OBČUTENJE IN ZAZNAVA Flashcards
Kaj omogočata/zagotavljata občutenje in zaznava?
povezavo med živim bitjem in okoljem. Zagotavljata preživetje.
Od česa je odvisno to kar zaznamo?
od značilnosti predmetov, delovanja čutil, procesov, ki potekajo v možganih, od naših izkušenj, potreb, čustev.
Kako sprejemamo inf. v procesu nastanka zaznave?
sprejemamo s čustvi, jih izbiramo, organiziramo in interpretiramo.
Kaj je občutenje?
je proces sprejemanja dražljajev iz okolja in njihove pretvorbe v živčno vzburjenje.
Kaj je zaznavanje?
je proces organizacije in interpretacije občutkov. Iz številnih informacij, ki jih sprejemamo, oblikujemo smiselne zaznave.
Opiši fiziološki vidik procesa zaznavanja
določeno vrsto dražljajev iz zunanjega okolja/notranjosti telesa, sprejme ustrezno čutilo, v katerem so čutnice, ki pretvorijo dražljaje v živčno vzburjenje. Vzburjenje se iz čutnic prenese po senzornih živčnih vlaknih do središč v možganski skorji.
Kje nastanejo občutki?
v primarnih senzornih središčih
Kje nastanejo zaznave?
v asociacijskih središčih
Kaj so dražljaji?
so energetski procesi, ki posredujejo informacije iz zunanjega ali notranjega okolja.
Kaj so čutila?
so organi, specializirani za sprejemanje in pretvarjanje določene vrste dražjaja.
Kaj so čutnice/receptorji?
so deli čutila, ki pretvori dražjaje v živčno vzburjenje.
Svetlobni dražljaj
- vrsta čutil: oko
- občutki: vid
Toplotni dražljaj
- vrsta čutil: koža
- občutki: toplo/hladno
Kemični dražljaj
- vrsta čutil: nos/jezik
- občutki: vonj/okus
mehanski dražljaj
- vrsta čutil: uho/koža
- sluh/tip
Kaj potrjuje razlikovanje občutkov?
poškodbe čutil, čutilnih živčnih poti, senzornih središč v možganih
Na katera čutila se najpogosteje zanašamo?
oko, uho
Bolezni očes
PSS, ASOC SS
prim SS: slabovidnost, slepota
asoc SS: vizulana agnozija
Naštej zmotne zaznave
iluzije, halucinacije
Kaj so iluzije?
so zmotne zaznave, pri katerih dražljaje iz okolja napačno organiziramo in/ali interpretiramo
Kaj vpliva pri ustvarjanju iluzij?
vpliv psiholoških in fizikalnih dejavnikov
iluzije
Naštej nekaj psiholoških dejvanikov
intenzivna, močna čustva, prepričanja, želje, potrebe.
Kje se nam predvsem pojavljajo iluzije?
v oteženih okoliščinah (tema,hrup)
iluzije
Naštej nekaj fizikalnih dejavnikov
lomljenje svetlobnih žarkov, velike temp. razlike –> nastanek fatamorgane, iluzije navideznega gibanja.
Naštej geometrične iluzije in jih nariši
Muller Lyerjeva iluzija
vertikalno - horizontalno
Kaj so halucinacije?
so zmotne zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih v okolju, temveč jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu.
Naštej vrste halucinacij
- vidne/prividi
- slušne/prisluhi
- tipne
- halucinacija vonja
Zakaj se pojavijo halucinacije?
- zaužitje drog, huda izčrpanost, stradanje, bolezni, povišana temp., pomankanje spanca
- senzorna deprivacija, pri nekaterih druševnih boleznih (shizofrenija)
Kaj je senzorna deprivacija?
da si depriviran od vseh občutkov, dražljajev
Kaj je pozornost?
Je proces usmerjenosti oz. osredotočenosti na omejeno število dražljajev
Kaj delamo z dražljaji?
jih selekcioniramo - na nekatere se osredotočimo, druge zanemarimo
Naštej značilnosti pozornosti
- zaznavna inhibicija
- spremembe v vedenju
- omejen obseg pozornosti
- omejeno trajanje pozornosti
Kaj je zaznavna inhibicija?
dražljajem, na ketere nismo pozorni, je dostop do zavesti preprečen/otežen.
pozornost
Kakšne so spremembe v vedenju
napetost v mišicah, usmerjenost k dražljaju manjša odzivnost na druge dražljaje iz okolja.
Kako je omejen obseg pozornosti
odrasli: 6-9 enot
otroci: 2-3 enote
Kako je omejeno trajanje pozornosti?
16 let: 45 min (32-48)
osnovnošolci: 20-30 min
Katere dejavnike pozornosti poznamo?
zunanje (lastnosti dražljaja)
notranji (izvirajo iz posameznika)
Naštej zunanje dejvanike pozornosti
- Intenzivnost dražljaja (bolj intenzivni, bolj pritegnejo poz.)
- Velikost (večje je, prej opazimo)
- Trajanja in pogostost ponavljanja
- Kontrastnost (bolj kot se razlikuje od okolice, prej ga zaznamo)
- Gibanje in spreminjanje dražljaja
- Modalnost dražljaja (nanaša se na modeliteto – najbolj pritegnejo pozornost slušni, takoj za njimi vidni (rdeča in rumena))
Naštej notranje dejvanike pozornosti
potrebe in motivi, čustva, izkušnje in znanje
notranji dejavniki pozornosti
potrebe in motivi
usmerjajo pozornost. Ljudje smo bolj pozorni na stvari, ki si jih želimo, jih potrebujemo.
notranji dejvaniki pozornosti
čustva
usmerjajo pozornost – bolj smo pozorni na ljudi, situacije, ki so za nas čustveno pomembne. Afekti zmanjšajo poornost, pozornost usmirjamo tistim, ki so nam po karakterju bolj podobni.
notranji dejavniki pozornosti
izkušnje in znanje
na situacije, stvari s katerimi imamo izkušnje, smo bolj pozorni.
Kaj je zaznavna organizacija?
- je proces organizacije čutnih informacij v smiselne celote ali objekte, ki poteka po načelih zaznavne organizacije.
Kaj pojansujejo načela zaznavne organizacije?
Kako zaznavamo objekte
S katerimi vprašanji so povezana načela zaznavne organizacije
kaj je objekt, kaj je podlaga, kje je objekt
Načelo lika in podlage
- deluje že v otroštvu, značilno za vsa področja zaznavanja
načelo lika in podlage
Kaj je lik
tisti del čustvenega polja, ki ga jasno in razločno zaznavamo, ima določeno obliko in zdi se nam da leži pred podlago. Rob, ki ločuje lik od podlage, zaznamo kot del lika
- kot lik ponavadi zaznamo manjši del čutnega polja
Načelo lika in podlage
Kaj je podlaga
ne zaznavamo jasno in razločno, je brez oblike, leži za likom, nanjo nismo pozorni
Naštej notranje dejavnike pri načelu lika in podlage
interesi, izkušnje, znanje
Kaj so načela združevanja?
- pojasnujejo, kako zaznavamo celote oz. kako združujemo elemente v smiselne celote.
Naštej načela združevanja
- načelo bližine
- načelo podobnosti
- načelo zaprtosti
Načelo bližine
Elemente, ki so (časovno ali prostorsko) blizu drug drugemu zaznamo kot celoto.
Načelo podobnosti
Podobne elemente zaznamo kot celoto, npr. na podlagi velikosti, oblike ali barve.
Načelo zaprtosti
Elemente zaznavamo tako, da je celota videti zaprta in popolna.
