OBČUTENJE IN ZAZNAVA Flashcards

1
Q

Kaj omogočata/zagotavljata občutenje in zaznava?

A

povezavo med živim bitjem in okoljem. Zagotavljata preživetje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Od česa je odvisno to kar zaznamo?

A

od značilnosti predmetov, delovanja čutil, procesov, ki potekajo v možganih, od naših izkušenj, potreb, čustev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako sprejemamo inf. v procesu nastanka zaznave?

A

sprejemamo s čustvi, jih izbiramo, organiziramo in interpretiramo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je občutenje?

A

je proces sprejemanja dražljajev iz okolja in njihove pretvorbe v živčno vzburjenje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je zaznavanje?

A

je proces organizacije in interpretacije občutkov. Iz številnih informacij, ki jih sprejemamo, oblikujemo smiselne zaznave.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Opiši fiziološki vidik procesa zaznavanja

A

določeno vrsto dražljajev iz zunanjega okolja/notranjosti telesa, sprejme ustrezno čutilo, v katerem so čutnice, ki pretvorijo dražljaje v živčno vzburjenje. Vzburjenje se iz čutnic prenese po senzornih živčnih vlaknih do središč v možganski skorji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kje nastanejo občutki?

A

v primarnih senzornih središčih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kje nastanejo zaznave?

A

v asociacijskih središčih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj so dražljaji?

A

so energetski procesi, ki posredujejo informacije iz zunanjega ali notranjega okolja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj so čutila?

A

so organi, specializirani za sprejemanje in pretvarjanje določene vrste dražjaja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj so čutnice/receptorji?

A

so deli čutila, ki pretvori dražjaje v živčno vzburjenje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Svetlobni dražljaj

A
  • vrsta čutil: oko
  • občutki: vid
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Toplotni dražljaj

A
  • vrsta čutil: koža
  • občutki: toplo/hladno
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kemični dražljaj

A
  • vrsta čutil: nos/jezik
  • občutki: vonj/okus
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

mehanski dražljaj

A
  • vrsta čutil: uho/koža
  • sluh/tip
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj potrjuje razlikovanje občutkov?

A

poškodbe čutil, čutilnih živčnih poti, senzornih središč v možganih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Na katera čutila se najpogosteje zanašamo?

A

oko, uho

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Bolezni očes

PSS, ASOC SS

A

prim SS: slabovidnost, slepota
asoc SS: vizulana agnozija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Naštej zmotne zaznave

A

iluzije, halucinacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj so iluzije?

A

so zmotne zaznave, pri katerih dražljaje iz okolja napačno organiziramo in/ali interpretiramo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj vpliva pri ustvarjanju iluzij?

A

vpliv psiholoških in fizikalnih dejavnikov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

iluzije

Naštej nekaj psiholoških dejvanikov

A

intenzivna, močna čustva, prepričanja, želje, potrebe.

23
Q

Kje se nam predvsem pojavljajo iluzije?

A

v oteženih okoliščinah (tema,hrup)

24
Q

iluzije

Naštej nekaj fizikalnih dejavnikov

A

lomljenje svetlobnih žarkov, velike temp. razlike –> nastanek fatamorgane, iluzije navideznega gibanja.

25
Q

Naštej geometrične iluzije in jih nariši

A

Muller Lyerjeva iluzija
vertikalno - horizontalno

26
Q

Kaj so halucinacije?

A

so zmotne zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih v okolju, temveč jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu.

27
Q

Naštej vrste halucinacij

A
  • vidne/prividi
  • slušne/prisluhi
  • tipne
  • halucinacija vonja
28
Q

Zakaj se pojavijo halucinacije?

A
  • zaužitje drog, huda izčrpanost, stradanje, bolezni, povišana temp., pomankanje spanca
  • senzorna deprivacija, pri nekaterih druševnih boleznih (shizofrenija)
29
Q

Kaj je senzorna deprivacija?

A

da si depriviran od vseh občutkov, dražljajev

30
Q

Kaj je pozornost?

A

Je proces usmerjenosti oz. osredotočenosti na omejeno število dražljajev

31
Q

Kaj delamo z dražljaji?

A

jih selekcioniramo - na nekatere se osredotočimo, druge zanemarimo

32
Q

Naštej značilnosti pozornosti

A
  1. zaznavna inhibicija
  2. spremembe v vedenju
  3. omejen obseg pozornosti
  4. omejeno trajanje pozornosti
33
Q

Kaj je zaznavna inhibicija?

A

dražljajem, na ketere nismo pozorni, je dostop do zavesti preprečen/otežen.

34
Q

pozornost

Kakšne so spremembe v vedenju

A

napetost v mišicah, usmerjenost k dražljaju manjša odzivnost na druge dražljaje iz okolja.

35
Q

Kako je omejen obseg pozornosti

A

odrasli: 6-9 enot
otroci: 2-3 enote

36
Q

Kako je omejeno trajanje pozornosti?

A

16 let: 45 min (32-48)
osnovnošolci: 20-30 min

37
Q

Katere dejavnike pozornosti poznamo?

A

zunanje (lastnosti dražljaja)
notranji (izvirajo iz posameznika)

38
Q

Naštej zunanje dejvanike pozornosti

A
  • Intenzivnost dražljaja (bolj intenzivni, bolj pritegnejo poz.)
  • Velikost (večje je, prej opazimo)
  • Trajanja in pogostost ponavljanja
  • Kontrastnost (bolj kot se razlikuje od okolice, prej ga zaznamo)
  • Gibanje in spreminjanje dražljaja
  • Modalnost dražljaja (nanaša se na modeliteto – najbolj pritegnejo pozornost slušni, takoj za njimi vidni (rdeča in rumena))
39
Q

Naštej notranje dejvanike pozornosti

A

potrebe in motivi, čustva, izkušnje in znanje

40
Q

notranji dejavniki pozornosti

potrebe in motivi

A

usmerjajo pozornost. Ljudje smo bolj pozorni na stvari, ki si jih želimo, jih potrebujemo.

41
Q

notranji dejvaniki pozornosti

čustva

A

usmerjajo pozornost – bolj smo pozorni na ljudi, situacije, ki so za nas čustveno pomembne. Afekti zmanjšajo poornost, pozornost usmirjamo tistim, ki so nam po karakterju bolj podobni.

42
Q

notranji dejavniki pozornosti

izkušnje in znanje

A

na situacije, stvari s katerimi imamo izkušnje, smo bolj pozorni.

43
Q

Kaj je zaznavna organizacija?

A
  • je proces organizacije čutnih informacij v smiselne celote ali objekte, ki poteka po načelih zaznavne organizacije.
44
Q

Kaj pojansujejo načela zaznavne organizacije?

A

Kako zaznavamo objekte

45
Q

S katerimi vprašanji so povezana načela zaznavne organizacije

A

kaj je objekt, kaj je podlaga, kje je objekt

46
Q

Načelo lika in podlage

A
  • deluje že v otroštvu, značilno za vsa področja zaznavanja
47
Q

načelo lika in podlage

Kaj je lik

A

tisti del čustvenega polja, ki ga jasno in razločno zaznavamo, ima določeno obliko in zdi se nam da leži pred podlago. Rob, ki ločuje lik od podlage, zaznamo kot del lika

- kot lik ponavadi zaznamo manjši del čutnega polja

48
Q

Načelo lika in podlage

Kaj je podlaga

A

ne zaznavamo jasno in razločno, je brez oblike, leži za likom, nanjo nismo pozorni

49
Q

Naštej notranje dejavnike pri načelu lika in podlage

A

interesi, izkušnje, znanje

50
Q

Kaj so načela združevanja?

A
  • pojasnujejo, kako zaznavamo celote oz. kako združujemo elemente v smiselne celote.
51
Q

Naštej načela združevanja

A
  • načelo bližine
  • načelo podobnosti
  • načelo zaprtosti
52
Q

Načelo bližine

A

Elemente, ki so (časovno ali prostorsko) blizu drug drugemu zaznamo kot celoto.

53
Q

Načelo podobnosti

A

Podobne elemente zaznamo kot celoto, npr. na podlagi velikosti, oblike ali barve.

54
Q

Načelo zaprtosti

A

Elemente zaznavamo tako, da je celota videti zaprta in popolna.