Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

žmog 1 ostalo > modul 2 > Flashcards

modul 2 Flashcards

1
Q

NAČINI SPREMINJANJA TEMPERATURE

PASIVNO

A 
Gretje
- tople obloge
- potopitev v toplo vodo
- infrardeče sevanje
- savna
- sončenje
Hlajenje
•hladne obloge
•potopitev v mrzlo vodo/led
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

NAČINI SPREMINJANJA TEMPERATURE

AKTIVNO

A 
Gretje
•lahkoten tek
•kolesarjenje
•gimnastične vaje
•druge telesne aktivnosti…
•električna stimulacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

AKUTNE SPREMEMBE ZARADI TEMPERATURE

A
  • Manjša viskoznost krvi (boljši pretok krvi)
  • Manjša viskoznost mišic (manjši notranji upor)
  • Večja raztegljivost vezivnega tkiva
  • Večja hitrost prevajanja AP
  • Večja hitrost kontrakcije (krajši TP in HRT)
  • Hitrejša odcepitev O2od hemoglobina in mioglobina
  • Pospeši metabolne procese (encimska aktivnost)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

TEMPERATURNO MOČNO ODVISNI PROCESI (>*3)

A
  • Cikel prečnega mostiča
  • Sproščanje Ca2+
  • Vračanje Ca2+v sarkoplazemskiretikulum
  • Aktivnost akto-miozinATP-aze
  • Največja mehanska moč
  • Obnovitveni metabolizem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

TEMPERATURNO SREDNJE ODVISNI PROCESI (*2-3)

A
  • Največji prirastek izometrične sile
  • Največja hitrost krajšanja mišice
  • Relaksacija po kratkem tetanusu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

TEMPERATURNO (MANJ) NEODVISNI PROCESI (

A
  • Togost na kratki razdalji
  • Največja sila
  • Ukrivljenost odnosa sila-hitrost (F(v))
  • Mehanska učinkovitost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

SPREMEMBE V STORILNOSTI ZARADI SPREMENJENE TEMPERATURE

A
  • Vpliv na produkcijo sile
  • Vpliv na opravljeno delo
  • Vpliv na moč
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

OGREVANJE IN ZAŠČITA PRED POŠKODBAMI

A

•Pogosteje poškodovani športniki v primerjavi z nepoškodovanimi porabijo manj časa za ogrevanje
in tehnično vadbo(Reilly in Stirling 1993)
•Večina športnikov je sposobna izbrati optimalno intenzivnost pri ogrevanju (Mandenque in sod. 2005).
•Ogrevanje specifično za izbrani šport se zdi, da ima večjo preventivno vrednost pred poškodbami (Reilly 2007).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

CILJI OGREVANJA

A
  • Dvigniti notranjo temperaturo
  • Prekiniti začasne paralelne povezave med vlakni
  • Izboljšati mehanske lastnosti tkiv
  • Zmanjšati nevarnost poškodb
  • Ne izčrpati goriv (kreatin fosfat, glikogen)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

OPTIMALNO OGREVANJE ZA DVIG TEMPERATURE

A
  • Aktivno proti pasivnemu (sistemski odziv)
  • Ogrevanje z mišicami, ki izvajajo glavne naloge
  • Intenzivnost 60-70% VO2max
  • Daljše od 5 minut
  • Povzročiti začetek rahlega znojenja
  • Brez utrujenosti
  • Učinek traja do 15 minut
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

POGOJI DELOVANJA REKURENTNE INHIBICIJE PO IZOMETRIČNEM NAPREZANJU

A
  • Podobna inhibicija pri silah nad 50% MVC
  • Podobna inhibicija pri trajanju naprezanja nad 2.5 s
  • Večja inhibicija pri hitrem sproščanju po naprezanju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

KRATKOTRAJNI UČINKI PASIVNEGA RAZTEZANJA

A
  • Povečanje največjih amplitud gibov in zmanjšanje mišične togosti
  • Zmanjšanje največje mišične sile(Behm in sod. 2001, Fowles in sod. 2000, Kokkonen in sod. 1998, Nelson in sod. 2001)
  • Zmanjšanje hitre moči(Cornwell in sod. 2001, 2002, Yound in sod. 2001)
  • Poslabšanje sprinterskih rezultatov(Fletcher in Jones 2004)
  • Učinek raztezanja traja do 1 ure (Magnusson in sod. 1996)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

UGOTOVITVE GLEDE RAZTEZANJA

A
  • Statično in dinamično raztezanje začasno izboljšata gibljivost
  • Statično raztezanje lahko poslabša delovanje živčno-mišičnega sistema, še posebej pri dolgotrajnih raztezanjih
  • Statično raztezanje krajšega trajanja (<30 s) ima manjše (vsaj delno) negativne vplive na delovanje živčno-mišičnega sistema
  • Aktivnosti po raztezanju bodo zmanjšale negativne učinke na eksplozivna gibanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

ZAKAJ SE MIŠIČE PODALJŠUJEJO, KO JIH RAZTEGUJEMO

A
  • Dolžine in število sarkomer se poveča

* Mišično tetivna povezava se poveča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

ZNAČILNOSTI MIŠIČNEGA KRČA

A 
Močna kontrakcija
•Trenutna
•Lokalizirana
•Podzavestna
•Neprekinjena
•Boleča
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

RAZLAGE ZA NASTANEK MIŠIČNEGA KRČA

A

Metabolna teorija
•Dehidracijska teorija
•Elektrolitska teorija
•Okoljska teorija (toplota/hlad)

17
Q

DEJAVNIKI PRONACIJE

A
  • Tek preko pete
  • Masa tekača
  • Moč mišic
  • Geometrija podlage
  • Oblika čevlja
  • Kot stopala
18
Q

MEHANIZEM ZA NASTANEK MIŠIČNEGA KRČA

A 
•Povečana aktivnost mišičnega vretena
•Zmanjšana aktivnost GTO
•Povezava z utrujenostjo
•Dvosklepne mišice bolj prizadete
(bolj skrajšajo)
•Raztezanje sprosti krč
•Ponovljivost (občutljive osebe)
19
Q

ZNAKI DOMS-A

A
  • Bolečina pojavi čez 24 ur
  • Povečani plazemski encimi (CK)
  • Strukturne poškodbe znotraj mišične celice
  • Povečan znotrajmišični pritisk
  • Začasno zmanjšanje Fmax in refleksnega odziva
20
Q

VZROKI ZA DOMS

A
  • Utrujenost
  • Ekscentrično naprezanje – velike sile
  • Netreniranost
  • Raztrganine v sarkolemi
  • Raztegnjen T-sistem
  • Počen SR
  • Poškodba citoskeleta
  • Zaotečeni mitohondriji
  • Luknje v sarkolemi
21
Q

ZGRADBA ČEVLJA

A

Zunanji podplat –gumijasta podlaga na stiku s tlemi, trenje, absorpcija
Vmesni podplat –stabilnost , amortizacija, elastičnost (EVA)
Notranji podplat –neposredni stik s stopalom, udobje, stabilnost, menjava
Opetnik –opora in stabilnost pete
Prostor za prste –opora in prilagodljivost spremenjeni dolžini stopala
Zgornji del –stabilnost, opora, dihanje, vodotesnost

22
Q

ZNAČILNOSTI DOMS–A

A
  • Ženske manjše izločanje CK (estrogen)
  • Oteklina prisotna do 10 dni
  • Ostanki po oteklini do 60 dni
  • Razlike med tipi mišičnih vlaken
  • Več poškodb IIb
  • Večje utrujanje&raquo_space; neenaka aktivacija sarkomer
  • Poškodbe vezivnega tkiva (zunajcelična matrika)
23
Q

KAKO PREPREČITI DOMS

A
  • Ogrevanje nima pomembnega učinka
  • Raztezanje nima pomembnega učinka
  • Postopnost obremenjevanja (dolgoročno)
  • Neprekinjenost vadbe
  • “Preventiva” 6-10 tednov
24
Q

VZROKI ZA MIŠIČNO OSLABELOST PO EKSCENTRIČNI OBREMENITVI

A
  • Nezmožnost hotene aktivacije ME (? Isti padec tudi pri aktivaciji z ES)
  • Izčrpanje energijskih snovi (? malo število naprezanj)
  • Poškodba kontraktilnih struktur (? Oslabelost izražena tudi po obnovi, ko so poškodbe že sanirane)
  • Motnje v aktivaciji kontraktilnih struktur (povezava A-K) kot posledica preveč raztegnjenih sarkomer (Morgan in Allen, 1999)
25
Q

POTENCIACIJA - začasno izboljšanje delovanja živčno-mišičnega sistema
DELUJE NA NIVOJU

A
  • prenosa preko sinapse
  • prenosa AP po membrani
  • povezava aktivacija-kontrakcija (Ca ciklus)
  • delovanja celotnega Ž-M sistema
26
Q

VPLIV POTENCIACIJE NA STORILNOST

A
  • Skrček
  • H-refleks in F(t)
  • Učinek potenciacijskega protokola
27
Q

PO-KONTRAKCIJSKI SENZORNI ODZIV - povečan aferentni tok Ia

A

Razlika v hitrosti relaksacije intra-in ekstra-fuzalnih vlaken
•Največji učinek 2-20 s sekund po kontrakciji
•Traja do 15 minut
•Boljši odziv na novo naprezanje
•Kratki razteg za zmanjšanje učinka

28
Q

MEHANIZMI DELOVANJA PLACEBO UČINEKA NA ŽMS

A
  • Motivacija
  • Pričakovanje
  • Pogojevanje
29
Q

TEHNIKE DELOVANJA PLACEBO UČINEKA NA ŽMS

A

•Dajanje “ergogenih” substanc
•Uporaba “fizikalnih postopkov” (magnetna stimulacija, …))
•Uporaba “specialnih” pripomočkov (energijska oblačila,…)
Velikost učinka: večinoma 1-5%

30
Q

MEHANIZMI AKTIVACIJE PRI UTRUJENOSTI

Naraščanje sile:

A

Prostorsko kodiranje
•Rekrutacija novih ME
•Nižanje praga rekrutacije
•Brez sprememb frekvence AP

31
Q

MEHANIZMI AKTIVACIJE PRI UTRUJENOSTI

Konstantna sila:

A
  • Nižanje frekvence AP

* Večja variabilnost proženja AP

32
Q

MEHANIZMI AKTIVACIJE PRI UTRUJENOSTI

Padanje sile:

A

Časovno kodiranje

•Padanje frekvence AP

33
Q

VRSTE OBREMENITVE V ŠOLSKEM, DELOVNEM IN DOMAČEM OKOLJU

A
  • Gibalne (biološke znanosti)
  • Senzorne (psihologija, biološke znanosti)
  • Intelektualne (psihologija)
  • Čustvene (psihologija, sociologija)
34
Q

GIBALNE OBREMENITVE

A
  • Poraba energije na delu (VO2)
  • 0.7 l/min –dolgotrajno (10ml/kg/min pri 70 kg),
  • 2.1 l/min –kratkotrajno; 3 l/min -maks
  • Velikosti sil
  • Vibracije
  • Neustrezni položaji
  • Lokalne obremenitve
35
Q

SENZORNE OBREMENITVE

A
  • Svetloba
  • Hrup
  • Vlaga
36
Q

STATIČNE DRŽE

A 
Sedenje
•Stoja
•Doseganje (vertikalno, horizontalno)
•Počepi
•Predkloni
37
Q

DINAMIČNE DRŽE

A
  • Hoja
  • Tek
  • Skoki
  • Meti
  • Padci
  • Rokovanja (nošenje, potiskanje, vlečenje, dviganje…)

žmog 1 ostalo (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions