Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Psihologija II > Motivacija > Flashcards

Motivacija Flashcards

1
Q

Kaj je motivacija?

A

so vsi procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato da bi uresničili potrebe, želje, motivi, konflikt, frustracija, cilj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je psihologija motivacije?

A

kaj nas pripravi do tega, da nekaj naredimo ali ne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj povzroča motivacija?

A

povzroča in usmerja naša dejanja
. eden od dejavnikov, ki povzroča, da ljudje s približno enakimi sposobnostimi ne dosegajo približno enakih ciljev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj so potrebe?

A

je stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomankanje ali presežek snovi v telesu ali informacij v duševnosti
na potrebe nas opozarjajo občutki
- pomankanje: socialni stiki, ljubezni, spanca
- presežek; sladkorja, hrane, soli, zaničevanja, preveč socialnih stikov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

motivacijska potiskanja

A

potrebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

motivacija privlačnosti

A

želje, motivi, cilj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

motivacijski procesi

A
  • zavestna volja in odločanje- jasno razmišljamo o ciljih
  • nezavedni ne prepoznamo, ne znamo ukrepati
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Fiziološke potrebe

A
  • prirojene (razen droge), univerzalne, enake pri vseh ljudeh
    -1. po ohranitvi človekovega življenja (hrana, voda, spanec, kisik)
    -2. po ohranitvi vrste (razmnoževanje)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Psihosocialne potrebe

A

izvirajo iz nepopolnega duševnega ravnovesja in so povezane s človekovim življenjem v skupini
- ljubezen, spoštovanje, izobraževanje, soc. stiki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj so cilji?

A

so predmeti in situacije, za katere pričakujemo, da bodo zadovoljili maso potrebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj je želja?

A

je predstava o cilju, ki bi nam prinesel zadovoljstvo. Želja ne vsebuje vedno tudi namena, da jo nomo poskusili uresničiti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je motiv?

A
  • povežeta se prvini motivacije potiskanja in motivacije privlačnosti
  • je doživeta potreba, vsebuje namen in je usmerjena h cilju
  • hotenje, da nekaj storimo
  • sili, žene v neko vedenje
  • motivi so vsi tisti notranji dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo člov. vedenje, zaznavanje. učenje, mišljenje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Zunanja motivacija

A

zunanji motivi/nagrade - medalje, denar, pohvala, slava, moč
- delujemo zaradi posledic - nagrade in kazni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kakšne so lahko nagrade pri zunanji motivaciji?

A
  • oprijemljive: denar, sladkarije, ocene, medalja, priznanje
  • psihološke: pohvala, status/položaj znotraj skupine, pridobljena moč
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Notranja motivacija

A

notranji motivi izvirajo iz naše notranjosti
- motivacija prihaja iz našega notranjega zadovoljstva (ob dosegu določenega cilja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kdo je avtor teorije: hierarhija potreb po Maslowu?

A

Abraham Maslow

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kako je predstavljena hierarhičnost potreb?

A

v piramidi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kako je Maslow delil potrebe?

A
  • osnovne potrebe/nižje potrebe/potrebe pomanjkanja
  • višje potrebe/potrebe rasti/potrebe bivanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj mora biti izpolnjeno, da lahko začutimo višje potrebe?

A

potrebe na nižji ravni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Naštej osnovne potrebe

A
  1. FIZIOLOŠKE POTREBE
  2. POTREBE PO VARNOSTI
  3. POTREBA PO LJUBEZNI
  4. POTREBE PO SPOŠTOVANJU IN SAMOSPOŠTOVANJU
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

FIZIOLOŠKE POTREBE

A

spolnost, počitek, spanec, hrana, voda, vitamiin, kisik, stalne telesna temperatura

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

POTREBE PO VARNOSTI

A

fizična: zatočišče, da ni ogroženo naše življenje
psihološka: v šoli, da več da te ne bullijajo, prijatelji, šola, razred

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

POTREBA PO LJUBEZNI

A

da se počutimo, da nekam pripadamo, dejanje in sprejemanje ljubezni, izražanje naklonjenosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

POTREBE PO SPOŠTOVANJU IN SAMOSPOŠTOVANJU

A

potreba po dosežkih in uspehih, da imajo ljudje dobto mnenje o meni, da smo cenjeni in spoštovanji, deležni, poznavni, slavni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Naštej višje potrebe

A
  1. KOGNITIVNE POTREBE
  2. ESTETSKE POTREBE
  3. SAMOAKTUALIZACIJA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

KOGNITIVNE POTREBE

A

pridobivanje novega znanja, vedoželjnost, radovednost, razvoj kritičnega mišljenja, učenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

ESTETSKE POTREBE

A

potrebe po lepoti, ustvarjanju, urejenosti, kulturnem udejstvovanju, po redu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

SAMOAKTUALIZACIJA

A

razvoj vseh naših potencialov, žrtvovanje drugih ljudi
ljudje zaznavajo svet, takšen kot je , so ustvarjalni, demokratični

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Opiši osnovne potrebe

A
  • dejavne tako dolgo, dokler jih ne zadovoljimi
  • za zadovoljevanje potrebujemo druge ljudi
  • mlajši človek - nižje potrebe
  • s starostjo - višje potrebe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Opiši višje potrebe

A
  • omogočajo nam osebnostno rast -> pozitivno razvijamo svoj jaz
  • usmerjajo k novim ciljem
  • za zadovoljevanje ne potrebujemo dugih ljudi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Ali vedno potešujemo eno potrebo naenkrat?

A

ne, lahko z eno dejavnostjo zadovoljimo več potreb hkrati
- igramo košarko (fizične, potreba pripadnosti)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

V katerih primerih hierarhija ne velja?

A
  • budistični menihi, bereš knjigo dolgo v noč
  • gladovne stavke
  • učenje (prostovoljno) dolgo v noč
  • župniki(celibat)
  • estetske pred fizološke
33
Q

Kaj je frustracija?

A

je doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji

34
Q

Kakšne so lahko ovire, ki nam preprečujejo doseg cilja?

A
  • objektivne: prihaja od zunaj, nimamo dosti vpliva
  • subjektivne: izvirajo iz nas samih, imamo vlpliv, pomankanje motivacije, lenoba
  • socialne: ovira nas družba, drugi ljudje, ki so boljši, imajo boljše zmožnosti
35
Q

Primer objektivne ovire

A

hudo se poškodujem v prometni nesreči in dolgo ne morem sodelovati pri pouku -> slabe ocene

36
Q

Primer subjektivne ovire

A

sredi leta mi zmnaka motivacije, ne razumem snovi

37
Q

Primer socialne ovire

A

profesor te ne mara, posveča se le nekaterim

38
Q

Kaj je konflikt?

A

je doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo

39
Q

Katere vrste konfliktov poznamo?

A
  • med dvema pozitivnima ciljema (približevanje.-približevanje)
  • med dvema negativnima ciljema (izogibanje - izogibanje)
  • med + in - ciljema (približevanje-izogibanje)
40
Q

približevanje.-približevanje

A

dva študija, dva praznovanja, kaj boš izbral, ne moreš izbrati

41
Q

izogibanje - izogibanje

A

odločanjem med tem kaj se učip, ali se greš učit ali pospravljat, prisiljen izbrati

42
Q

približevanje-izogibanje

A

želimo doseči en cilj, ki ima pozitivne in negativne strani
- delo ponoči, ki je zelo dobro plačano, obisk zobozdravnika, odličen uspeh

43
Q

Kaj je stres?

A

je vzorec fizioloških (tresenje, mrzle roke, prebavne motnje), čustvenih (žalost, obup, jeza), spoznavnih (selektiven spomin, oslabljen spomin, motnje pozornosti) in vedenjskih (razdražljivi,izolacija, najmanjša stvar nas vrže iz tira) odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človeško notranje ravnotežje

44
Q

Kaj so stresorji?

A

pričakovanja, ljudje, šola
- so vsi pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv in zato telesno ali duševno obremenjujemo našo osebnost

45
Q

Naštej skupine stresorjev

A
  • okolje
  • šola/delovno mesto
  • nenadne življenske spremembe
  • vsakodnevne skrbi
46
Q

stresorji

okolje

A

hrup, svetloba, temperatura, prezračenost, vojna območja, naravne nesreče

47
Q

stresorji

šola /delovno mesto

A

sošolci, slabe razlage, roki za oddajo, slabi odnosi s sodelovci, prekratki roki

48
Q

stresorji

nenadne življenske spremembe

A

selitev, smrt, bolezen, naravna nesreča

49
Q

stresorji

vsakodnevne skrbi

A

če prideš pravi čas v šolo, da ne zamudiš javnega prometa, če greš namalico in prideš pravi čas na malico

50
Q

Kako se med seboj razlikujemo glede na stres?

A

glede nato, kako zaznavamo stresorje in kako se nanje odzovemo

51
Q

Naštej vrste stresa

A
  • eustres (dober stres)
  • distres (škodljiv stres)
  • kratkotrajni
  • dolgotrajni
52
Q

opiši eustres

A

gre za ravno pravšnji, kjer presodimo, da so naše sposobnosti večje od zahtevanih
- človeka spodbuja, krepi, vzdržuje vitalnost

53
Q

Opiši distres

A

gre za negativen stres, pri katerem presodimo, da so naše sposobnosti nižje od zahtev
- doživljamo kot napetost, stisko, nevarnost

54
Q

Opiši kratkotrajni test

A

hitreje mine, popusti ->test
reakcija beg ali boj

55
Q

dolgotrajni stres

A

iskanje službe, matura, družina v kateri je prisotno nasilje

56
Q

Kaj so psihomatske motnje?

A

so telesne motnje (motnje krvnega pritiska, sladkorna bolezen, srčni infarkt), povzročajo jih različni psihološki in psihični dejavniki

57
Q

Čustvene motnje

A
  • bipolarna motnja
  • tesnoba
  • depresija
58
Q

Opiši stanje alrma

A
  • zavemo se stresorja
  • postanemo vznemirjeni in zaskrbljeni
  • prva reakcija: šok, krajši upad delovanja
59
Q

Kaj se dogaja v protišoku?

A

začne delovati simpatično živčevje

60
Q

Opiši stanje odpora

A
  • če stresorja ne premagamo, ostanemo dlje v tej fazi
  • veliko dela, manj spanja, manje hrane
61
Q

Faza izčrpanosti

A

znaki izčrpanosti:
- telesni znaki (utrujenost, težave s spanjem, prebavne motnje, padec odpornosti)
- duševni znaki (težave s spominom, koncentracijo, razdražljivostm dolgočasje)
- vedenski znaki (impluzivnost, eksplozivnost, slabši odnosi doma in v službi, socialna izolacija)

62
Q

Konstruktivno sporijemanje s stresom

A
  • osredotočimo na problem
  • izziv, pogum, optimizem, zanimiv, pirvlačen
  • dolgotrajno rešimo težave
  • ne oviramo drugih
63
Q

Naštej načine konstruktivnega spoprijemanja s stresom

A
  1. povečana dejavnost -> premostitev ovire
  2. preusmeritev k drugemu (enakovrednemu cilju)
  3. Zadovoljitev potrebe odložimo kasneje
  4. zadovoljitev potrebe na družbeno sprejemljiv način
64
Q

povečana dejavnost -> premostitev ovire

A

trije testi, več učenja

65
Q

preusmeritev k drugemu (enakovrednemu cilju)

A

fant, ki ga je dekle zavrnilo, si najde drugo punco

66
Q

Zadovoljitev potrebe odložimo kasneje

A

želi telefon, ki je predrag -> v umesnem času aktivno dela za to
željo-> potreba prestavljena na kasneje
- temlejne potrebe ne smejo biti v vsem prikrajšane na dolgi rok

67
Q

zadovoljitev potrebe na družbeno sprejemljiv način

A

potreba po agresivnem vedenju -> treniranje borilne veščine

68
Q

Nekonstruktivno spoprijemanje

A
  • neuspešno
  • osredotočenost na čustva, ne na problem
  • grožnja, negativna čustva
  • trenutno olajšanje -> ne dolgoročna rešitev (znova se pojavlja)
  • oviramo/posegamo v druge ljudi
  • težav ne rešimo, še kar smo nepotešeni -> bolezni
69
Q

Načini nekonsturktivnega spoprijemanja

A
  1. agresivno, nasilno vednje
  2. regresija
  3. beg pred oviro
  4. prehitro se vdamo
  5. utišamo neprijetna čustva
70
Q

agresivno, nasilno vednje

A

pri tem oviramo druge ljudi, še poslabšamo situacijo

71
Q

regresija

A

nzadovanje v vedenju pregodno razvojno stopnjo
- jecljanje, panično kričanje, hlipavost
- otrok postane manj samostojen ko je starejši

72
Q

beg pred oviro - izogibanje

A

imaš veliko testov in ne pišeš vseh
- posledica nespoštovanja dogovorov

73
Q

prehitro se vdamo

A
  • po slavem intrvjuju nehaš iskat službo
  • težave ne rešimo ampak čakamo kaj se bo zgodilo
74
Q

utišamo neprijetna čustva

A

žena se poda v delo, ker ima težave doma

75
Q

Kaj so obrambni mehanizmi?

A
  • so načini soočanja z duševnimi obremenitvami, sprožijo v situacijah, ko je ogroženo naše psihično ravnovesje in ko bi lahko bila prizadeta naša samopodoba
  • ko bi morali sprejeti neko svojo nesposobnost/lastnost, ki se je sramujemo, vzbuja občutek krivde, slao vpliv na mnenje o sebi
  • so NEZAVEDNi, avtomatični odzivi
76
Q

opiši potlačenje/represijo

A

izrinjanje neprijetnih, bolečin, socilano nesprejemljivih vsebin iz zavesti v NEZAVEDBO
- spolna zloraba, žrtev nato ta dogodek potlači, pozabi, ta situacija še vedno vpliva na nas

77
Q

opiši zanikanje/negacija

A

človek ravna tako, da problem ali konflikt sploh ne obstaja (si ga ne prizna)
- mož pretirano pije, a pravi da lahko neha kadar kolihoče, noče na zdravljenje
- nezvestoba moža, žena ga zagovarja

78
Q

opiši racionalizacija

A

način opravičevanja samega sebe
- fizično nasilje, nakup avta (nimaš denarja. ga nerabiš)

79
Q

opiši premeščanje

A

čustev ne izrazimo v odnosu do tistega, ki mu je namenjeno, ampak do nekoga drugega
- učitelj se razjezi, ti zliješ jezo na starše
- učitelj na razred

Psihologija II (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions