Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

mikrobna genetika > mutageneza > Flashcards

mutageneza Flashcards

1
Q

zgradba DNA

A

dušikova baza (adenin, citozin, timin, gvanin)
deoksiriboza
fosfat

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj je mutacija

A

je vsaka sprememba v zaporedju baz v verigi DNA, ki je popravljalni sistemi niso zaznali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je mutageneza

A

Proces oziroma skupina procesov, ki privedejo do mutacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj je mutanta

A

je organizem z mutacijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kaj je divji tip

A

je organizem z nespremenjenim genotipom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kaj je letalna mutacija

A

mutacija ki ni dedna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kako delimo mutacije

A
  1. glede na spremembo v številu in zaporedju baznih parov
  2. po učinku oz. posledici, ki jo povzročijo
  3. po nastanku
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Glede na spremembo v številu in zaporedju baznih parov

A

subsitucija: mutacija, ki ohrani število baznih parov ne pa njihovega zaporedja (tranzicija, transverzija)
delecija: zmanjša število baznih parov
insercija: poveča število baznih parov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

po učinku oz. posledici, ki jo povzročijo

A

nesmiselne: kodon za neko AK se spremeni v stop kodon (UAG - amber, UGA - opal, UAA - okra) - nedokončan C konec

drugačnosmiselne: kodon za neko AK se zamenja s kodonom za neko drugo AK

nevtralne: kodon za neko AK se zamenja s kodonom za neko AK iz iste skupine - ne pozna se na fenotipu

tihe: kodon se spremeni a kodira isto AK - ne pozna se na fenotipu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

po nastanku

A

spontane: mutacija v DNA je poledica normalnega celičnega delovanja in interakcij z okoljem

inducirane: mutacija je posledica mutagenega dejavnika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

katere so najpreprostejše mutacije

A

zamenjava dušikove baze
kodon se spremeni ampak je genski kod degeneriran in pogosto ne pride do zamenjave AK

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

najhujša mutacija

A

nesmiselna - okrnjen protein

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

vpliv mutacij

A

odvisen od mesta, ki ga zaseda mutirana AK

spremembe AK, ki so izven aktivnega mesta proteina imajo manjše posledice kot spremembe AK v aktivnem mestu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kako se kaže mutacija na proteinu

A

spremenjena temperaturna stabilnost
konfiguracijska sprememba
sprememba v delovanju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

do česa privedejo izpadi in vstavitve

A

do premika bralnega okvirja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj so točkovne mutacije

A

to so zamenjave baz in majhni premiki bralnega okvirja

17
Q

vzroki spontanih mutacij

A
  1. DNA POLIMERAZA III: vstavi napačno bazo zaradi tavtomerni oblik baz
  2. SPONTANE LEZIJE: zaradi razcepa N-glikozidne vezi med bazo in sladkorjem.
    Zaradi te cepitve nastane v verigi DNA mesto, ki ga označimo kot AP
    (apurinsko oz. apirimidinsko mesto). Spontana cepitev je sicer možna pri
    vseh štirih bazah v DNA, vendar je cepitev N-glikozidne vezi verjetnejša pri
    purinskih bazah (adenin in gvanin), kar imenujemo depurinacija;
  3. DEAMINACIJA: odcep aminoskupine z baze
  4. KEMIJSKE REAKCIJE: povzročajo spremembe na bazah - superoksidni radikal, vodikov peroksid, hidroksilni ion, hidroksili radikal
  5. SPONTANE PREMESTITVE DNA - transpozicijski elementi
18
Q

kaj sproži inducirano mutacijo?

A
  1. FIZIKALNI DEJAVNIKI: UV, ionizirajoče žarčenje
  2. KEMIJSKI DEJAVNIKI:
    - analogi baz (2AP, 5BU);
    - kemijske spojine, ki spremenijo baze: alkirajoče spojine (MNNG); dušikova kislina
    - spojine, ki se vrinejo med verige DNA: akridini, etidijev bromid
19
Q

kaj so popravljalni mehanizmi

A
  1. sistemi ki neposredno popravijo poškodbe
  2. mehanizmi ki posredno popravljajo poškodbe
  3. postreplikacijsko popravljanje
  4. inducirano popravljanje (sistem SOS)
20
Q

neposredno popravljanje poškodb

A

FOTOREAKTIVACIJA - mehanizem, ki
odstrani metilno skupino z O6
na gvaninu

nepoškodovana DNA –> mutacija zaradi UV –> fotoreaktivacija –> popravljena DNA

21
Q

posredno popravljanje poškodb

A

sistemi popravljanja z izrezovanjem baze, sistemi popravljanja z izrezovanjem nukleotidov (sistem uvrABC)

22
Q

sistem uvrABC

A

nepoškodovana DNA –> mutacija –> uvrABC –> DNA polimeraza l –> DNA ligaza –> popravljena DNA

23
Q

sistemi popravljanja z izrezovanjem baze

A

nepoškodovana DNA –> mutacija –> glikozilaza (mesto AP) –> AP endonukleaza –> ekscizijska endonukleaza –> DNA polimeraza l –> DNA ligaza –> popravljena DNA

24
Q

PRIPRAVLJANJE MUTANT V LABORATORIJU

A
  1. mutageneza s kemijskimi spojinami: hidroksilamin;
  2. mutageneza z žarčenji: žarki UV, gama;
  3. mutageneza z mutatorskimi sevi: mutanta mutD;
  4. mutageneza s transpozoni ali insercijska mutageneza;
  5. supresija nesmiselnih mutacij;
  6. mestno specifična in vitro mutageneza z oligonukleotidi;
  7. sinteza genov in vitro;
  8. genska fuzija.
25
Q

mutageneza z mutatorskimi sevi

A

sev mutD ima okvarjen postreplikacijski popravljalni sistem. Povzroča večinoma zamenjave baz, a tudi nekaj premikov bralnega okvirja. Uporabljamo ga za mutacijo genov, vstavljenih v fagne ali plazmidne vektorje.

Vektorje z vključki, ki jih želimo mutirati, vnesemo v mutatorski sev in jih nekaj časa inkubiramo. V tem času se
pojavijo naključne mutacije. Vektorje z mutiranimi vključki zatem izoliramo iz tega seva in jih
prenesemo v normalen sev.

26
Q

mutageneza s transpozoni (Tn) ali insercijska mutageneza

A

Vektorje z vključki, ki jih želimo mutirati, vnesemo v sev s transpozonom in jih nekaj časa inkubiramo.
V tem času pride do transpozicije transpozona. Vektorje po inkubaciji izoliramo iz tega seva, prenesemo v normalen sev in plazmide s tranpozoni poiščemo s selekcijo glede na odpornost proti antibiotiku.

To mutagenezo uporabljamo, kadar želimo dobiti stabilne mutacije, označene z lastnostjo, zapisano na transpozonu.

27
Q

Supresija nesmiselnih mutacij

A

najprej uvedemo enega od treh stop
kodonov. Zatem spremenjeno DNA prepišemo v mRNA in izvedemo prevajanje mRNA v protein ob
dodatku navadnih tRNA molekul in supresorske tRNA molekule na
katero lahko vežemo do n (n = 1–13) različnih AK. Dobimo protein s poljubnimi dodanimi AK.

28
Q

mestno specifična in vitro mutageneza z oligonukleotidi

A

Ta mutageneza omogoča vključitev mutacije na določeno mesto s pomočjo sintetičnega oligonukleotida,
ki vsebuje želeno mutacijo. Omenjena metoda se v molekularni genetiki pogosto uporablja (zelo različne
izvedbe, vključno s PCR), saj omogoča specifične, vnaprej določene mutacije.

29
Q

In vitro sinteza gena z mutacijo

A

Ta metoda (imenujemo jo tudi KASETNA MUTAGENEZA) je za kompleksne spremembe primernejša kot
mestnospecifična mutageneza z oligonukleotidi, saj lahko z njo uvedemo večje število mutacij na krajšem
odseku nukleotidnega zaporedja. Metoda je zelo uporabna za ugotavljanje vloge določene AK v proteinu.

30
Q

Genska fuzija lacZ z operonom nif

A

Pride do neposredne povezave dveh genov, PREUČEVANEGA in
POROČEVALSKEGA. Poročevalski gen ima zapis za lastnost, katere izražanje zlahka opazimo. Za poročevalski gen je značilno, da mu manjka del informacije in se zato
njegov produkt sam po sebi ne more sintetizirati. Šele ko se poročevalski gen z gensko fuzijo poveže z
nekim drugim genom, pridobi vso potrebno informacijo, da se lahko izraža. Izražanje poročevalskega gena je torej
odvisno od uravnavanja (regulacije) gena, s katerim se je združil.

31
Q

TIPI GENSKIH FUZIJ

A
  1. TRANSKRIPCIJSKA FUZIJA poročevalskemu genu manjka samo transkripcijski signal in da produkt, če se
    poveže s promotorjem preučevanega gena.
  2. TRANSLACIJSKA ALI PROTEINSKA FUZIJA: poročevalskemu genu manjkajo vsi ekspresijski signali, vključno
    z iniciacijskim kodonom, in da produkt, če se poveže čim bližje translacijskim signalom preučevanega
    gena. Produkt poročevalskega gena, ki se sintetizira v takem primeru, je himerni protein, sestavljen iz Nkonca dela, ki pripada genu, ki ga preučujemo, in C-konca dela, ki pripada poročevalskemu genu.

mikrobna genetika (4 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions