GENSKI PRENOSI Flashcards

1
Q

kako se ločijo vrste prenosa informacij

A

po načinu prenosa DNA
po vektorju
po tem ali so medcelični/znotrajcelični prenosi
ali gre za naravne oz umetne procese

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kateri so naravni medcelični prenosi DNA

A

konjugacija
transdukcija
transformacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

transpozicija

A

je naraven znotrajcelični prenos

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

konjugativna transpozicija

A

je naraven znotrajcelični ali medcelični prenos

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

umetni genski prenos

A

molekulsko kloniranje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

konjugacija

A

je prenos DNA, do katerega pride ob
neposrednem stiku dveh bakterijskih celic.
Vsa informacija, potrebna za konjugacijo je zapisana na konjugativnih plazmidih. Najbolje preučen konjugativni plazmid je plazmid F.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kako izvajamo konjugacijo v laboratoriju

A

v tekočem gojišču
z razmazom na plošči
z odtisom preko žameta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Oznake povezane s konjugacijo

A

F+ donorski sev
F− recipientski sev
Hfr sev z vključenim konjugativnim plazmidom v kromosom
F’ sev s konjugativnim plazmidom, ki ima tudi nekaj kromosomske informacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Faze konjugacije pri bakterijah so:

A
  1. neposreden stik in zbliževanje
    F+ in F- celice
  2. mobilizacija prenosa,
  3. prenos enojne linearne molekule
    DNA s 5’ koncem in hkratna sinteza v donorju in recipientu;
  4. zaokrožitev in nastanek funkcionalnega plazmida
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Uporabnost konjugacije:

A
  1. mapiranje približne lege genov na kromosomu
  2. prenos informacije iz seva v sev.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

transdukcija

A

je prenos DNA iz ene bakterijske celice
v drugo bakterijsko celico s pomočjo bakteriofaga.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Dva tipa transdukcije

A
  1. stabilna transdukcija: prenesena DNA se v celici ohrani
  2. abortivna transdukcija: prenesena DNA se sčasoma izgubi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Faze transdukcije:

A
  1. vstop bakteriofaga v donorsko celico;
  2. izstop bakteriofaga z delom bakterijske DNA iz donorske celice;
  3. vnos DNA donorske celice v drugo, recipientsko celico.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Ločimo dve obliki transdukcije:

A
  1. splošno transdukcijo – prenos kateregakoli dela DNA;
  2. specializirano transdukcijo – prenos specifičnega dela DNA.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Uporabnost splošne transdukcije:

A
  1. mapiranje s fagi;
  2. priprava sevov z minimalnimi spremembami.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Uporabnost specializirane transdukcije:

A
  1. za prenos specifičnega dela DNA.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

transformacija

A

je sprejem in vključitev proste DNA v celico.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kako se lahko prenesena DNA vključi

A

kot replikon, ki se sam podvaja (npr. plazmid)
z rekombinacijo se vključi v replikon, ki je že v celici

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kateri obliki transformacije poznamo

A

naravna ali fiziološka - niso sposobni vsi sevi
umetna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

faze transformacije

A
  1. vezava DNA na zunanjo membrano celice;
  2. prenos DNA preko celičnega ovoja;
  3. vključitev prenesene DNA v genom recipienta.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

ali se razlikujeta transformacija G+ in G- bakterije in kako?

A

pri G- se pojavijo transformasomi - uvihki na membrani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

uporabnost transformacije

A

vnos informacije v celico

23
Q

kdo se je ukvarjal s transpozicijo, kdaj

A

1951
barbara mcclintock
preučevala je koruzo in ugotovila da obstajajo poskakajoči geni

24
Q

kaj je transpozicija

A

je prenos dela DNA iz enega mesta na
drugo mesto istega genoma.

Element DNA, ki se prenese, označimo kot
transpozicijski element.

25
Q

tipi transpozicijskih elementov

A

insercijska zaporedja (IS) - enostavne … imajo samo zapis za transpozicijo
transpozoni (Tn) - sestavljeni transpozicijski elementi … imajo dodaten zapis za kako lastnost

26
Q

opiši IS

A

na koncih imajo kratke obrnjene ponovitve dolžine približno 10-40bp. v osrednjem delu imajo zapis, ki je potreben za transpozicijo (gen za transpozazo)

27
Q

opiši Tn

A

imajo poleg zapisa potrebnega za transpozicijo še zapis za kakšno drugo lastnost (npr. odpornost proti antibiotiku)

28
Q

katera dva večja razreda Tn poznamo

A
  1. tisti ki imajo na vsakem koncu po en IS element pri čemer sta zaporedji IS v isti orientaciji ali nasprotni
  2. tisti ki imajo na obeh koncih krajši obrnjeni ponovitvi - IR
29
Q

katere faze transpozicije poznamo

A

Faze enostopenjske transpozicije:
1. izrez TrE,
2. prenos TrE,
3. sinteza manjkajočih
nukleotidov.

Faze dvostopenjske transpozicije:
1. izrez TrE,
2. povezava TrE in
tarčnega mesta,
3. sinteza manjkajočih
nukleotidov,
4. kointegrat,
5. razprtje kointegrata.

30
Q

opiši Tn10

A

nereplikativen transpozon
tetraciklinska rezistenca

31
Q

opiši Tn1721

A

replikativen transpozon
tetraciklinska rezistenca

32
Q

UPORABA TrE

A
  1. mutiranje genov;
  2. mapiranje kromosomov;
  3. prenašalci regij homologije, restrikcijskih mest, različnih zaporedij;
  4. genske fuzije (transkripcijska fuzija, translacijska fuzija).
33
Q

transpozicija lahko poteka s podvojitvijo transpozicijskega elementa ali pa brez.

A
34
Q

stopnje transpozicije brez podvojitve transpozicijskega elementa

A
  1. navzkrižen rez na dvojni verigi na koncih transpozicijskega elementa in rez na tarčnem mestu
  2. izrez transpozicijskega elementa
  3. prenos transpozicijskega elementa v tarčno mesto ter sinteza manjkajočih nukleotidov
35
Q

stopnje transpozicije s podvojitvijo transpozicijskega elementa

A
  1. navzkrižen rez na dvojni verigi na koncih transpozicijskega elementa in rez na tarčnem mestu
  2. povezava prostih koncev transpozicijskega elementa in tarčnega mesta (nastanek kointegrata), sinteza manjkajočih nukleotidov
  3. razrešitev kointegrata
36
Q

konjugativna transpozicija

A

je intercelularno premikanje TrE s konjugacijo.

37
Q

kaj so konjugativni transpozoni

A

to so elementi DNA bakterij, ki se lahko premikajo znotraj genoma kakor tudi s konjugacijo v drugo celico - intracelularna in intercelularna transpozicija

38
Q

Faze konjugativne transpozicije:

A
  1. izključitev in tvorba
    intermediata;
  2. vključitev ali prenos;
  3. podvojitev in vključitev.
39
Q

opiši Tn916

A

konjugativen transpozon
tetraciklinska rezistenca

40
Q

werner arber

A

1965
preučuje restrikcijske fage in odkrije restrikcijsko modifikacijske sisteme bakterij

41
Q

restrikcijski fagi

A

EcoB
EcoK

41
Q

martin gellert

A

1967
odkritje DNA ligaze

42
Q

cohen

A

plazmidi, njihov prenos

42
Q

daniel nathans

A

1971
uporabnost restrikcijskih encimov

43
Q

boyer

A

restrikcijski encimi in ponovna povezava

44
Q

molekulsko kloniranje

A

(tehnologija rekombinantne
DNA, genetsko inženirstvo) vključuje izolacijo določenega dela DNA in pomnoževanje tega dela v velikem številu kopij.

Pri kloniranju del DNA (vključek ali insert) iz nekega organizma združimo z vektorjem,
tako dobljeno rekombinantno DNA nato vnesemo v gostiteljske celice, kjer se
rekombinantna DNA namnoži in jo zato iz gostiteljskih celic lahko izoliramo v velikih
količinah.

45
Q

kaj je vektor

A

je molekula DNA v katero vstavimo insert, ki se lahko podvaja v ustrezni gostiteljski celici

46
Q

naštej nekaj vektorjev

A

plazmid
fagmid
virusi
kozmidi
BAC
YAC

47
Q

kaj je genomska knjižnica

A

je zbirka klonov
restrikcijskih produktov celotne DNA
nekega organizma.
* Kadar vse molekule mRNA nekega
organizma, organa/tkiva ali celične kulture
prevedemo v komplementarno DNA
(cDNA) in le-to kloniramo, dobimo
knjižnico cDNA.

48
Q

kaj potrebujemo za genomsko knjižnico?

A

delno rezanje kromosomske DNA

  • uporabimo encim, ki pogosto
    reže (prepoznavno mesto s 4
    nukleotidi)
  • 2 načina delnega rezanja
    DNA:
    – skrajšan čas delovanja
    restrikcijskega encima
    – redčen restrikcijski encim
  • dobimo prekrivajoče se
    fragmente
49
Q

katera sta temeljna pojma povezana s prenosom genov

A

SELEKCIJA
PROTI SELEKCIJA
selekcijo in protiselekcijo izvajamo zato da omogočimo rast samo tistim celicam, ki so s prenosom genov dobile želeno DNA.

npr. po konjugacijskem prenosu moramo izvesti protiselekcijo proti donorju in recipientu ter selekcijo za konjugante da na gojišču porastejo le tiste celice v kolonije ki so s konjugacijo prejele donorsko DNA

50
Q

kateri vektor najpogosteje uporabimo + lastnosti

A
  1. je majhen,
  2. ima replikacijsko regijo, ki omogoča namnoževanje plazmidov v celici do
    željenega števila kopij,
  3. ima poliklonsko mesto,
  4. ima zapis, ki omogoča selekcijo (zapis za odpornost proti antibiotiku) in
  5. ima zapis, ki omogoča diferenciacijo (zapis za -komplementacijo).
51
Q

kateri vrsti encimov sta potrebni za vstavitev vključka DNA v vektor

A

restrikcijski encimi - režejo DNA na specifičnih Nu zaporedjih
DNA ligaza - zlepi proste konce DNA

52
Q

kako lahko rekombinantno DNA vnesemo v gostiteljske celice

A

s transformacijo
z elektroporacijo (vnos s pomočjo el. napetosti)