Mišičje 3 Flashcards
Vloga gladkih mišic, kako se razlikujejo od prečnoprogastih mišic?
- so v stenah gastrointestinalnega trakta, respiratornega trakta, reproduktivnih organov, urinarnega trakta, žil, omogočajo kontraktilnost očesne zenice in lečno akomodacijo ter piloerekcijo (dvigovanje dlak/perja)
So enojederne, imajo rudimentaren SR (bolj se zanašajo na Ca2+ iz zunajceličnega prostora)
Namesto:
- T-tubulov –> kaveloe
- sarkomer –> nič (aktin in miozin nista urejena v sklade)
- troponina, tropomiozina –> kaldezmon, kalmodulin
- Z-linij –> gosta telesca
- motoričnih ploščic –> zadebelitve
Razmerje aktin:miozin je 12-15:1
Kontrakcija gladke mišice
Kontrakcije se prožijo:
- spontano (ritmovniki)
- ob sproščanju nevrotransmiterjev
- zaradi hormonov
- zaradi parakrine sekrecije (lokalno sproščanje mediatorjev)
- zaradi mehanskega natega (refleks)
Združevanje gladkih mišic
- Single unit - sincicijska gladka mišica
- funkcionalni sincicij, povezan s presledkovnimi stiki - vzburjenje se nemudoma razširi v vse sosednje celice
- prevladujoči tip v GI traktu in predkapilarnih arteriolah
- aktivacija je lahko spontana, z lokalnimi ritmovniki, z mehanskim nategom, nevroni iz vegetativnega ali intrinzičnega živčevja ali z modulacijo s hormoni - Multiple unit gladka mišica
- individualno oživčene celice
- običajno ne tvorijo AP, dovolj je ukaz iz varikozitet
- ne aktivirajo se zaradi natega
- prevladujoči tip v arterijah, dihalih, očesu in piloerektorjih
Večina organov ima mešanico obeh tipov, sesalska maternica ima preobrazbo v single unit v pozni nosečnosti za porod
Kontrakcija v gladki mišici
- dvig citosolnega Ca2+
- Ca2+ se veže na kalmodulin
- aktivacija miozinske kinaze
- fosforilacija miozinske lahke verige
- aktivacija miozinske ATPaze
- vezava miozinske glavice in aktina
- kontrakcija z drsenjem filamentov
Tipi mehanske aktivnosti pri gladki mišici
- fazično - kratek dražljaj –> dvig Ca2+ –> fosforilacija mostičev –> nastanek prehodne sile
- tonično - stimulacija traja dalj časa –> mičica pride v fazo trajne kontrakcije - latch stanje
- catch stanje - ekstremno nizke porabe E (pri školjki)
Na katera dva funkcionalna dela delimo srčno mišico?
Delovni miokard in miogene ritmovnike
Kaj je refraktarna perioda in zakaj je pomembna pri srčni mišici?
Refraktarna perioda - obdobje nevzdražnosti celice
Če bi srčna mišica prezgodaj postala vzdražna, bi se fronta depolarizacije vrnila po neki drugi poti nazaj, prišlo bi do nekontroliranega utripa nekega dela srca –> fibrilacija –> smrt
Ritmovniki v srcu
Omogočajo avtoritmičnost srca
SA - sinoatrialni ritmovnik
- v steni desnega atrija
- je dominanten ker je najhitrejši
- prehod na ventrikle je onemogočen, saj sta atrija in ventrikla ločena z vezivno ovojnico
AV - atrioventrikularni ritmovnik
- počasnejši, prevzame vodilno vlogo če SA odpove ali če nastopi atrijska fibrilacija
- vzburjenje se tu obnovi, nastane AP, ki se burno razširi po prevajalnem tkivu Hissovega snopa
Od apeksa gre vzburjenje po Purkinjejevih vlaknih prot meji med A in V - ventrikel se skrči od spodaj navzgor
Kaj je funny current?
Funny current omogoči, da potencial drsi od diastoličnega minimuma (-60mV) proti -40mV
Nanj učinkujeta simpatik in parasimpatik
Preko trajne regulacije ekspresije funny currenta pride do upočasnitve ali pospešitve srca - če je srce v dobrem fitnesu bo imelo nizko frekvenco v mirovanju
Kateri ljudje imajo veliko srce?
- tvoja mami
- športniki - povečan periferni upor zaradi povečanja preseka skeletnih mišic
- ljudje s povišanim krvnim tlakom - večji upor zaradi skrčenih žil
- ljudje z opešanim srcem
Oživčenje srca
- simpatik oživčuje SA voze, delovni miokard atrija, AV voze, Hissov sno, delovni miokard ventrikla in venčne žile
- parasimpatik/vagus oživčuje SA vozel, delovni miokard atrija in AV vozel
> če bi vagus oživčeval tudi delovni miokard ventrikla bi se zmanjšala črpalna funkcija srca
> sinkoša - preskok v ritmu
AP v delovnem miokardu: dolg MMP –> nenadna depolarizacija –> plato –> repolarizacija –> MMP
AP v ritmovnikih: rahla diastolična depolarizacija –> burna depolarizacija ob dosegu pragu –> krajši plato –> počasnejša repolarizacija
Na katere parametre ritma srca vpliva simpatik ali parasimpatik ko vpliva na enega od ritmovnikov in kako?
- Strmino počasne diastolične depolarizacije
- simpatik: adrenalin sproži adenilat ciklazo v celici ritmovnika –> odprejo se kanali funny currenta –> pospeši depolarizacijo
- parasimpatik: izzove inhibicijo funny currenta –> upočasni ritem - Intrinzični pražni potencial
- simpatik: prag postavi v bolj pozitivne vrednosti –> bo pozneje dosežen –> ritem hitrejši
- parasimpatik: zniža prag –> ritem se upočasni - Minimalni diastolični potencial
- odprtost K kanalov, na katere vpliva ACh iz parasimpatika –> če se ta izloči, se ritmovnik bolj hiperpolarizira –> je upočasnjen
Kako se imenujejo različni učinki živčevja na srčno mišico?
- kronotropni učinki - ritem, frekvenca
- inotropni učinki - moč kontrakcije
- batmotropni učinki - vzdražnost
- dromotropni učinki - hitrost prevajanja po ritmovnikih in purkinjejevih vlaknih
Vsi imajo pozitivno (simpatik) in negativno (parasimpatik) komponento
Zgradba srca
- 2 atrija, 2 ventrikla
- 2 zaklopki na izhodu obeh ventriklov - plučna in aortna (pljučni in sistemski obtok)
- atrio-ventikularne zaklopke
Faze srčnega utripa oz. delovni cikel srca
- Sproščanje/Izovolumetrična relaksacija - volumen se ne spremeni, ventrikel je (skoraj) prazen, sproščen
- Polnjenje - sproščen ventriklel se polni zaradi črpalne akcije atrija
- Izovolumetrična kontrakcija - napon pri nespremenjenem volumnu - stena ventrikla se depolarizira in skrči, tlak se poviša, volumen se ne spremeni
- Praznenje - kritičen prag –> odpre se aortna zaklopka in ventrikel se sprazni, nato se spet sprosti in tlak pade
