KZ posebni del Flashcards
Umor
Oblike KD:
1. odstavek: temeljna oblika;
2. odstavek: kvalificirane oblike;
3. odstavek: privilegirana oblika.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet KD je človek kot živo bitje od rojstva do smrti. KD je podano od takrat, ko se je plod začel odvajati iz telesa matere, pri čemer ni pomembno, ali je bil sposoben za življenje, do trenutka, ko življenje preneha (predmet napada je tudi umirajoči ali neozdravljivo bolan človek).
Način izvršitve: s storitvijo (neposredno ali posredno – npr. z razdraženjem živali) ali opustitvijo.
Posledica KD: smrt človeka; lahko nastopi takoj ali po preteku daljšega časovnega obdobja; vzročna zveza je podana tudi tedaj, ko je zaradi storilčevega ravnanja le poslabšano oškodovančevo stanje, ki bi sicer samo po sebi povzročilo smrt (npr. pospešitev umiranja na smrt bolnega).
Kvalificirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten način
o storilec žrtev muči, ji povzroča hudo fizično ali psihično trpljenje, ki presega trpljenje pri temeljnem umoru (subjektivni znaki – brezčutnost, krvoželjnost, izživljanje storilca), kar mora žrtev občutiti (objektivni znaki – trpljenje žrtve); možen direktni in eventualni naklep;
o storilec izrabi zaupanje žrtve (subjektivni elementi – zvijačnost, zahrbtnost, pretkanost, goljufija) in stori dejanje tako, da žrtev ne more občutiti delovanja ali sredstva (objektivne okoliščine – način storitve ali uporabljeno sredstvo); možen le direkten naklep;
umor iz koristoljubnosti – storilcu gre za materialno korist, ni pa potrebno, da je dejansko dosežena, niti ni potrebno, da je protipravna; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor, da bi storil ali prikril kakšno drugo KD – potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor iz brezobzirnega maščevanja ali drugih nizkotnih nagibov – krvno maščevanje, mržnja, zavist, ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.; potreben je direkten (obarvan) naklep;
umor zoper uradno ali vojaško osebo – zaradi funkcije, ki jo opravljajo, so te osebe bolj izpostavljene; razlog za kvalifikacijo je posebna lastnost žrtve – osebe, ki so se do neke mere dolžne izpostavljati;
umor, ki ga stori dvoje ali več oseb, ki so se združile zato, da bi izvršile umor.
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajševalnih okoliščin – umor iz milosti, na zahtevo ali s pristankom žrtve, primeri umora, ko je storilec zaradi ravnanja oškodovanca v hudi stiski (npr. če je več let ustrahoval in mučil družino). Privilegirana oblika ne pride v poštev, če je hkrati podana kakšna okoliščina, ki dejanje kvalificira.
Stek:
o ni steka s KD telesne poškodbe;
o če storilec spravi v smrtno nevarnost še koga drugega, bo šlo za stek s KD povzročitve splošne nevarnosti (primeri, ko storilec uporabljenega sredstva za storitev umora po uporabi ne more več obvladati, npr. zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini);
o ni steka s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari (inkluzija);
o ni steka s kaznivim dejanjem kršitve nedotakljivosti stanovanja, če storilec vdre v stanovanje in umori žrtev (konsumpcija, pripravljalno dejanje).
Novost v KZ-1 je, da je KD umora po 127. členu KZ ločeno v dve KD:
1) UBOJ – temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po KZ, pri čemer je uboj v sostorilstvu kvalificirana oblika uboja;
2) UMOR – kvalificirane oblike umora po KZ; KZ-1 loči:
umor na grozovit ali zahrbten način
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odločitev državnih tožilcev ali zaradi postopka in odločitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali pričanja v sodnem postopku
umor zaradi kršitve enakopravnosti;
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakšno drugo KD, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov;
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski družbi za storitev takih dejanj.
UBOJ NA MAH
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
To je privilegirana oblika umora.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: lahko se stori le naklepno, z direktnim ali eventualnim naklepom; gre za posebno obliko naklepa, imenovano hipni (nenadni) naklep, pogoj je močna razdraženost oziroma afektno stanje; ne gre za običajno čustveno vznemirjenost, temveč za izjemno stanje, ko močno pade nadzor storilca nad svojim ravnanjem. Razdraženost mora biti tako močna, da povzroči posebno duševno stanje, v katerem storilec brez kakršnekoli razsodnosti in v trenutku izzvanosti izvrši dejanje. Ne gre pa za uboj na mah, če je obtoženi zapadel v stanje močne razdraženosti zaradi svoje velike preobčutljivosti ali zaradi neznatnega povoda. Takšnega stanja razdraženosti ne smemo enačiti s patološkimi afektnimi stanji kot simptomi duševnih obolenj, kljub temu pa ob močni razdraženosti storilca ni mogoče izključiti tudi uporabe določb o neprištevnosti.
Napad oškodovanca (ne pa koga drugega) mora biti osredotočen na storilca ali na osebo, ki je storilcu blizu (zakonca, otroka, starše) in mora biti sposoben izzvati razdraženost, pri čemer je to potrebno ocenjevati objektivno. Napad mora biti izveden brez storilčeve krivde, kar pomeni, da storilec oškodovanca ni izzval k dejanju napada.
Izvršitveno ravnanje: samo storitev, sicer pa je izvršitveno dejanje enako kot pri uboju oz. umoru.
Stek: ni steka s KD telesne poškodbe (konsumpcija).
POVZROČITEV SMRTI IZ MALOMARNOSTI
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo malomarnost, zavestna ali nezavestna.
Izvršitveno ravnanje: storitev ali opustitev (opuščanje dolžnih ukrepov).
Treba ga je ločiti od hude in posebno hude telesne poškodbe ter povzročitev splošne nevarnosti, ki se konča s smrtjo:
• huda in posebno huda telesna poškodba s smrtnim izidom: podana je odgovornost za hujšo posledico, storilec pa v odnosu do temeljne posledice ravna naklepno, do nastale posledice pa malomarno, pri povzročitvi smrti iz malomarnosti pa je malomarnost podana tako glede poškodb kot glede smrti;
• povzročitev splošne nevarnosti, ki se konča s smrtjo: za KD povzročitve smrti iz malomarnosti bo šlo, če storilčeva malomarnost predstavlja nevarnost za določeno osebo ali ožji krog oseb; če pa je podana nevarnost za nedoločen krog ljudi, pa bi šlo za povzročitev splošne nevarnosti.
Poskus ni mogoč.
Stek: ni steka s KD telesne poškodbe (konsumpcija).
DETOMOR
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
To KD je privilegirana oblika umora (uboja).
Storilec je lahko le mati tistega otroka, ki je predmet KD.
Krivdna oblika: samo naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Izvršitveno ravnanje: storitev ali opustitev, enako kot pri KD umora (uboja).
Čas storitve je porod in obdobje po njem, ko je še prisoten vpliv samega poroda; večinoma se šteje čas prvega dojenja (24 ur po porodu), ko so pri materi običajno podane določene motnje, ki jih povzroči porod. Če je bilo dejanje storjeno med porodom in neposredno po njem, vpliva poroda ni treba posebej dokazovati; to bi prišlo v poštev le tedaj, ko je bilo dejanje storjeno po porodu, pa bi okoliščine kazale, da mati ni bila več pod vplivom poroda, ali če je po porodu že minil določen čas, določene okoliščine pa bi kazale, da je vpliv poroda na mater še vedno trajal. V tem primeru bi se vpliv poroda ugotavljal preko izvedenca.
Pravna opredelitev po tem členu pride za mater v poštev tudi, če pod vplivom poroda drugega napeljuje, naj ubije otroka, pri tem ravna kot pomočnica ali kot sostorilka. Če pa že pred porodom drugega napeljuje, naj ubije otroka po porodu, bo odgovarjala za napeljevanje h KD umora (uboja).
Če mati smrt otroka povzroči iz malomarnosti, se takšno KD kvalificira kot povzročitev smrti iz malomarnosti, za kar pa je zagrožena strožja kazen kot za detomor. Sodišče bi moralo to upoštevati in izrekati kazen le v okviru kazni za detomor.
NAPELJEVANJE K SAMOMORU IN POMOČ PRI SAMOMORU
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: le z naklepom, in sicer direktnim ali eventualnim, le modaliteta, pri kateri je storjen samomor kot posledica surovega ali nečloveškega ravnanja storilca, je možna tudi iz malomarnosti.
V tem KD je posebej inkriminirana pomoč in napeljevanje. Naše pravo sprejema teorijo akcesornosti udeležbe – kaznivost udeležencev je odvisna od tega, ali je storilec KD storil ali ga vsaj poskusil storiti. Brez posebne inkriminacije KD ne bi bilo, ker samomor ni kazniv.
Napeljevanje pomeni, da je storilec pri neki osebi sprožil izvršitev samomora ali s svojim ravnanjem utrdil njeno odločitev za samomor; dokončno odločitev seveda sprejme samomorilec sam, v nasprotnem primeru bi šlo za kaznivo dejanje umora (uboja).
Pomoč pomeni, če storilec da samomorilcu nasvet, kako naj samomor naredi, če mu da na voljo sredstva ali odstrani ovire za storitev samomora.
Posebnih lastnosti samomorilca (starost, bistveno zmanjšana prištevnost) se mora storilec zavedati, sicer je storjena temeljna oblika KD.
Posebne oblike kaznivega dejanja:
proti mladoletni osebi, ki je že stara 14 let, ali proti bistveno zmanjšano prištevni osebi;
proti mladoletni osebi, ki še ni stara 14 let, ali proti neprištevni osebi – kaznovanje kot za umor;
samomor kot posledica surovega ali nečloveškega ravnanja s podrejeno ali odvisno osebo (odvisnost je lahko delovna, uradna, materialna, družinska) – posredno napeljevanje s surovim in nečloveškim ravnanjem, npr. hujšim fizičnim nasiljem nad samomorilcem ali grobimi postopki storilca, ki občutno odstopajo od splošno priznanih; ravnanje mora biti objektivno sposobno, da neko osebo privede v takšen položaj, da najde izhod le v samomoru;
pomoč pri samomoru ob posebno olajševalnih okoliščinah.
Za vse oblike KD je dokončani ali poskušeni samomor objektivni pogoj kaznivosti, zato ni potrebno, da je storilec do njega v krivdnem odnosu.
Poskus je kazniv (neuspelo napeljevanje ali pomoč pri samomoru, ki ni bil poskušen).
Stek: ni steka s KD zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje in s KD kršitve družinskih obveznosti.
NEDOVOLJENA PREKINITEV NOSEČNOSTI
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo, razen noseče ženske, ki se ji prekinja ali prekine nosečnost. Ona tudi ne more nastopati v vlogi udeleženke.
Krivdna oblika: samo naklep.
Kazniv je vsak nezakonit poseg v telo nosečnice, ki privede do prekinitve nosečnosti, kar ni isto kot splav.
Oblike KD:
nedovoljena prekinitev nosečnosti s privolitvijo nosečnice (temeljna oblika) – privolitev mora biti svobodna in resna;
nedovoljena prekinitev nosečnosti brez privolitve nosečnice (kvalificirana oblika).
Poskus in pomoč sta izenačena z dokončanim KD.
Če bo šlo za obliko poskusa na ženski, ki ni noseča, ne bo podano to KD, lahko pa npr. eno izmed KD telesne poškodbe.
Če zdravnik prekine nosečnost brez pristanka noseče ženske, ker je to medicinsko indicirano, bi lahko šlo za skrajno silo.
LAHKA TELESNA POŠKODBA
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep; iz malomarnosti povzročena telesna poškodba ne pomeni KD.
Izvršitveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Ni vsaka telesna poškodba že lahka; neznatne poškodbe, kot npr. odrgnine, opraskanine in podobne lažje telesne poškodbe ne pomenijo lahke telesne poškodbe po tem členu, lahko pa jih opredelimo kot grdo ravnanje.
Značilnosti lahkih telesnih poškodb:
poškodovanec ni spravljen niti v abstraktno smrtno nevarnost;
niti en organ ali del telesa poškodovanca ni uničen;
pride lahko le do kratkotrajne nesposobnosti za delo;
okvara zdravja je le lažje oblike in začasna;
posledice poškodb na vidnih delih telesa so takšne narave, da ne pomenijo skaženosti.
Oblike KD:
• temeljna oblika
• kvalificirana oblika – poškodba, prizadejana z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari; nevarnosti orožja ni potrebno posebej ugotavljati, pri uporabi orodja ali drugega sredstva, pa je treba posebej ugotoviti, da je nevarno, kar se ugotavlja tako glede na običajno uporabo takega sredstva in hkrati na konkretno uporabo, ko je bila povzročena lahka telesna poškodba (pomembno je ugotoviti način uporabe sredstva in del telesa, na katerega je bil napad storilca usmerjen). Nevarna sredstva so lahko npr. večji kamni, steklenice, daljše in debelejše palice; ne more pa biti nevarno sredstvo del telesa (lahko je samo npr. okovan čevelj). Za nevaren način storitve lahko gre, če storilec uporabi nenevarno sredstvo (npr. svinčnik) na nevaren način (npr. meri proti očesu), ali pa če ne uporabi nobenega sredstva, temveč le nevaren način (npr. nevarni udarci pri borilnih športih).
Stek: ni steka s KD grdega ravnanja.
HUDA TELESNA POŠKODBA
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: temeljno KD se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali eventualnim, privilegirana oblika KD (III. odstavek) pa je storjena iz malomarnosti.
Izvršitveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Oblike KD:
• temeljna oblika KD;
• kaznivo dejanje, opredeljeno s hujšo posledico;
• dve privilegirani obliki KD – huda telesna poškodba iz malomarnosti in huda telesna poškodba na mah.
Značilnosti hudih telesnih poškodb:
poškodovancu je začasno hudo ali za vselej v manjši meri okvarjeno zdravje;
pomemben organ ali del telesa je začasno znatno oslabljen;
poškodovančeva zmožnost za delo je za vselej zmanjšana ali je bila začasno znatno zmanjšana;
začasna skaženost;
nevarnost za življenje poškodovanca je abstraktna.
Poskus je mogoč in kazniv glede temeljne oblike KD in povzročitve hude telesne poškodbe na mah.
Stek: ni steka s KD lahke telesne poškodbe (konsumpcija), sodelovanjem pri pretepu in ogrožanjem z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru (subsidiarnost).
POSEBNO HUDA TELESNA POŠKODBA
Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: temeljno KD se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali eventualnim, privilegirana oblika KD (III. odstavek) pa je storjena iz malomarnosti.
Izvršitveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Oblike KD:
• temeljna oblika KD;
• kaznivo dejanje, opredeljeno s hujšo posledico;
• dve privilegirani obliki KD – huda telesna poškodba iz malomarnosti in huda telesna poškodba na mah.
Značilnosti hudih telesnih poškodb:
poškodovancu je za vselej hudo okvarjeno zdravje;
uničen ali za vselej in znatno oslabljen pomemben organ ali del telesa;
poškodovanec je trajno nezmožen za vsakršno delo;
trajna skaženost – možnost operativne odstranitve skaženosti se upošteva samo, če bi bila dejansko mogoča brez kakršnekoli nevarnosti za oškodovanca, če bi se lahko z nadomestki le zakrila, pa je ne moremo opredeliti kot začasne;
nevarnost za življenje poškodovanca je konketna – znaki ugašanja življenja, zmanjševanja pomembnih življenjskih funkcij.
Poskus je pojmovno mogoč in kazniv glede temeljne oblike KD in povzročitve posebno hude telesne poškodbe na mah, vendar bi ga bilo izredno težko dokazati (npr. da je storilec skušal poškodovati pomemben organ, pa mu ni uspelo).
Stek: ni steka s KD lahke in hude telesne poškodbe (konsumpcija), sodelovanjem pri pretepu in ogrožanjem z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru (subsidiarnost).
Telesne poškodbe vedno ugotavljamo s pomočjo izvedenca medicinske stroke. Značilen je splošni naklep (dolus generalis). Storilec nima npr. naklepa nekoga hudo telesno poškodovati ali lahko telesno poškodovati; kakšna posledica nastane, je odvisno tudi od naključja.
Pri telesnih poškodbah se lahko pojavijo težave pri pravni kvalifikaciji KD. Npr. če oškodovanec hitro po napadu umre, bi tožilci to opredelili kot umor, če pa bi umrl kasneje, to kvalificirajo kot posebno hudo telesno poškodbo, kvalificirano s hujšo posledico.
SODELOVANJE PRI PRETEPU
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Sodelovanje pri pretepu je ogrozitveno KD.
Storilec je lahko vsakdo; za storilca se šteje vsak udeleženec v pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno poškodovan, tudi če se ne ugotovi dejanski povzročitelj telesne poškodbe. Če pa se ugotovi, bo povzročitelj za smrt ali telesno poškodbo odgovarjal za ustrezno KD (ki bo konzumiralo KD sodelovanja v pretepu), ostali udeleženci pa za KD sodelovanja pri pretepu.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvršitveno dejanje: storitev – konstruktivno sodelovanje v pretepu, bodisi fizično bodisi z bodrenjem ali podpihovanjem pretepa. Udeleženec ni tisti, ki se le brani, in tisti, ki razdvaja druge udeležence pretepa. KD tudi ne stori tisti udeleženec pretepa, ki se je vključil šele potem, ko je kdo že hudo telesno poškodovan ali ubit.
Pretep je fizični spopad najmanj treh oseb.
Da je nekdo ubit ali huje telesno poškodovan, je objektivni pogoj kaznivosti, zato glede tega ni potrebna storilčeva zavest. Ni nujno, da je ubit ali poškodovan udeleženec pretepa, lahko je tudi naključni mimoidoči.
Stek:
o ni steka s KD umora (uboja) in KD hude in posebno hude telesne poškodbe (subsidiarnost)
o mogoč je stek med tem KD in KD lahke telesne poškodbe, povzročene z nevarnim sredstvom, stek s temeljnim KD lahke telesne poškodbe pa bi lahko izključili na podlagi konsumpcije.
OGROŽANJE Z NEVARNIM ORODJEM PRI PRETEPU ALI PREPIRU
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep, storilec se mora zavedati, da sega po nevarnem orodju.
Izvršitveno ravnanje: poseg po nevarnem orodju, ki kaže, da ga bo uporabil; določen gib ali kretnja, iz katere lahko navzoči sklepajo, da bo nevarno orodje uporabil, s čimer je KD tudi dokončano.
Prepir je medsebojno prerekanje najmanj dveh oseb z besedami ali kretnjami, vendar brez fizičnega spopada. Za kazenskopravno opredelitev prepira pa ni dovolj goli besedni prepir, ampak mora biti takšne intenzitete, da objektivno obstaja možnost, da bo prešel v fizični obračun. Če prepir preide v fizično obračunavanje, je takšen spopad treba opredeliti že kot pretep, če so udeležene vsaj tri osebe, sicer pa kot prepir.
To KD je podano tudi, če storilec seže po orožju, ki ne deluje ali s katerim ne zna ravnati; v tem primeru je KD dokončano, ko je s storilčevim posegom proti drugim osebam ustvarjen videz nevarnega orožja. Samo orožje pa mora objektivno pomeniti nevarno orožje, ne pa npr. strašilnega s ponarejenim videzom orožja.
Stek: to KD je subsidiarne narave, zato je podan le navidezen stek z drugimi KD zoper življenje in telo.
POVZROČITEV NEVARNOSTI
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Je pravo opustitveno KD. Sestavljeno je iz povzročitve smrtne nevarnosti za drugega in opustitve pomoči.
Storilec je lahko le tisti, ki je povzročil smrtno nevarnost za drugega.
Krivdna oblika: naklep glede opustitve pomoči (storilec se mora zavedati, da je drugi v nevarnosti in da bi mu sam lahko pomagal), glede povzročitve nevarnosti pa je možen naklep ali malomarnost, lahko pa je povzročena tudi brez krivde storilca.
Če oseba zaradi storilčeve opustitve izgubi življenje ali se hudo telesno poškoduje, je lahko podano KD umora (uboja), povzročitve smrti iz malomarnosti, posebno hude telesne poškodbe ali hude telesne poškodbe. KD ni, če je bila oseba že mrtva v času, ko jo je storilec pustil brez pomoči.
Stek: ni steka s KD zapustitve poškodovanca v prometni nezgodi brez pomoči (specialnost).
ZAPUSTITEV SLABOTNE OSEBE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Je pravo opustitveno KD. Storilčeva opustitev izvira iz obveznosti, ki temeljijo na določenih ožjih, čvrstih, trajnih medsebojnih življenjskih odnosih, npr. med starši ali otroki, pri skrbi za bolnega zakonca ali sorodnika, dolžnost učitelja plavanja do učencev, obveznosti planinskega vodnika do članov odprave ipd.
Storilec je lahko le tisti, kateremu je slabotna oseba zaupana ali je dolžan zanjo skrbeti.
Krivdna oblika: naklep, direktni ali eventualni.
Slabotna oseba je tista, ki ne more skrbeti zase. Nevarnost za življenje slabotne osebe mora biti konkretna.
Če bi zaradi storilčeve opustitve slabotna oseba izgubila življenje ali si okvarila zdravje, bi bilo podano ustrezno KD zoper življenje in telo, v katerem bi bilo to KD konzumirano.
OPUSTITEV POMOČI
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
To KD je pravo opustitveno KD, katerega temelj je dolžnost vsakogar, da priskoči na pomoč drugemu, ki je v nevarnosti. Ne gre le za zdravstveno pomoč, pomoč je kakršenkoli postopek, s katerim se nevarnost odstrani. Kako je nevarnost nastala, ni pomembno.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvršitveno dejanje: opuščanje pomoči osebi, ki je v konkretni smrtni nevarnosti; storilec mora objektivno imeti možnost, da pomaga; KD ni, če storilčeva pomoč ne bi mogla odvrniti smrtne nevarnosti.
Kaznivo dejanje ni podano, če bi storilec z nudenjem pomoči spravil v nevarnost sebe ali koga drugega; na to se ne morejo sklicevati osebe, ki so se dolžne izpostaviti nevarnosti (npr. policisti, gasilci).
OGROŽANJE VARNOSTI
Je ogrozitveno, trajajoče in subsidiarno KD (če storilec grožnjo uresniči, bo podano ustrezno KD zoper življenje in telo).
Storilec je lahko vsakdo.
Grožnja mora biti resna in objektivno zmožna, da doseže ogroženost drugega. Tudi če sredstvo, s katerim grozi, ni sposobno, da bi lahko z njim drugemu dejansko ogrozil življenje ali telo, bo podano to KD, če je storilec glede na videz tega sredstva ali okoliščine objektivno lahko zbudil pri oškodovancu občutek osebne ogroženosti.
Ni pomembno, ali je storilec nameraval grožnjo izpolniti. Lahko jo izrazi neposredno s kretnjami ali z besedami, lahko pa tudi drugače, npr. s pismom, izobešenim besedilom ipd.
KD je dokončano, ko se oškodovanec seznani s storilčevo grožnjo oziroma ko je pri njem ustvarjen občutek ogroženosti.
Ureditev po KZ-1: dodano je izvršitveno ravnanje – poleg resne grožnje, da bo napadel življenje in telo oškodovanca, še grdo ravnanje, posebno KD grdega ravnanja pa je črtano.
GRDO RAVNANJE
Predstavlja napad na drugo osebo, ki obsega tiste telesne poškodbe, ki so pod kriterijem lahke telesne poškodbe, in nekatere oblike razžalitve s t.i. realno injurijo.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvršitveno ravnanje: storitev – fizični napad na oškodovanca.
Posledica se kaže v prizadeti telesni (praske, buške…) ali duševni celovitosti oškodovanca (strah, žalost, jeza, razburjenje…).
RAZŽALITEV
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
To KD je splošno KD zoper čast in dobro ime in je glede na druga KD iz tega poglavja subsidiarne narave.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep; podana mora biti zavest storilca, da gre za razžalitev drugega. Praviloma je podan tudi storilčev namen, da drugega razžali, čeprav je KD podano tudi, če ni imel takšnega namena.
Razžalitev pomeni vsak napad zoper čast in dobro ime drugega v obliki žaljive vrednostne ocene, če nima znakov kakega drugega KD in iz katere je razvidno podcenjevanje drugega, nespoštovanje človeškega dostojanstva drugega in druge oblike negativne sodbe o drugem. V primerih, ko storilec drugega žali ob isti priložnosti na več različnih načinov in to pomeni celoto, je podano le eno KD, če pa storilec drugega večkrat žali, bo podan stek KD razžalitve, razen če se slednje lahko opredeli kot celoto, ko bo glede na vse okoliščine dejanja le-to mogoče opredeliti kot nadaljevano.
Razžalitev mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se oškodovanec subjektivno počuti razžaljenega. Ali gre za razžalitev, je treba ocenjevati glede na čas, medsebojne odnose storilca in oškodovanca, okoliščine, navade… Enaka izjava, dana v različnih okoljih, lahko v enem deluje kot razžalitev, v drugem pa ne.
Razžalitev je lahko naslovljena na oškodovanca (ne glede na to, ali je še kdo navzoč ali je zanjo še kdo izvedel), lahko pa je posredovana komu tretjemu; oškodovanec mora biti razpoznan, ni pa treba, da je izrecno naveden.
Oblike KD:
• temeljna oblika;
• kvalificirana oblika – javna razžalitev.
Protipravnost je izključena, če je bila žalitev izražena v znanstvenem delu, pri izvrševanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, v resni kritiki…), če namen ni bil zaničevalen.
Dokaz resnice ni dopusten, čeprav bi bilo trditev preprosto dokazati.
Poskus je pojmovno izključen.
OBREKOVANJE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo. Če gre za obrekljive izjave pravnih oseb, odgovarjajo osebe, ki so jih sestavile.
Krivdna oblika: direktni naklep.
Izvršitveno dejanje: trditve (izražanje lastno zaznanih dejstev) oziroma raznašanje (sporočanje dejstev, ki jih je zaznal nekdo drug) neresničnih dejstev. Neresničnost dejstev mora biti objektivno podana in se je mora storilec zavedati. Dokaz resničnosti zato že pojmovno ni mogoč, na oškodovancu pa je dvojno dokazno breme. Neresnična dejstva morajo biti taka, da objektivno lahko povzročijo škodo za čast in dobro ime drugega, ni pa nujno, da ta posledica dejansko nastane. Dejstva, ki jih storilec zatrjuje ali raznaša, niso vrednostna ocena drugega (v tem primeru bi šlo za razžalitev).
KD obrekovanja je podano le, če za storilčeve trditve izve še kdo tretji. Oškodovanec mora biti v obrekljivi izjavi razpoznan, ni pa potrebno, da bi bil izrecno imenovan.
Storilčeva izjava mora biti resna. Če je očitno, da gre za šalo, ne gre za KD.
Oblike KD:
• temeljna oblika;
• dve kvalificirani obliki – javno obrekovanje in obrekovanje s hudimi posledicami (npr. če se mora oškodovanec preseliti, zapustiti delo, ne dobi posojil, razdor družine, živčni zlom); teh posledic se mora storilec zavedati (vsaj eventualni naklep).
ŽALJIVA OBDOLŽITEV
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec tega KD je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: direktni ali eventualni naklep.
Izvršitveno dejanje:
o očitek neresničnega žaljivega dejstva z eventualnim naklepom;
o očitek objektivno neresničnega dejstva, o katerem storilec misli, da je resnično;
o očitek žaljivega dejstva, katerega resničnosti storilec ne more dokazati.
Dopusten je dokaz resničnosti. Če storilec dokaže, da je trditev resnična ali da je imel vsaj utemeljen razlog za prepričanje v resničnost svoje izjave, se ne kaznuje za to KD, lahko pa za razžalitev ali očitanje KD z namenom zaničevanja. Dokaz resničnosti je omejen v primerih uradno pregonljivih KD.
Oblike KD:
• temeljna oblika;
• dve kvalificirani obliki – javna žaljiva obdolžitev in žaljiva obdolžitev s hudimi posledicami (eventualni naklep).
OPRAVLJANJE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvršitveno dejanje: raznašanje ali trditev česa resničnega ali neresničnega iz osebnega ali družinskega življenja fizične osebe. Dejstva morajo biti zatrjevana ali raznašana v taki obliki, da objektivno lahko pomenijo oškodovanje dobrega imena (npr. trditve o alkoholizmu, prešuštvu, spolnih razvadah, pohlepnosti).
Dokazovanje resničnosti ni dovoljeno, razen če je storilec dejanje storil pri izvrševanju uradne dolžnosti, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičene koristi; v teh primerih se storilec ne kaznuje, če dokaže resničnost svojih trditev ali da je imel vsaj utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je raznašal.
Oblike KD:
• temeljna oblika;
• dve kvalificirani obliki – javno opravljanje in opravljanje s hudimi posledicami (eventualni naklep).
OČITANJE KAZNIVEGA DEJANJA Z NAMENOM ZANIČEVANJA
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo direktni (obarvan) naklep.
Izvršitveno dejanje: očitanje KD drugemu ali to, da se to pove tretji osebi.
Iti mora za resnično storitev KD ali za resnično obsodbo za KD, sicer je podano kako drugo KD zoper čast in dobro ime.
Oblike KD:
• temeljna oblika;
• kvalificirana oblika – javno očitanje KD z namenom zaničevanja.
Ta določba je potrebna za varstvo bivših obsojencev.
SRAMOTITEV REPUBLIKE SLOVENIJE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvršitveno dejanje: sramotitev – vse oblike razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve, opravljanja ali očitanja KD z namenom zaničevanja, ki so sposobne, da zmanjšajo ugled RS ali predsednika republike oziroma zastavo, grb ali himno. Ni potrebno, da bi pri storilcu obstajal sramotilni namen, čeprav bo glede na naravo KD praviloma obstajal; dovolj je, da je sramotitev objektivno podana.
KD je dokončano, ko je sramotitev javno izjavljena.
SRAMOTITEV TUJE DRŽAVE ALI MEDNARODNE ORGANIZACIJE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvršitveno dejanje: vse oblike KD razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve, opravljanja ali očitanja KD z namenom zaničevanja, razen tistih, ki so pojmovno nemogoče. KD mora biti storjeno javno.
SRAMOTITEV SLOVENSKEGA NARODA ALI NARODNIH SKUPNOSTI
Ni bistvene razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1 – dodana je samo romska skupnost.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvršitveno dejanje: vse oblike KD razžalitve, obrekovanja ali žaljive obdolžitve. Ni potrebno, da bi pri storilcu obstajal sramotilni namen, mora pa biti sramotitev objektivno sposobna okrniti ogled slovenskega naroda in italijanske, madžarske oziroma romske narodnosti,
POSILSTVO
V KZ-1 je k spolnemu občevanju dodano še z njim izenačeno spolno ravnanje, med oškodovance, ki morajo dati predlog za kazenski pregon, pa še oseba, ki živi s storilcem v registrirani istospolni skupnosti.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep, praviloma direktni.
Posilstvo je nepravo sestavljeno KD, in sicer iz prisiljenja in spolnega občevanja (ki samo zase ne pomeni KD in je dovoljeno, če niso podani znaki kakega drugega KD zoper spolno nedotakljivost. Sila in grožnja morata biti takšni, da sta objektivno sposobni zlomiti odpor ženske ali moškega; če odpora ni, ni KD, razen če gre za slabotno osebo in bi prišlo v poštev KD spolne zlorabe slabotne osebe. Ne zahteva se, da bi morala sila oziroma grožnja trajati ves čas (npr. če oškodovanec sprevidi, da se ne more uspešno upirati in občevanje mine brez uporabe sile ali grožnje).
Prostovoljno spolno občevanje ni kaznivo, razen z osebo, ki še ni stara 15 let. Prav tako ni kaznivo spolno občevanje, ki je doseženo na goljufiv način, ker v tem primeru ni bila uporabljena sila ali grožnja (npr. spolno občevanje v zmoti, da je oseba njen mož).
Oblike KD:
• temeljna oblika;
• posilstvo, storjeno na grozovit ali posebno poniževalen način – kvalificirana oblika (npr. boleča in dolgotrajna uporaba sile, izpostavljenost še drugim hudim spolnim dejanjem, izživljanje, posilstvo v javnosti, uriniranje po žrtvi; gre za uporabo sile ali grožnje, ki presega meje uporabe, potrebne za zlomitev odpora);
• posilstvo večih oseb zaporedoma – kvalificirana oblika (ni pomembno, ali so vsi storilci obsojeni ali kazensko odgovorni; med njimi mora obstajati neka povezava, med posilstvi mora biti časovna povezanost);
• posilstvo nad obsojenci v zaprtih ali polodprtih zavodih za prestajanje kazni – kvalificirana oblika (storilec je lahko paznik oziroma uradna oseba ali soobsojenec);
• posilstvo z grožnjo škode časti in dobremu imenu ali velike premoženjske škode – privilegirana oblika (tudi taka grožnja mora biti objektivno tako resna, da stre odpor oškodovane osebe).
Stek:
o ni steka z drugimi oblikami spolnega nasilja in s KD prisiljenja (konsumpcija).
o stek s KD hude ali posebno hude telesne poškodbe, če je bila oseba pri tem KD hudo ali posebej hudo poškodovana;
o stek s KD umora (uboja) ali s KD povzročitve smrti iz malomarnosti, če je bila oseba pri tem KD ubita;
o praviloma ni steka s KD lahke telesne poškodbe (inkluzija);
o idealni stek s KD krvoskrunstva, če gre za posilstvo polnoletnega storilca proti mladoletnemu krvnemu sorodniku.
SPOLNO NASILJE
V KZ-1 je med oškodovance, ki morajo dati predlog za kazenski pregon, dodana še oseba, s katero storilec živi v izvenzakonski skupnosti, med kvalificirane oblike KD pa spolno nasilje nad obsojenci in drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvršitveno dejanje: kakršnokoli spolno dejanje, ki ni spolno občevanje (ali z njim izenačeno spolno ravnanje, KZ-1). Sem sodijo vsa tista storilčeva dejanja, ki imajo za cilj storilčevo vzdraženje ali zadovoljitev spolnega nagona na telesu oškodovanca, pri čemer mora priti do dotikov teles med oškodovancem in storilcem; med njima obstoji fizična povezava. Podana mora biti storilčeva spolna pobuda; če gre za določeno spolno dejanje, kjer ni nujno, da obstoji spolna pobuda, čeprav je na zunaj videti tako, in je dejansko ni bilo, potem tega KD ni (npr. groba šala, da bi storilec oškodovanca slekel, primeri, ko storilec želi videti golo oškodovanko zaradi risanja akta ali ko jo želi prisiliti, da bi se kopala gola na nudistični plaži ipd.
Spolno nasilje je nepravo sestavljeno KD, sestavljeno iz prisiljenja in spolnega dejanja.
KD je dokončano, ko storilec opravi katerokoli od spolnih dejanja oziroma z začetkom tiste aktivnosti, ki naj bi pomenila spolno zadovoljitev storilca. Če gre le za priprave spolnih dejanj z dotikanjem teles in podobnim, bo dejanje ostalo pri poskusu.
Oblike KD:
• temeljna oblika;
• spolno nasilje, storjeno na grozovit ali posebno poniževalen način – kvalificirana oblika;
• spolno nasilje večih oseb zaporedoma – kvalificirana oblika;
• spolno nasilje nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost – kvalificirana oblika (novo v KZ-1, v KZ povsem nesistemsko ta oblika ni bila vnešena);
• spolno nasilje z grožnjo škode časti in dobremu imenu ali velike premoženjske škode – privilegirana oblika.
Poskus je kazniv; utegnejo pa nastati problemi pri razmejitvi poskusa od dokončanega KD. Že sama uporaba sile ali grožnje z namenom, da storilec izvrši spolno dejanje, bo pomenila poskus tega KD.
Stek;
o mogoč je stek s KD umora (uboja), povzročitve smrti iz malomarnosti ter hude in posebno hude telesne poškodbe;
o praviloma ne bo steka s KD lahke telesne poškodbe (inkluzija).
SPOLNA ZLORABA SLABOTNE OSEBE
Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Izvršitveno dejanje: spolno zlorabljanje slabotnosti druge osebe v kakršnikoli obliki (posilstvo, spolno nasilje, drugačna prizadetost spolne nedotakljivosti).
Bistveno je, da oškodovanec zaradi stanja, v katerem se nahaja, ni zmožen dajati odpora, zato tudi pristanek oškodovanca ne izključi obstoja KD. Zaščitene so samo osebe, ki so izrecno navedene, zato ne bo podano to KD v primeru drugih slabotnih oseb (npr. zmanjšano prištevvnih, delno pohabljenih, delno vinjenih ipd.), saj pri njih obstaja možnost upiranja ali odločanja, čeprav v manjši meri.
Oblike KD:
• temeljna oblika;
• privilegirana oblika – prizadetost spolne nedotakljivosti na drugačen način kot s posilstvom ali spolnim nasiljem (npr, masturbiranje v javnosti, razkazovanje spolovil ipd.).
SPOLNI NAPAD NA OSEBO, MLAJŠO OD 15 LET
V KZ-1 so za vse oblike tega KD predpisane strožje kazni, opredelitev KD pa je enaka kot v KZ.
Storilec je lahko vsakdo, le pri spolnem napadu z zlorabo položaja je lahko storilec le oseba, ki ima navedene posebne lastnosti.
Krivdna oblika: samo naklep.
Oblike KD:
• temeljna oblika – odnos mora biti sporazumen (pobuda, pristanek ali vsaj odsotnost upiranja osebe, mlajše od 15 let), se pa kot temeljno KD opredeli tudi dejanje, pri katerem je oseba pod 15 let nudila manjši odpor in je bila uporabljena sila manjše intenzitete ali grožnja, ki ni pomenila grožnje za življenje ali telo oškodovanca; obstajati mora očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve (s tem se kot KD izločajo sporazumna spolna občevanja in druga spolna dejanja med mladimi približno iste zrelosti in starosti);
• posilstvo osebe, mlajše od 15 let – kvalificirana oblika;
• spolni napad z zlorabo položaja – kvalificirana oblika; storilec je oseba s posebnimi lastnosti, ki izkoristi svoj nadrejen položaj nad otrokom, ki mu je zaupan, kar zadostuje za otrokov pristanek na spolne odnose;
• prizadetost spolne nedotakljivosti na drugačen način kot s spolnim občevanjem ali drugim spolnim dejanjem – privilegirana oblika.
Stek:
o ni steka s KD krvoskrunstva (specialnost; spolni napad z zlorabo položaja, ki ga stori roditelj, je kvalificiran primer krvoskrunstva);
o mogoč je stek s KD umora (uboja), povzročitve smrti iz malomarnosti ter hude in posebno hude telesne poškodbe;
o praviloma ni steka s KD lahke telesne poškodbe (inkluzija).
KRŠITEV SPOLNE NEDOTAKLJIVOSTI Z ZLORABO POLOŽAJA
V KZ-1 so za vse oblike tega KD predpisane strožje kazni, opredelitev KD pa je enaka kot v KZ.
Storilec je lahko moški ali ženska, ki je nadrejen oškodovancu, pri kvalificirani obliki pa mora imeti še posebno lastnost; razmerje nadrejenosti in podrejenosti oziroma odvisnosti je dejansko vprašanje, ki se ugotavlja v vsakem primeru posebej.
Krivdna oblika: samo naklep.
Oblike KD:
• temeljna oblika – spolno občevanje ali spolno dejanje je vedno prostovoljno, pobudo pa vedno da storilec, in sicer tako, da v obliki zlorabe položaja ponudi ali zahteva spolni odnos;
• kršitev spolne nedotakljivosti osebe, zaupane v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, starejše od 15 let – kvalificirana oblika.
Stek:
o ni steka s KD krvoskrunstva (specialnost; kvalificiran primer krvoskrunstva);
o ni steka s KD posilstva in spolnega nasilja (razmerje med storilcem in oškodovancem bi se lahko upoštevalo kot obteževalna okoliščina).
ZVODNIŠTVO
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep, direktni ali eventualni.
Izvršitveno ravnanje: storitev ali opustitev (omogočanje spolnega občevanja).
Zvodništvo pomeni, da storilec KD osebo spravi v stik z eno ali več drugimi osebami zaradi spolnega občevanja, pri čemer je pogoj plačilo. Ni potrebno, da bi do spolnega občevanja dejansko tudi prišlo.
Oblike KD:
• temeljna oblika;
• kvalificirana oblika – zvodenje mladoletne osebe.
POSREDOVANJE PRI PROSTITUCIJI
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
KD je dokončano, ko storilcu uspe s posredovanjem vsaj eno osebo spraviti v položaj prostituiranja.
Oblike KD:
• temeljna oblika;
• kvalificirana oblika – KD, storjeno proti mladoletni osebi ali s silo, grožnjo ali preslepitvijo.
ZLORABA PROSTITUCIJE
V KZ-1 to KD nadomešča KD zvodništva in KD posredovanja pri prostituciji.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: samo naklep.
Oblike KD:
• temeljna oblika – storilec sodeluje pri prostituciji druge osebe oziroma navede, pridobi ali spodbudi drugo osebo k prostituciji s silo, grožnjo ali preslepitvijo; dejanje je storjeno zaradi izkoriščanja;
• kvalificirana oblika – KD, storjeno prosti mladoletni osebi ali proti več osebam v okviru hudodelske družbe.
PRIKAZOVANJE IN IZDELAVA PORNOGRAFSKEGA GRADIVA
Po KZ-1 je poleg prikazovanja in izdelave dodano še posest in posredovanje pornografskega gradiva, starost oškodovanca je zvišana na 15 let, kazni so strožje.
Storilec je lahko vsakdo.
Krivdna oblika: naklep.
Oblike KD:
• splošna oblika – kakršnakoli omogočitev otroku, da pride do predmetov pornografske vsebine;
• posebna oblika – zloraba mladoletne osebe za izdelavo predmetov pornografske vsebine ali za nastop v pornografski predstavi;
• posebna oblika (KZ-1): proizvajanje, razširjanje, prodaja, uvoz, izvoz ali drugačno ponujanje pornografskega ali drugačnega seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove realistične podobe, posedovanje takega gradiva in razkrivanje identitete mladoletne osebe v takem gradivu;
• kvalificirana oblika (KZ-1) – posebna oblika KD, storjena v hudodelski družbi.
