetnik)
- opravljena dobava ali storitev oz. dan avans
- da se opravljena dobava ali storitev nanaša na obdavčjive transakcijepodjetnika, ki mu je bila dobava opravljena
- da prejemniku dobave ni mogoče očitati, da je vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje v davčni utaji
Podjetnik je pri osebi naročil opravo storitev, ki so bile nenavadno poceni, izvajalec se je čudno obnašal, ni imel poslovnih prostorov, referenc ipd. Ali ima naročnik pravico do odbitka vstopnega DDV? Odgovor utemeljite!
En od pogojev za odbitek vstopnega DDV je tudi ta, da prejemiku blaga ni mogoče očitati, da je vedel, da sodeluje v davčni utaji. V tem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen, saj bi moral podjetnik vedeti, da nekaj ni v redu.
Podjetnik je prejel račun, s katerim je bila zaračunana opravljena storitev, vendar se je v postopku izkazalo, da dejansko ni bila opravljena. Ali ima pravico do odbitka vstopnega DDV? Odgovor utemeljite!
Ne, nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ker je en od pogojev za odbitek vstopnega DDV to, da je bila dobava blaga ali storitev tudi opravljena. V tem primeru ni bila opravljena in zato nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
Posameznik opravlja dejavnost kot mali davčni zavezanec. Ker se njegov promet približuje znesku 50.000,00 EUR v 12 mesecih, se odloči, da bo ustanovil še enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo, kjer bo opravljal isto dejavnost. Ali ima prav (stališče utemeljite)?
Ne, nima prav, ker velja, da se zneski dobav povezanih podjetji vštevajo, če gre za isto naravo storitev ali dobave blage. Ker gre v konkretnem za povezani osebi, ki opravljata isto gospodarsko dejavnost, se bo znesek dobav in storitev sešteval in bo vseeno mogel v sistem pravih podjetnikov, ki so zavezanci za DDV.
Od družbe Šop, d. o. o., ki se ukvarja z maloprodajo, in ima DDV-ID številko ter mora mesečno obračunavati in plačevati DDV, je Neža dne 13. 8. 2018 kupila plastenko vode. Kdaj je nastala davčna obveznost za DDV v tem primeru. Pojasnite, zakaj tako menite!
Davčna obveznost (obračunati DDV) v tem primeru nastane, ko je dobavljeno blago ali opravljena storitev (cedularno; po ZDDV-1 ko nastane obdavčljivi dogodek), ne pa po koncu davčnega obdobja. Pri zavezancih za DDV je le posebnost, da obračunajo DDV konec meseca, torej deluje kot davek, ki se obračuna na obdobje, ampak je to izraz načela ekonomičnosti.
Ana in Miha se ustno dogovorita za prodajo hiše dne 15. oktobra, vsebino pa zapišeta 2. novembra, overita jo 5. novembra ter jo istega dne predložita zemljiškoknjižnemu sodišču za izvedbo prepisa. Ta prepis izvede 15. decembra. Prenos posesti izvedeta 3. januarja naslednjega leta. Kdaj je nastal davčni dolg in obveznost vložitve napovedi? Odgovor utemeljite!
Davčna obveznost v primeru davka na promet z nepremičninami nastane, ko je sklenjena pogodba, ki je sposobna prenesti LP na nepremičnini, torej taka, ki vsebuje ZK dovolilo. Da bo ZK dovolilo veljavno, je potrebno podpis na ZK dovolilu overiti. To pomeni, da se komaj 5. novembra izpolnijo pogoji za nastanek davčne obveznosti.
