Čustva Flashcards
Kaj so čustva oz. emocije?
so procesi, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali do samega sebe
K čemu je usmerjeno vsako čustvo?
k objektu
Do koga vzpostavljamo odnos s čustvi?
vzpostavljamo odnos do ljudi, situavij in dogodkov
Kaj delamo ljudje s čustvi?
situacije in dogodke vrednotimo, presojamo njihov pomen in vrednost za nas
Kdaj doživljamo čustva?
kadar nam je situacija/subjekt subjektivno pomemben, sicer ostanemo ravnodušni (čustvo se ne pojavi)
Naštej sestavne elemente čustev
- subjektivno doživljanje čustva
- kognitivna ocena
- fiziološko vzburjenje
- čustveni izrazi
Razloži subjektivno doživljanje čustev
vsak doživlja čustvo na drugačen način, različna lustva se pojavijo v različnih situacijah
Razloži kognitivno oceno
naša razlaga situacije, pripis pomena situacij
Razloži fiziološko vzburjanje
so telesne spremembe povezane z delovanjem avtonomnega živčevja
- potenje, slabost, rdečica, žeja, pospešeno bitje srca
Razloži čustvene izraze
so spremembe v vedenju, ki se odražajo v naši mimiki obraza, telesni drži, kretnji rok in načinu govora
Do česa vodi neko čustvo po navadi?
k določenemu prilagoditvenemu vedenju
Naštej še druge lastnosti čustev
- se spreminjajo
- povezana z drugimi duševnimi procesi
- imajo prilagoditveno funkcijo
Kako so čustva povezana z drugimi duševnimi procesi?
če dobiš dobro oceno, si vesel in imaš zato večjo motivacijo
Kaj pomeni, da imajo čustva prilagoditveno funkcijo?
- če začutimo strah -> ne naredimo slabih odločitev
- jeza-> vemo, da nam je razlog pomemben, da ostali vejo naše mnenje
- veselje -> da se ponovno vračamo v takšne situacije
Kako delimo čustva?
- po vrednosti (vrednostni vidik)
- po intenzvinosti (jakostni vidik)
- po aktivnosti (aktivnostni vidik)
- po sestavljenosti
- po intenzivnosti in trajanju
Kako delimo čustva po vrednosti?
- pozitivna/ prijetna
- negativna/neprijetna
Kako delimo čustva po intenzivnosti?
- močna
- šibka
Kako delimo čustva po aktivnosti?
- vzburjajoča
- pomirjujoča
Kako delimo čustva po sestavljenosti?
- osnovna
- sestavljena/kompleksna
Kako delimo čustva po intenzivnosti in trajanju?
- razpoloženja
- afekti
Na katere 3 vidike delimo čustva?
- vrednostni vidik
- jakostni vidik
- aktivnostni vidik
Vrednostni vidik
- pozitivna/prijetna (ponos, radost, ljubezen, veselje)
- negativna/neprijetna (ponižanost, žalost, zaskrbljenost)
Jakostni vidik
presojamo glede na situacijo/konteks
- močna čustva
- šibka čustva
Aktivnostni vidik
- vzburjajoča (aktivna)
- Pomirjujoča (mirna)
vzburjajoča (aktivna) čustva
močno fiziološko vzburjenje
- panika, bes, evforija
Pomirjujoča (mirna) čustva
šibka fiziološko vzburjenje
- zadovoljstvo, vedrina, potrtost
Naštej osnovna čustva
- strah
- veselje
- žalost
- jeza
- gnus
- presenečenje
- sprejemanje
- pričakovnje
Naštej značilnosti osnovnih čustev
- so univerzalna (pojavijo se v vseh ljudeh, vsepovsod)
- so prirojena, razvijajo se v prvem letu našega življenja
- jih izražamo na podobni način (vpliv okolja)
- imajo prilagoditveno funkcijo (omogočajo unčinkovito prilagajanje okoliščinam, v katerih jih doživljamo)
Naštej kompleksna čustva
- ljubezen, ponos, sovraštvo, krivda
Naštej značilnosti kompleksni čustev
- njihovo izražanje odvnisno od družbe, kulture
- težja prepoznavnost navzen
- sestavljena iz diad/triad osnovnih čustev
- v razvoju se pojavijo kasneje
Iz katerih čustev je sestavljena ljubezen?
veselje
sprejemanje
Iz katerih čustev je sestavljeno ljubosumje?
ljubezen, strah
Iz katerih čustev je sestavljena zaljubljenost?
veselje, pričakovanje
Iz katerih čustev je sestavljeno razočaranje?
žalost, presenečenje
Iz katerih čustev je sestavljeno zaničevanje?
jeza, gnus
Kaj je FOMO
fear of missing out
Kaj so afekti?
kratkotrajna vendar zelo močna čustva, pri katerih je zmanjšanj nadzor nad našim vedenjem in zmanjšana razsodnost mišljenja
Naštej nekaj afektov
- bes (jeza)
- panika (strah)
- groza (strah)
- evforija (veselje)
- opub (žalost)
Kaj so razpoloženja?
so dolgotrajna in šibka čustva, ki trajajo od nekaj ur do več dni
- razvijejo se postopoma (pogosto se ne zavedamo, kaj je vplivalo na njihov nastanek)
- tvorijo čustveno podlago našega doživljanja in vedenja
- načeloma nimajo svojega objekta
- več pozornosti posvečamo osebam in dogodkom, ki so skladni z našimi razpoloženji
Naštej primere razpoloženja
- nezadovoljstvo (jeza)
- potrtost (žalost)
- tesnobnost (strah)
- vedrina (veselje)
- melanholijo (žalost)
- slaba volja (jeza)
Na katere načine izražamo čustva?
- besedno
- nebesedno
Kaj je nebesedno sporazumevanje?
- ne vsebuje besed, izraža svoja čustva in prepoznava čustva drugih -> uravnava svoje vedenj
- pomembne socialne spretnosti
- način govora
- govorica telesa
Način govora kot nebesedno sporazumevanje?
višina, glasnost, barva glasu, hitrost in ritem govora
izraža predvsem temeljna čustva
Govorica telesa kot nebesedno sporazumevanje?
- obrazni izrazi čustev / mimika obraza
- stik s pogledom (2s da ni nelagodno)
- kretnje rok (družbeno in kulturno pogojeno)
- telesna drža
mimika obraza
spreminjajo se položaji obrvi, čela, oči, vek, položaji mišic na spodnjem delu pobraza
- obrazni izrazi čustev so prirojeni in univerzalni (manjšo vlogo ima vpliv okolja)
kretnje rok
na njih smo manj pozorni -> prikrita čustva (sunkoviti, sproščeni, hitri, počasni)
- na kretnje vpliva kultura
Opiši STRAH
- kadar ocenimo, da je ogroženo nekaj, kar nam je pomembno (samopodoba, zdravje, življenje) in da je nevarnost večja od naših zmogljivosti
- strah nas je lahko za sebe ali za druge
- lahko izvira iz preteklosti, usmerjen pa je v prihodnost
Kaj je razvojna normativnost strahov?
pojav določenih strahov pričakovan v določenem starostnem obdobju
strahovi 3-4 leta
ločitev id staršev, tema, male živali
strahovi šolski otroki
fizična nevarnost, bolezen, poškodba sebe in drugih
strahovi 5-6 let
naravni pojavi, domišljiska bitja, divje živali
strahovi mladostniki
- socialni strahovi (povezani z medvrstbiško skupino, zasmehovanje, neodobravanje)
- storilnostni strahovi (strah pred neuspehom, pred prihodnostjo, slaba ocena, profesor)
Zakaj je lahko strah funkcionalen?
- ombrampa, beg
- pripravi nas na soprijemanje z nevarnostjo, postanemo previdni, se izognemo grožnji
Kdaj je strah nefunkcionalen?
- preveč intenziven na stopnjo ogroženosti (pretirana trema, panika)
- neutemeljen (preprečuje uživanje življenja)
- če straha ne doživljamo, kljub temu da smo ogroženi
Kaj je fobija?
naučeni strahovi, ki ovirajo funkcioniranje posameznika
- klavstrofobija
- socialna fobija (bojiš se ljudi)
Obrazna mimika ko nas je strah
- vodoravne gube na sredini čela
- dvignjene obrvi
- široko odprte/ napete oči
- odprta/napeta usta
Opiši JEZO
- kadar ocenimo, da nekdo ali nekaj neupravičeno ogroža naše pomembne cilje, želje ali vrednote
- jezi se tisti, ki želi spremeniti okoliščine v skladu s svojimi cilji
- lahko je usmerjena proti samemu sebi ačo zunanjemu okolju
- otroci - kadar ne izpolnimo njihovih želj
- intenzivna jeza vodi do telesnih sprememb (pospešeno bitje srca, dihanje, povišanje telesne temp)
Kdaj je jeza konstruktivna in kdaj ne?
- takrat kadar se bi zaradi jeze zavzamete za svoja stališča, izražate mnenja, se postavite zase
- kadar preraste v nasilno vedenje, kadar je preveč izrazita in intenzivna
Obrazna mimika jeza
- obrvi spuščene in stisnjene skupaj
- nosnice so rahlo razširjene
- usta so lahko ravna/stisnjena ali rahlo odprta (kričanje)
Opiši VESELJE
- kadar ocenimo, da smo dosegli pomemben cilj ali uresničili pomembno željo/ vrednoto oz. da smo se približali želenemju cilju
Naštej razloge za veselje
Različni so glede na starost, odvisni od naših izkušenj, osebnostnih lastnosti, vrednot:
- otroci (sladkarije, praznovanje, ko vidijo straše)
- mladostniki (uspeh, dobri odnosi v socialni skupni)
- odrasli (zdravje, dopust, finančno stanje)
Kakšna je prilagoditvena funkcija veselja?
- spodbuja da ponavljamo situacije, ki nam prinašajo veselje
- raje sodelujemo, smo pripravljeni pomagati drugim, laže sprejemamo odločitve, počutimo se varne
Opiši ŽALOST
- kadar ocenimo, da smo dokončno izgubili nekaj pomembnega (ljubljene osebe, živali, predmeta, socialnega položaja)
- usmerjena v preteklost
- odziv na neprijetne dogodke
Kaj je žalovanje?
- navajanje na izgubo, ki poteka skozi različna obdobja
Naštej obdobja žalovanja
- šok ob novici
- protest
- depresija
- sprejemanje
Kaj je čustvena zrelost?
zajema ustreznost čustev okoliščinam, zmožnost uravnavanja in izražanja čustev ter raznovrstnost in kompleksnost čustvovanja
Iz katerih komponent je sestavljena čustvena zrelost?
- ustreznost čustev okoliščinam
- uravnavanje, doživljanje in izražanje čustev
- raznovrstnos in kompleksnost čustvovanja
ustreznost čustev okoliščinam
vrsta intenzivnosti in način izražanja čustev so ustrezna glede na okoliščine:
- ali je čustvo ustrezno glede na kulturna pravilna čustvovanja v tej sit.
- ali je čustvo v tej sit. funkcionalno (ko nam koristijo, spodbujajo prilagoditveno vedenje)
Naštej znake čustvene nezrelosti
- pretiran nadzor nad čustvi
- pomankljiv nadzor nad kakovostjo, intenzivnostjo,izražanjem
uravnavanje doživljanja čustev
- čustvo prepoznam, se ga zavedam
- jih razumemo (vemo zakaj doživljamo)
- jih zmorem predelati / spremeniti
uravnavanje izražanja čustev
ustrezno izraziti z besedami in vedenjem
Raznovrstnost čustev
doživljanje in izražanje vseh čustev- pozitivnih, negativnih, socialno manj zaželenih
Kompleksnost čustev
doživljanje morialnih (sram, krivda) in socialnih (empatija) čustev
