Mišičnina Flashcards
Iz česa so miofibrile?
Iz miofilamentov: AKTINA, MIOZINA, TROPOMIOZINA, TROPONINA, DEZMINA
*tanki miofilamenti iz AKTINA, TROPONINA, TROPOMIOZINA
debeli iz MIOZINA
Delitev mišičnine
gladka
prečnoprogasta (srčna, skeletna)
Skeletna mišičnina - vlakna (izgled), organizacija (sarkomera)
Več jeder (podolgovata, ob sarkolemi) na celico
Svetli/izotropni odseki (I), temni/anizotropni odseki (A).
Na sredini odseka I je črta Z.
Predel med dvema črtama je sarkomera.
Sredina odseka A je svetlejši pas H.
Sredi pasu H je temnejša črta M (glavna BE je kreatinska kinaza).
Hkratno krčenje skeletne mišičnine omogoča invaginirana plazmalema ali sistem transverzalnih cevk T. Te so v stiku s cisternami sarkoplazemskega retikuluma => TRIADA (transvezalna cevka T, 2 cisterni SR)
Skeletna mišičnina - mehanizem krčenja
vzburjenje > motorični živec > motorična ploščica > sarkolema > triada > iz cistern Ca > vezava Ca na troponin > odmakne tropomiozin > vezava miozina na aktin > hidroliza ATP
Skeletna mišičnina - vezivo
Endomizij (ovija posamezna vlakna -rahlo vezivo), perimizij (obdaja snopiče vlaken), epimizij (na površju mišice in med mišičnimi snopi -čvrsto vezivo)
Skeletna mišičnina -Tipi vlaken
tip I (počasna, rdeča): močno ožiljena, manjši premer, malo - miofibril
veliko - mioglobina, sarkoplazme, mitohondrijev, oks. encimov
Presnova aerobna.
tip II (hitra, bela): malo - mioglobina, oks. encimov, mitohondrijev veliko - miofibril, glikogena Presnova anaerobna. (E iz glikolize) Podskupine IIA, IIB, IIC.
Skeletna mišičnina - oživčenje
Krčenje pod vplivom volje - somatsko ž.
Motorični živec > motorična ploščica > m vlakno
M. PLOŠČICA je sinapsa, ki jo tvori presinaptična membrana (sprosti acetilholin), sinaptična reža in postsinaptična membrana (veže acetilholin).
ESTERAZA ACETILHOLINA = na receptorju za AH; encimska razgradnja AH in sprostitev vezavnega mesta - sprostitev mišičnega vlakna.
Srčna mišičnina (celice, stiki, triade?, presnova, zrnca, oživčenje)
Kardiomiociti, na sredini celice 1 ali 2 jedra. Med celicami endomizij. Celice povezane z ANASTOMOZAMI. Meje med posameznimi celicami so STIČNICE (hitro prevajanje impulza).
V vzdolžnih delih stičnic več PRESLEDKOVNIH STIKOV.
V prečnih so ADHERENTNE FASCIJE (zasidrani aktinski filamenti).
V vzdolžnih in prečnih so DEZMOSOMI.
Diade (na črti Z; transverzalna cevka T, cisterna SR), izjemoma triade.
Cevke T številčenjše in večje, SR slabše razvit kot v skeletni m.c.
Aerobna presnova.
Zrnca: atrijski natriuretični hormon (največ v D atriju).
Oživčuje VEGETATIVNO živčevje.
Gladka mišičnina (celice, kje)
Vretenaste celice. Centralno ležeče podolgovato jedro. Vsako celico obdajata bazalna lamina in retikulinska vlakna.
Tipi gmc:
1) VEČENOTNE: tesno skupaj, natančno krčenje, bogato oživčene (npr šarenica)
2) VISCERALNE: presledkovni stiki, manj oživčene, delujejo kot funkcionalni sincicij (cevasti organi npr prebavil)
V steni krvnih in limfnih žil, prebavne cevi, sapnika in njegovih vej, v izvodilih sečil in spolovil, v kapsuli vranice, v očesu, v koži.
Gladka mišičnina - filamenti
tanki miofilamenti iz AKTINA, TROPOMIOZINA !!!brez troponina!!!!!!
debeli iz MIOZINA
intermediarni filamenti: dezmin/skeletin (vse gmc), vimentin (gmc žil), alfa aktinin (gosta telesca)
gosta telesca
Imajo enako funkcijo kot linija Z v skeletni in srčni mišičnini. Tanki in intermediarni filamenti se pritrjujejo nanje. Tako se moč krčenja prenese na sosednje gmc.
2 tipa: enega obdaja membrana, drug leži prosto v citoplazmi
gladka mišičnina - kontrakcija
Ca se veže na KALMODULIN > kompleks Ca in kalmodulina aktivira KINAZO na LAHKI VERIGI MIOZINA > ta FOSFORILIRA MIOZIN > zavita miozinska molekula > sprosti se mesto za vezavo AKTINA > interakcija aktin-miozin > skrčitev
** znižanje Ca v sarkoplazmi –> sprostitev gmc
gladka mišičnina - oživčenje
avtonomni živčni sistem
(vlakna se najpogosteje končujejo z razširitvami aksona v vezivu endomizija)
(pri visceralnih gmc dražljaj neposredno prek presledkovnih stikov)
posebne oblike gladkih mišičnih celic
- MIOEPITELIJSKE (med bazalnimi deli žleznih celic in bazalno membrano znojnic, v mlečnih žlezah, seroznih žlezah slinavkah, solzni žlezi, dišavnicah). Košaričaste celice. Filamenti iz aktina, tropomiozina, miozina, IF dezmin. Številni dezmosomi.
- PERICITI (okrog kapilar in venul). Aktin, miozin.
- MIOFIBROBLASTI (v normalnem tkivu so neaktivna populacija celic npr v alveolarnih pretinih; dejavne postanejo po poškodbi)
sposobnost regeneracije mišičnih celic
srčne : NE po rojstvu (pred rojstvom sposobnost razmnoževanja)
skeletne: MINIMALNA > izvor novih c so SATELITSKE CELICE (v bazalni lamini mc).
gladke: DA
