Čustva Flashcards

1
Q

Kaj so čustva oz. emocije?

A

so procesi, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali do samega sebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

K čemu je usmerjeno vsako čustvo?

A

k objektu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Do koga vzpostavljamo odnos s čustvi?

A

vzpostavljamo odnos do ljudi, situavij in dogodkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj delamo ljudje s čustvi?

A

situacije in dogodke vrednotimo, presojamo njihov pomen in vrednost za nas

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kdaj doživljamo čustva?

A

kadar nam je situacija/subjekt subjektivno pomemben, sicer ostanemo ravnodušni (čustvo se ne pojavi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Naštej sestavne elemente čustev

A
  • subjektivno doživljanje čustva
  • kognitivna ocena
  • fiziološko vzburjenje
  • čustveni izrazi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Razloži subjektivno doživljanje čustev

A

vsak doživlja čustvo na drugačen način, različna lustva se pojavijo v različnih situacijah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Razloži kognitivno oceno

A

naša razlaga situacije, pripis pomena situacij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Razloži fiziološko vzburjanje

A

so telesne spremembe povezane z delovanjem avtonomnega živčevja
- potenje, slabost, rdečica, žeja, pospešeno bitje srca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Razloži čustvene izraze

A

so spremembe v vedenju, ki se odražajo v naši mimiki obraza, telesni drži, kretnji rok in načinu govora

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Do česa vodi neko čustvo po navadi?

A

k določenemu prilagoditvenemu vedenju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Naštej še druge lastnosti čustev

A
  • se spreminjajo
  • povezana z drugimi duševnimi procesi
  • imajo prilagoditveno funkcijo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kako so čustva povezana z drugimi duševnimi procesi?

A

če dobiš dobro oceno, si vesel in imaš zato večjo motivacijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj pomeni, da imajo čustva prilagoditveno funkcijo?

A
  • če začutimo strah -> ne naredimo slabih odločitev
  • jeza-> vemo, da nam je razlog pomemben, da ostali vejo naše mnenje
  • veselje -> da se ponovno vračamo v takšne situacije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako delimo čustva?

A
  • po vrednosti (vrednostni vidik)
  • po intenzvinosti (jakostni vidik)
  • po aktivnosti (aktivnostni vidik)
  • po sestavljenosti
  • po intenzivnosti in trajanju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kako delimo čustva po vrednosti?

A
  • pozitivna/ prijetna
  • negativna/neprijetna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kako delimo čustva po intenzivnosti?

A
  • močna
  • šibka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kako delimo čustva po aktivnosti?

A
  • vzburjajoča
  • pomirjujoča
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kako delimo čustva po sestavljenosti?

A
  • osnovna
  • sestavljena/kompleksna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kako delimo čustva po intenzivnosti in trajanju?

A
  • razpoloženja
  • afekti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Na katere 3 vidike delimo čustva?

A
  • vrednostni vidik
  • jakostni vidik
  • aktivnostni vidik
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Vrednostni vidik

A
  • pozitivna/prijetna (ponos, radost, ljubezen, veselje)
  • negativna/neprijetna (ponižanost, žalost, zaskrbljenost)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Jakostni vidik

A

presojamo glede na situacijo/konteks
- močna čustva
- šibka čustva

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Aktivnostni vidik

A
  • vzburjajoča (aktivna)
  • Pomirjujoča (mirna)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

vzburjajoča (aktivna) čustva

A

močno fiziološko vzburjenje
- panika, bes, evforija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Pomirjujoča (mirna) čustva

A

šibka fiziološko vzburjenje
- zadovoljstvo, vedrina, potrtost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Naštej osnovna čustva

A
  • strah
  • veselje
  • žalost
  • jeza
  • gnus
  • presenečenje
  • sprejemanje
  • pričakovnje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Naštej značilnosti osnovnih čustev

A
  • so univerzalna (pojavijo se v vseh ljudeh, vsepovsod)
  • so prirojena, razvijajo se v prvem letu našega življenja
  • jih izražamo na podobni način (vpliv okolja)
  • imajo prilagoditveno funkcijo (omogočajo unčinkovito prilagajanje okoliščinam, v katerih jih doživljamo)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Naštej kompleksna čustva

A
  • ljubezen, ponos, sovraštvo, krivda
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Naštej značilnosti kompleksni čustev

A
  • njihovo izražanje odvnisno od družbe, kulture
  • težja prepoznavnost navzen
  • sestavljena iz diad/triad osnovnih čustev
  • v razvoju se pojavijo kasneje
31
Q

Iz katerih čustev je sestavljena ljubezen?

A

veselje
sprejemanje

32
Q

Iz katerih čustev je sestavljeno ljubosumje?

A

ljubezen, strah

33
Q

Iz katerih čustev je sestavljena zaljubljenost?

A

veselje, pričakovanje

34
Q

Iz katerih čustev je sestavljeno razočaranje?

A

žalost, presenečenje

35
Q

Iz katerih čustev je sestavljeno zaničevanje?

A

jeza, gnus

36
Q

Kaj je FOMO

A

fear of missing out

37
Q

Kaj so afekti?

A

kratkotrajna vendar zelo močna čustva, pri katerih je zmanjšanj nadzor nad našim vedenjem in zmanjšana razsodnost mišljenja

38
Q

Naštej nekaj afektov

A
  • bes (jeza)
  • panika (strah)
  • groza (strah)
  • evforija (veselje)
  • opub (žalost)
39
Q

Kaj so razpoloženja?

A

so dolgotrajna in šibka čustva, ki trajajo od nekaj ur do več dni
- razvijejo se postopoma (pogosto se ne zavedamo, kaj je vplivalo na njihov nastanek)
- tvorijo čustveno podlago našega doživljanja in vedenja
- načeloma nimajo svojega objekta
- več pozornosti posvečamo osebam in dogodkom, ki so skladni z našimi razpoloženji

40
Q

Naštej primere razpoloženja

A
  • nezadovoljstvo (jeza)
  • potrtost (žalost)
  • tesnobnost (strah)
  • vedrina (veselje)
  • melanholijo (žalost)
  • slaba volja (jeza)
41
Q

Na katere načine izražamo čustva?

A
  • besedno
  • nebesedno
42
Q

Kaj je nebesedno sporazumevanje?

A
  • ne vsebuje besed, izraža svoja čustva in prepoznava čustva drugih -> uravnava svoje vedenj
  • pomembne socialne spretnosti
  • način govora
  • govorica telesa
43
Q

Način govora kot nebesedno sporazumevanje?

A

višina, glasnost, barva glasu, hitrost in ritem govora

izraža predvsem temeljna čustva

44
Q

Govorica telesa kot nebesedno sporazumevanje?

A
  • obrazni izrazi čustev / mimika obraza
  • stik s pogledom (2s da ni nelagodno)
  • kretnje rok (družbeno in kulturno pogojeno)
  • telesna drža
45
Q

mimika obraza

A

spreminjajo se položaji obrvi, čela, oči, vek, položaji mišic na spodnjem delu pobraza
- obrazni izrazi čustev so prirojeni in univerzalni (manjšo vlogo ima vpliv okolja)

46
Q

kretnje rok

A

na njih smo manj pozorni -> prikrita čustva (sunkoviti, sproščeni, hitri, počasni)
- na kretnje vpliva kultura

47
Q

Opiši STRAH

A
  • kadar ocenimo, da je ogroženo nekaj, kar nam je pomembno (samopodoba, zdravje, življenje) in da je nevarnost večja od naših zmogljivosti
  • strah nas je lahko za sebe ali za druge
  • lahko izvira iz preteklosti, usmerjen pa je v prihodnost
48
Q

Kaj je razvojna normativnost strahov?

A

pojav določenih strahov pričakovan v določenem starostnem obdobju

49
Q

strahovi 3-4 leta

A

ločitev id staršev, tema, male živali

50
Q

strahovi šolski otroki

A

fizična nevarnost, bolezen, poškodba sebe in drugih

51
Q

strahovi 5-6 let

A

naravni pojavi, domišljiska bitja, divje živali

52
Q

strahovi mladostniki

A
  • socialni strahovi (povezani z medvrstbiško skupino, zasmehovanje, neodobravanje)
  • storilnostni strahovi (strah pred neuspehom, pred prihodnostjo, slaba ocena, profesor)
53
Q

Zakaj je lahko strah funkcionalen?

A
  • ombrampa, beg
  • pripravi nas na soprijemanje z nevarnostjo, postanemo previdni, se izognemo grožnji
54
Q

Kdaj je strah nefunkcionalen?

A
  • preveč intenziven na stopnjo ogroženosti (pretirana trema, panika)
  • neutemeljen (preprečuje uživanje življenja)
  • če straha ne doživljamo, kljub temu da smo ogroženi
55
Q

Kaj je fobija?

A

naučeni strahovi, ki ovirajo funkcioniranje posameznika
- klavstrofobija
- socialna fobija (bojiš se ljudi)

56
Q

Obrazna mimika ko nas je strah

A
  • vodoravne gube na sredini čela
  • dvignjene obrvi
  • široko odprte/ napete oči
  • odprta/napeta usta
57
Q

Opiši JEZO

A
  • kadar ocenimo, da nekdo ali nekaj neupravičeno ogroža naše pomembne cilje, želje ali vrednote
  • jezi se tisti, ki želi spremeniti okoliščine v skladu s svojimi cilji
  • lahko je usmerjena proti samemu sebi ačo zunanjemu okolju
  • otroci - kadar ne izpolnimo njihovih želj
  • intenzivna jeza vodi do telesnih sprememb (pospešeno bitje srca, dihanje, povišanje telesne temp)
58
Q

Kdaj je jeza konstruktivna in kdaj ne?

A
  • takrat kadar se bi zaradi jeze zavzamete za svoja stališča, izražate mnenja, se postavite zase
  • kadar preraste v nasilno vedenje, kadar je preveč izrazita in intenzivna
59
Q

Obrazna mimika jeza

A
  • obrvi spuščene in stisnjene skupaj
  • nosnice so rahlo razširjene
  • usta so lahko ravna/stisnjena ali rahlo odprta (kričanje)
60
Q

Opiši VESELJE

A
  • kadar ocenimo, da smo dosegli pomemben cilj ali uresničili pomembno željo/ vrednoto oz. da smo se približali želenemju cilju
61
Q

Naštej razloge za veselje

A

Različni so glede na starost, odvisni od naših izkušenj, osebnostnih lastnosti, vrednot:
- otroci (sladkarije, praznovanje, ko vidijo straše)
- mladostniki (uspeh, dobri odnosi v socialni skupni)
- odrasli (zdravje, dopust, finančno stanje)

62
Q

Kakšna je prilagoditvena funkcija veselja?

A
  • spodbuja da ponavljamo situacije, ki nam prinašajo veselje
  • raje sodelujemo, smo pripravljeni pomagati drugim, laže sprejemamo odločitve, počutimo se varne
63
Q

Opiši ŽALOST

A
  • kadar ocenimo, da smo dokončno izgubili nekaj pomembnega (ljubljene osebe, živali, predmeta, socialnega položaja)
  • usmerjena v preteklost
  • odziv na neprijetne dogodke
64
Q

Kaj je žalovanje?

A
  • navajanje na izgubo, ki poteka skozi različna obdobja
65
Q

Naštej obdobja žalovanja

A
  1. šok ob novici
  2. protest
  3. depresija
  4. sprejemanje
66
Q

Kaj je čustvena zrelost?

A

zajema ustreznost čustev okoliščinam, zmožnost uravnavanja in izražanja čustev ter raznovrstnost in kompleksnost čustvovanja

67
Q

Iz katerih komponent je sestavljena čustvena zrelost?

A
  1. ustreznost čustev okoliščinam
  2. uravnavanje, doživljanje in izražanje čustev
  3. raznovrstnos in kompleksnost čustvovanja
68
Q

ustreznost čustev okoliščinam

A

vrsta intenzivnosti in način izražanja čustev so ustrezna glede na okoliščine:
- ali je čustvo ustrezno glede na kulturna pravilna čustvovanja v tej sit.
- ali je čustvo v tej sit. funkcionalno (ko nam koristijo, spodbujajo prilagoditveno vedenje)

69
Q

Naštej znake čustvene nezrelosti

A
  • pretiran nadzor nad čustvi
  • pomankljiv nadzor nad kakovostjo, intenzivnostjo,izražanjem
70
Q

uravnavanje doživljanja čustev

A
  • čustvo prepoznam, se ga zavedam
  • jih razumemo (vemo zakaj doživljamo)
  • jih zmorem predelati / spremeniti
71
Q

uravnavanje izražanja čustev

A

ustrezno izraziti z besedami in vedenjem

72
Q

Raznovrstnost čustev

A

doživljanje in izražanje vseh čustev- pozitivnih, negativnih, socialno manj zaželenih

73
Q

Kompleksnost čustev

A

doživljanje morialnih (sram, krivda) in socialnih (empatija) čustev