Obtočila Flashcards
Katera dva tipa obtočilnega sistema poznamo in kaj je značilno za njiju? Naštej prednosti obeh
Odprt obtok: - hemolimfa - nizek tlak - počasen tok - difuzen razvod - ni kapilar - najdemo ga pri mehkužcih (razen glavonožcih) in artropodih - prednosti > nizek tlak --> nižja poraba E > posreduje silo za iztegovanje telesnih delov
Zaprt obtok - ločenost krvi in limfe - visok tlak - hiter tok -usmerjen tok - izmenjava skoti steno kapilar --> tanka stena - kolobarniki, glavonožci, vretenčarji (od dvoživk naprej imamo tudi dvojni krvni obtok) - prednosti > hitrejši tok in transport snovi
Kaj so lakune, sinusi in ostie?
Obtočilni sistem nevretenčarjev
- lakune - majhni prostori med tkivi, ki so anastomozno povezani
- sinusi - večji prostori med organi - kanali za kri da gre v sosednje lakune
- ostie - tam kjer kri vstopa v srce
Srce rib, ki dihajo s škrgami
- ima 4 komore (atrij, ventrikel, venozni sinus, arterijski bulbus)
- venozni sinus je krčljiva komora na izlivu vseh velikih ven v srce
- arterijski bulbus črpa z ventriklom in pomaga črpati kri
- imajo en krvni obtok - ventralna aorta –> škrge –> dorzalna aorta –> sistemski obtok –> srce
- tlak je nizek, izmenjava snovi je počasna
- glavna gonilna sila je spužvast miokard ventrikla (pokriva potrebe po dostavi O2 v srčno mišico, ni venčnega žilja)
Obtočila rib, ki dihajo zrak
- dihala so razvita iz ust, črev, plavalnega mehurja - bogato ožiljena
- deoksi kri gre iz srca v vsa tkiva, tudi v dihala
- kri iz dihal je oksi, vendar se meša z deoksi drugih tkiv
Kakšna sta krvna obtoka pri dvoživkah in plazilcih? (in terms of ločenost)
- nista popolnoma ločena
- dvoživke imajo 1 ventrikel (skupna črpalna komora)
- plazilci imajo nepopolno ločena atrija in ventrikla
Katere tipe venčnega žilja poznamo, pri katerih organizmih jih najdemo?
Kompaktni miokard
- pri sesalcih in ptičih
- nasprotni tok krvi, kot je tok krvi skozi ventrikel - najbolj učinkovito
Spužvasti miokard
- kostnice, dvoživke, plazilci
Miokard z zunanjim kompaktnim slojem in notranjim spužvastim slojem
- nekatere kostnice, dvoživke, plazilci
Miokard z mešano strukturo
- hobotnice
- povišana potreba po O2 zaradi aktivnejšega načina življenja
Miogeni in nevrogeni ritmovniki - kje jih najdemo, značilnosti
Miogeni ritmovniki
- pri vretenčarjih, mišičnega izvora
- hierarhična ureditev na osnovi padajoče lastne frekvence - primarni je SA vozel, več sekundarnih ritmovnikov
- lokacija SA vozla:
> venozni sinus - ribe, dvoživke, plazilci
> desni atrij - ptice, sesalci
- ektopični ritmovniki - miocite se odločijo preobrazit v ritmovnik - lahko moti srčni ritem
Nevrogeni ritmovniki
- pri nevretenčarjih, živčnega izvora - drobni gangliji, tvorijo lokalna vezja
- vsaka miocita je oživčena, se proži le ob prehodu AP iz nevrona
Definiraj sistemski, pljučni, portalni in limfni obtok!
Sistemski: vse arterije, ki vstopajo v vse organske sisteme, razvod kapilar, razvod ven, ki pošiljajo kri v pljučni obtok
Pljučni obtok: šibkejša (desna) polovica srca potiska kri z nižjim tlakom v pljuča, kjer imamo samo 1 razvod kapilar - oksi kri gre v sistemski obtok
Portalni obtok: vene in arterije, ki se nahajajo med dvema organoma
> jeterna portalna vena med prebavilom in jetri –> kapilare iz črevesja grejo po tej veni
> portalna žila med hipotalamusom in hipofizo –> nosi vrhovne hormone
Limfni obtok: limfa je presežek krvi, ki se ne utegne transportirati nazaj v vene –> tvori limfo, ki se po zunajceličnem transportu pasivno pretaka proti srcu - limfni vodi se odpirajo v veno cavo
Kaj je perfuzija in kaj krvni tlak? Katere tri vrste energije krvi vplivajo na pretok krvi in kako se imenuje njihova vsota?
Perfuzija - prisilni tok krvi skozi žile
Krvni tlak - glavna sila, ki usmerja tok krvi, sila krvi na stene žil - ustvarja ga srce, lahko tudi skeletne mišice
Tri vrste energije:
- potencialna energija tlaka - jo proizvede srce
- kinetična energija - energija krvi v gibanju
- potencialna energija - zaradi težnosti
Vsoti se reče CELOKUPNA TEKOČINSKA ENERGIJA KRVI
Katera dva tipa toka po žilah poznamo, v katerih žilah se pojavljajo? Kakšna je hitrost toka po različnih žilah?
- v večini žil je krvni tok laminaren - ob steni žil kri miruje, na sredini je najhitrejša
- v velikih žilah je tok pulzirajoč in spreminja smer (valovi)
- v kapilarah teče kri počasneje
Kako se imenuje aparatura za merjenje krvnega tlaka’
Sfigmomanometer
Stena arterij in ven, razlike med arterijo in veno?
Stena:
- tunica media - gladke mišice
- tunica adventitia - vezivno tkivo, daje žilam elastičnost in trdnost
- tunica intima - enoslojni epitel
Razlike
- arterije imajo debelejšo steno, predvsem več gladkih mišic
- tunica adventitia je pri venah tanjša in trša
- vene imajo taklobke, ki preprečujejo povrat krvi proti periferiji
- arteriji so sfinktri, ki nadzorujejo kri, ki vstopa v organe
Različne zgradbe sten kapilar v različnih delih organizma
- Obdane z neprekinjeno steno - vsebuje drobne pore med celicami, dovolj za vodne molekule in ione - v mišicah, živčevju, pljučih, vezivu, koži
- fenestrirana stena - ledvice, črevesje - dovolj za ultrafiltracijo in filtracijo v teh organih
- diskontinuirana stena - v krvotvornih organih - dovolj za krvne celice, ki v teh organih vstopajo v krvni obtok
Kaj regulira krvni obtok? Kakšna je vloga simpatika in parasimpatika?
Krvni obtok nadzoruje podaljšana hrbtenjača in lokalni avtoregulacijski mehanizmi. Vse informacije iz skorje velikih možganov, limbičnega sistema, termoregulacijskega in dihalnega centra ter iz mehanoreceptorjev v srcu, arterijah in venah se integrirajo v HIPOTALAMUSU –> informacije potujejo v PODALJŠANO HRBTENJAČO ki uravnava aktivnosti simpatika
Simpatik pospešuje, izloča noradrenalin, parasimpatik zavira (oživčuje le srce medtem ko simpatik oživčuje tudi žile)
Kaj je baroreceptorski refleks?
Baroreceptorji v aortnem loku in karotidnem sinusu zaznavajo napon stene in s tem pretok po sistemskem telesu (aortni lok) in pretok skozi možgane (karotidni sinus)
To so mehanoreceptorji –> pošljejo AP v podaljšano hrbtenjačo –> preko internevronov preklop na parasimpatik in simpatik
Baroreceptorski refleks avtomatsko zmanjša frekvenco utripa, če se poviša venski priliv, ali pa jo poviša, če se priliv zmanjša
