Motivacija Flashcards
Kaj je motivacija?
so vsi procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato da bi uresničili potrebe, želje, motivi, konflikt, frustracija, cilj
Kaj je psihologija motivacije?
kaj nas pripravi do tega, da nekaj naredimo ali ne
Kaj povzroča motivacija?
povzroča in usmerja naša dejanja
. eden od dejavnikov, ki povzroča, da ljudje s približno enakimi sposobnostimi ne dosegajo približno enakih ciljev
Kaj so potrebe?
je stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomankanje ali presežek snovi v telesu ali informacij v duševnosti
na potrebe nas opozarjajo občutki
- pomankanje: socialni stiki, ljubezni, spanca
- presežek; sladkorja, hrane, soli, zaničevanja, preveč socialnih stikov
motivacijska potiskanja
potrebe
motivacija privlačnosti
želje, motivi, cilj
motivacijski procesi
- zavestna volja in odločanje- jasno razmišljamo o ciljih
- nezavedni ne prepoznamo, ne znamo ukrepati
Fiziološke potrebe
- prirojene (razen droge), univerzalne, enake pri vseh ljudeh
-1. po ohranitvi človekovega življenja (hrana, voda, spanec, kisik)
-2. po ohranitvi vrste (razmnoževanje)
Psihosocialne potrebe
izvirajo iz nepopolnega duševnega ravnovesja in so povezane s človekovim življenjem v skupini
- ljubezen, spoštovanje, izobraževanje, soc. stiki
Kaj so cilji?
so predmeti in situacije, za katere pričakujemo, da bodo zadovoljili maso potrebe
Kaj je želja?
je predstava o cilju, ki bi nam prinesel zadovoljstvo. Želja ne vsebuje vedno tudi namena, da jo nomo poskusili uresničiti
Kaj je motiv?
- povežeta se prvini motivacije potiskanja in motivacije privlačnosti
- je doživeta potreba, vsebuje namen in je usmerjena h cilju
- hotenje, da nekaj storimo
- sili, žene v neko vedenje
- motivi so vsi tisti notranji dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo člov. vedenje, zaznavanje. učenje, mišljenje
Zunanja motivacija
zunanji motivi/nagrade - medalje, denar, pohvala, slava, moč
- delujemo zaradi posledic - nagrade in kazni
Kakšne so lahko nagrade pri zunanji motivaciji?
- oprijemljive: denar, sladkarije, ocene, medalja, priznanje
- psihološke: pohvala, status/položaj znotraj skupine, pridobljena moč
Notranja motivacija
notranji motivi izvirajo iz naše notranjosti
- motivacija prihaja iz našega notranjega zadovoljstva (ob dosegu določenega cilja)
Kdo je avtor teorije: hierarhija potreb po Maslowu?
Abraham Maslow
Kako je predstavljena hierarhičnost potreb?
v piramidi
Kako je Maslow delil potrebe?
- osnovne potrebe/nižje potrebe/potrebe pomanjkanja
- višje potrebe/potrebe rasti/potrebe bivanja
Kaj mora biti izpolnjeno, da lahko začutimo višje potrebe?
potrebe na nižji ravni
Naštej osnovne potrebe
- FIZIOLOŠKE POTREBE
- POTREBE PO VARNOSTI
- POTREBA PO LJUBEZNI
- POTREBE PO SPOŠTOVANJU IN SAMOSPOŠTOVANJU
FIZIOLOŠKE POTREBE
spolnost, počitek, spanec, hrana, voda, vitamiin, kisik, stalne telesna temperatura
POTREBE PO VARNOSTI
fizična: zatočišče, da ni ogroženo naše življenje
psihološka: v šoli, da več da te ne bullijajo, prijatelji, šola, razred
POTREBA PO LJUBEZNI
da se počutimo, da nekam pripadamo, dejanje in sprejemanje ljubezni, izražanje naklonjenosti
POTREBE PO SPOŠTOVANJU IN SAMOSPOŠTOVANJU
potreba po dosežkih in uspehih, da imajo ljudje dobto mnenje o meni, da smo cenjeni in spoštovanji, deležni, poznavni, slavni
Naštej višje potrebe
- KOGNITIVNE POTREBE
- ESTETSKE POTREBE
- SAMOAKTUALIZACIJA
KOGNITIVNE POTREBE
pridobivanje novega znanja, vedoželjnost, radovednost, razvoj kritičnega mišljenja, učenje
ESTETSKE POTREBE
potrebe po lepoti, ustvarjanju, urejenosti, kulturnem udejstvovanju, po redu
SAMOAKTUALIZACIJA
razvoj vseh naših potencialov, žrtvovanje drugih ljudi
ljudje zaznavajo svet, takšen kot je , so ustvarjalni, demokratični
Opiši osnovne potrebe
- dejavne tako dolgo, dokler jih ne zadovoljimi
- za zadovoljevanje potrebujemo druge ljudi
- mlajši človek - nižje potrebe
- s starostjo - višje potrebe
Opiši višje potrebe
- omogočajo nam osebnostno rast -> pozitivno razvijamo svoj jaz
- usmerjajo k novim ciljem
- za zadovoljevanje ne potrebujemo dugih ljudi
Ali vedno potešujemo eno potrebo naenkrat?
ne, lahko z eno dejavnostjo zadovoljimo več potreb hkrati
- igramo košarko (fizične, potreba pripadnosti)
V katerih primerih hierarhija ne velja?
- budistični menihi, bereš knjigo dolgo v noč
- gladovne stavke
- učenje (prostovoljno) dolgo v noč
- župniki(celibat)
- estetske pred fizološke
Kaj je frustracija?
je doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji
Kakšne so lahko ovire, ki nam preprečujejo doseg cilja?
- objektivne: prihaja od zunaj, nimamo dosti vpliva
- subjektivne: izvirajo iz nas samih, imamo vlpliv, pomankanje motivacije, lenoba
- socialne: ovira nas družba, drugi ljudje, ki so boljši, imajo boljše zmožnosti
Primer objektivne ovire
hudo se poškodujem v prometni nesreči in dolgo ne morem sodelovati pri pouku -> slabe ocene
Primer subjektivne ovire
sredi leta mi zmnaka motivacije, ne razumem snovi
Primer socialne ovire
profesor te ne mara, posveča se le nekaterim
Kaj je konflikt?
je doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo
Katere vrste konfliktov poznamo?
- med dvema pozitivnima ciljema (približevanje.-približevanje)
- med dvema negativnima ciljema (izogibanje - izogibanje)
- med + in - ciljema (približevanje-izogibanje)
približevanje.-približevanje
dva študija, dva praznovanja, kaj boš izbral, ne moreš izbrati
izogibanje - izogibanje
odločanjem med tem kaj se učip, ali se greš učit ali pospravljat, prisiljen izbrati
približevanje-izogibanje
želimo doseči en cilj, ki ima pozitivne in negativne strani
- delo ponoči, ki je zelo dobro plačano, obisk zobozdravnika, odličen uspeh
Kaj je stres?
je vzorec fizioloških (tresenje, mrzle roke, prebavne motnje), čustvenih (žalost, obup, jeza), spoznavnih (selektiven spomin, oslabljen spomin, motnje pozornosti) in vedenjskih (razdražljivi,izolacija, najmanjša stvar nas vrže iz tira) odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človeško notranje ravnotežje
Kaj so stresorji?
pričakovanja, ljudje, šola
- so vsi pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv in zato telesno ali duševno obremenjujemo našo osebnost
Naštej skupine stresorjev
- okolje
- šola/delovno mesto
- nenadne življenske spremembe
- vsakodnevne skrbi
stresorji
okolje
hrup, svetloba, temperatura, prezračenost, vojna območja, naravne nesreče
stresorji
šola /delovno mesto
sošolci, slabe razlage, roki za oddajo, slabi odnosi s sodelovci, prekratki roki
stresorji
nenadne življenske spremembe
selitev, smrt, bolezen, naravna nesreča
stresorji
vsakodnevne skrbi
če prideš pravi čas v šolo, da ne zamudiš javnega prometa, če greš namalico in prideš pravi čas na malico
Kako se med seboj razlikujemo glede na stres?
glede nato, kako zaznavamo stresorje in kako se nanje odzovemo
Naštej vrste stresa
- eustres (dober stres)
- distres (škodljiv stres)
- kratkotrajni
- dolgotrajni
opiši eustres
gre za ravno pravšnji, kjer presodimo, da so naše sposobnosti večje od zahtevanih
- človeka spodbuja, krepi, vzdržuje vitalnost
Opiši distres
gre za negativen stres, pri katerem presodimo, da so naše sposobnosti nižje od zahtev
- doživljamo kot napetost, stisko, nevarnost
Opiši kratkotrajni test
hitreje mine, popusti ->test
reakcija beg ali boj
dolgotrajni stres
iskanje službe, matura, družina v kateri je prisotno nasilje
Kaj so psihomatske motnje?
so telesne motnje (motnje krvnega pritiska, sladkorna bolezen, srčni infarkt), povzročajo jih različni psihološki in psihični dejavniki
Čustvene motnje
- bipolarna motnja
- tesnoba
- depresija
Opiši stanje alrma
- zavemo se stresorja
- postanemo vznemirjeni in zaskrbljeni
- prva reakcija: šok, krajši upad delovanja
Kaj se dogaja v protišoku?
začne delovati simpatično živčevje
Opiši stanje odpora
- če stresorja ne premagamo, ostanemo dlje v tej fazi
- veliko dela, manj spanja, manje hrane
Faza izčrpanosti
znaki izčrpanosti:
- telesni znaki (utrujenost, težave s spanjem, prebavne motnje, padec odpornosti)
- duševni znaki (težave s spominom, koncentracijo, razdražljivostm dolgočasje)
- vedenski znaki (impluzivnost, eksplozivnost, slabši odnosi doma in v službi, socialna izolacija)
Konstruktivno sporijemanje s stresom
- osredotočimo na problem
- izziv, pogum, optimizem, zanimiv, pirvlačen
- dolgotrajno rešimo težave
- ne oviramo drugih
Naštej načine konstruktivnega spoprijemanja s stresom
- povečana dejavnost -> premostitev ovire
- preusmeritev k drugemu (enakovrednemu cilju)
- Zadovoljitev potrebe odložimo kasneje
- zadovoljitev potrebe na družbeno sprejemljiv način
povečana dejavnost -> premostitev ovire
trije testi, več učenja
preusmeritev k drugemu (enakovrednemu cilju)
fant, ki ga je dekle zavrnilo, si najde drugo punco
Zadovoljitev potrebe odložimo kasneje
želi telefon, ki je predrag -> v umesnem času aktivno dela za to
željo-> potreba prestavljena na kasneje
- temlejne potrebe ne smejo biti v vsem prikrajšane na dolgi rok
zadovoljitev potrebe na družbeno sprejemljiv način
potreba po agresivnem vedenju -> treniranje borilne veščine
Nekonstruktivno spoprijemanje
- neuspešno
- osredotočenost na čustva, ne na problem
- grožnja, negativna čustva
- trenutno olajšanje -> ne dolgoročna rešitev (znova se pojavlja)
- oviramo/posegamo v druge ljudi
- težav ne rešimo, še kar smo nepotešeni -> bolezni
Načini nekonsturktivnega spoprijemanja
- agresivno, nasilno vednje
- regresija
- beg pred oviro
- prehitro se vdamo
- utišamo neprijetna čustva
agresivno, nasilno vednje
pri tem oviramo druge ljudi, še poslabšamo situacijo
regresija
nzadovanje v vedenju pregodno razvojno stopnjo
- jecljanje, panično kričanje, hlipavost
- otrok postane manj samostojen ko je starejši
beg pred oviro - izogibanje
imaš veliko testov in ne pišeš vseh
- posledica nespoštovanja dogovorov
prehitro se vdamo
- po slavem intrvjuju nehaš iskat službo
- težave ne rešimo ampak čakamo kaj se bo zgodilo
utišamo neprijetna čustva
žena se poda v delo, ker ima težave doma
Kaj so obrambni mehanizmi?
- so načini soočanja z duševnimi obremenitvami, sprožijo v situacijah, ko je ogroženo naše psihično ravnovesje in ko bi lahko bila prizadeta naša samopodoba
- ko bi morali sprejeti neko svojo nesposobnost/lastnost, ki se je sramujemo, vzbuja občutek krivde, slao vpliv na mnenje o sebi
- so NEZAVEDNi, avtomatični odzivi
opiši potlačenje/represijo
izrinjanje neprijetnih, bolečin, socilano nesprejemljivih vsebin iz zavesti v NEZAVEDBO
- spolna zloraba, žrtev nato ta dogodek potlači, pozabi, ta situacija še vedno vpliva na nas
opiši zanikanje/negacija
človek ravna tako, da problem ali konflikt sploh ne obstaja (si ga ne prizna)
- mož pretirano pije, a pravi da lahko neha kadar kolihoče, noče na zdravljenje
- nezvestoba moža, žena ga zagovarja
opiši racionalizacija
način opravičevanja samega sebe
- fizično nasilje, nakup avta (nimaš denarja. ga nerabiš)
opiši premeščanje
čustev ne izrazimo v odnosu do tistega, ki mu je namenjeno, ampak do nekoga drugega
- učitelj se razjezi, ti zliješ jezo na starše
- učitelj na razred
