Mišičje 2 Flashcards
Naštej tipe mišičnih vlaken, kakšen tip metabolizma imajo, koliko imajo mioglobina, mitohondrijev in glikogena, kako hitro se utrujajo, kakšen imajo premer, koliko kapilar, kakšna je njihova vloga in pogostost rabe?
Tip 1 - rdeča vlakna, počasna vlakna, oksidativna vlakna
- metabolizem: oksidativna fosforilacija
- mioglobin: veliko –> rdeča barva
- mitohondrij: veliko (manj krčljivih elementov)
- količina glikogena: nizka
- utrujanje: počasno
- premer: majhen
- količina kapilar: veliko
- vloga: drža, dihala
- pogostost rabe: visoka
Tip 2A - rdeča, hitra, oksidativno-glikolitska vlakna
- metabolizem: oksidativna fosforilacija, glikoliza
- količina mioglobina: visoka
- mitohondriji: veliko
- količina glikogena: visoka
- utrujanje: srednje
- premer: srednji
- količina kapilar: veliko
- vloga: stoja, hoja, hitri, ponavljajoči se gibi
- pogostost rabe: srednje
Tip 2B - bela, hitra, glikolitska vlakna
- metabolizem: glikoliza
- količina mioglobina: nizka - lahko delajo brez O2
- mitohondriji: malo (več krčljivih elementov)
- količina glikogena: visoka (vstopa direktno v glikolizo)
- utrujanje: hitro
- premer: velik
- količina kapilar: malo
- pogostost rabe: nizka
Nespecifični in specifični viri E za mišico
Nespecifični viri E:
- Sladkorji
> anaerobna pot - 2mol ATP/mol glukoze
> aerobna pot - 37mol ATP/mol glukoze
- maščobe - aerobno - 140mol ATP/mol maščobnih kislin
- beljakovine - le ob stradanju - mišice razkrajajo same sebe
Specifični viri E:
- ATP
> razpade na ADP+P+30kJ/mol
> strogo reguliran
> se sproti obnavlja
> preveč reaktiven da bi bil lahko zaloga E
- keratinfosfat (KP)
> KP + ADP –> ATP + K (Lohmanova reakcija)
> vmesna zaloga E - pomaga obnavljati ATP takrat, ko mišica začne porabljati E ampak še ne razvije višje ravni E presnove
Toplota
- Bazalna toplota - bazalni metabolizem mišice jo segreva na neko določeno T
- kontrakcijska toplota - kar se porabi za opravljanje mehanskega dela - izgublja toploto zunaj in znotraj organizma
- relaksacijska toplota - E, ki jo porabljajo ATPaze za obnovo, črpanje Ca2+ nazaj v SR
- aktivacijska toplota - za regulacijo celotnih procesov v vlaknu in živčevju, ki mišico poganja
- obnovna toplota: toplota, ki se sprosti ob odstranjevanju odpadnih snovi
Izraba različnih virov E pri daljši vadbi
- kateri reagent se porablja je odvisno od intenzivnosti vadbe in razpoložljivega kisika
- ATP pade takoj
- vstopi KP
- začne se anaerobni metabolizem glukoze, poraba KP pada
- po cca 60min vadbe aerobni metabolizem glukoze preseže anaerobni metabolizem glukoze
Kisikov dolg
- od začetka dela do točke A (začetek oksidacije substrata z maksimalno kapaciteto) je O2 oksidiral druge substrate
- nastane laktat, ki se po vadbi oksidira v jetrih in srcu - zaradi tega smo po vadbi še zadihani
Muskelfiber
- posledica ekscentrične kontrakcije skeletnih mišic –> poškodbe mišičnih vlaken –> iz vlaken uide znotrajcelična vsebina, ki jo telo prepozna kot tujek –> sterilno vnetje, bolečina
- mišica se obnovi v večji masi in volumnu kot sprva (no pain no gain)
Razloži pojme: sarkopenija, atrofija, hipertrofija in hiperplazija
Sarkopenija - tanjšanje mišičnih vlaken
Atrofija - izginjanje vlaken
Hipertrofija - debelitev znotraj obstoječih mišičnih vlaken
- Hiperplazija - proces nastajanja novih vlaken iz zarodnih celic
Kaj je utrujanje mišice? Kako hitro se utrujajo različna vlakna?
Utrujanje = zmanjšanje sposobnosti mišice za kontrakcijo - pade maksimalna sila, maksimalna hitrost kontrakcije, podaljša se tudi čas relaksacije, zniža se frekvenca za popolno in nepopolno tetanizacijo
Je reguliran proces, pri katerem mišica na nek način Ca2+umakne - zniža moč kontrakcije in s tem lastno preobremenitev
Hitra/glikolitska vlakna se utrujajo hitro
Mešani tip se nekoliko počasneje proži, bolj odporen na utrujanje
Počasna vlakna se prožijo počasi, so neutrudljiva zaradi postetanične potenciacije
Hennemanovo načelo velikosti
Rekrutacija motoričnih enot od najmanjših k največjim: sprva počasna rdeča vlakna, pri povečevanju intenzivnosti se rekrutirajo vlakna 2A, pri maksimalni inteziteti pa se rekrutirajo vlakna 2B
Razloži pojma tetanizacija in sumacija!
Tetanizacija - povečevanje moči kontrakcije zaradi hitrega, zaporednega proženja AP
Posamezni trzljaji se začnejo zlivati - sumacija
Tetanizacija s sumacijo omogoča povečevanje moči mišične kontrakcije
Kaj je motorična enota? Kako je s tem pri nevretenčarjih?
Motorična enota je skupina vlaken, ki jo oživčuje posamezen motonevron
Pri nevretenčarjih ista vlakna oživčuje več ratličnih motonevronov, ki se delno prekrivajo - so eksacitorni in inhibitorni nevroni, sila kontrakcije je odvisna od vsote delovanja posameznih vlaken
Oživčenje mišic
Eferentna oz. motorična vlakna - iz CŽS v tarčne organe
- A-alfa motonevroni - debeli, hitri, oživčujejo skeletno mišico
- A-beta in A-gama motonevroni - tanki, počasi, oživčujejo mišično vreteno in skeletne mišice
- B in C motonevroni - oživčujejo gladke mišice, del simpatika
Aferentna oz. čutilna vlakna - iz mišic v CŽS
- Ia, Ib, II - mišično vreteno in tetivni organ - stopnja napora
- senzorji obremenitve
- bolečinska vlakna
Kaj je mišično vreteno?
Droben organ iz spremenjenih mišičnih vlaken, obdan z vezivno ovojnico - je bogato oživčen
Tam najdemo intrafuzalna mišična vlakna, ki jih oživčujejo Ia, II in gama-motonevroni - jedra so poravnana v verižico (nuclear chain fibers) ali vrečko (nuclear bag fibers)
Nuclear chain fibers so krčljivi, oživčeni z gama-motonevroni, mehanoreceptorji, ki zaznajo raztezek
Nuclear bag fibers - skoraj brez krčljivih elementov
Pogačični refleks
Udarec kladivca po pogačičnem ligamentu –> razteg ligamenta –> to zazna mišično vreteno –> pošlje vlak AP do hrbtenjače –> prek sinapse prenos na alfa-motonevron –> skrčenje zgornje stegenske mišice –> brc noge
preko inhibitornega motonevrona v hrbtenjači pride do inhibicije antagonistične mišice na spodnji strani - brca je intenzivna
Refleks omogoča ohranitev pozicije noge ob nenadni spremembi
Če je prepočasen - okvara perifernega živčevja
Golgijev organ
Čutilni organ v elastičnem delu mišice - nima krčljivih elementov, ne more preprečevat preobremenitve - razeguje ga aktivno delo mišice in pasivno raztegovanje zaradi bremena –> informacija o skupni sili na mišico
