KAJ V RESNICI OBSTAJA IN KAKO LAHKO NEKAJ VEM? Flashcards
naivni empirizem
• Realno je tisto, kar zaznavamo s čutili (najbolj realno je tisto, kar zaznavamo s čutili).
• Običajen pogled, na podlagi zaznave, čutil.
zakaj povomimo v to stališče
o Realno (tisto kar zaznavamo s čutili, nekaj vemo na podlagi čutno-zaznavnega sveta)
Primer: Ta stol, ta miza, ta človek.
o Nezanesljivost, varljivost zaznave (zaznavamo nekaj, kar ne obstaja ali ni zanesljiva)
Primer: fatamorgana
o Relativnost zaznave (različni ljudje enako stvar zaznajo drugače)
o Pojmi, ideje, ki jih ne zaznavamo (obstajajo pojmi, ideje, ki so nezaznavne, vendar za nas zelo pomembne, jih ne vidimo)
Primer: števila 1, 2, 3, 4, 5, račun 2+5=7
• Ni najboljša filozofska teorija, ko se sprašujemo, kaj je realno.
grški naravoslovi
• Antično, naravoslovno obdobje
• Uganka narave: ko opazujemo naravo/zunanji svet smo seznanjeni z nastajanjem, minjlivostjo, spremembami, minevanjem v nasprotju s stalnostjo, ponavljanjem.
• Svet je podvržen nenehnim spremembam, hkrati v teh spremembah opažamo stalnost in ponavlajnja.
• Grški filozofi so se spraševali: Kaj je gonilo sprememb; zakon, ki povzroča spremembe? Kaj je tisto kar ostaja ves čas enako; temelj vsega spremenljivega?
jonski naravoslovci splošno
o Rešitev iščejo v naravi.
o Iskali so počelo (iz česa so vse stvari — izvor; tisto, k čemur vse teži — končni cilj; stalna opora).
tales kot jonski naravoslovec
o TALES pravi: ”Vse je voda.”
Argumenti:
Voda je velik del narave
Vsak v sebi vsebuje velik del vode
Vsi organizmi jo potrebujejo
anaksimen kot jonski naravoslovec
o ANAKSIMEN pravi: ”Počelo je zrak.”
Argumenti:
Brez zraka ne moremo živeti
Zrak je pogoj za življenje
Iz zraka nastane dež —> voda
Zrak obdaja celotno stvarstvo
pitagorejci
o Svetu vladajo števila, iščejo znotraj narave
o Argumenti:
Vidimo, da se naravo lahko preučuje s števili
Vse je števno
Veliko stvari je izračunljivih
Naravne pojave lahko merimo, štejemo, izračunamo (kroženje nebesnih teles, nosečniški cikel, glasba — ritem, zvok)
herakit
o Vprašanje: ali obstaja zakon za obstoj kozmosa?
o Vprašanje zakona, kiol vlada kozmosu
o Nasprotja in boj vlada vsemu in je vzrok sprememb
o Dialektika — nič ni stalno, spremembe (misel aktualizira Marx)
o Voda in ogenj sta si nasprotujoča elementa, tako kot moški in ženska
parmenid
o Idealizem je stališče, da materialni svet (kaj začutimo s čutili) ne obstaja in da je zaznava zmota
o Zmotnost zaznave in neobstoj zaznavnega sveta
o Obstaja ”Eno” — večno, se ne spreminja, ni mnogo (Bit, Um) —> to pa je čisto nasprotje tega kar zaznavamo
o Zaznavni svet: mnoštvo, spremembe, minljivost
empedokles kot pluralist in anatomist
o EMPEDOKLES
Teorija štirih elementov (ogenj, zemlja, voda, zrak).
Pluralist.
Ljudje se razlikujemo le v količini dečeža elementov v nas.
Primeri:
Dve sili (sila privlačnosti —> ljubezen, sila odboja —> sovraštvo)
demokrit kot pluralist in anatomist
o DEMOKRIT
Teorija atomov.
Verjame, da obstaja še nekaj bolj temeljnega kot štirje elementi. Osnovi delci, ki gradijo svet in tvorijo spremenljivost sveta.
Atomos: osnovni delci, ki jih ni mogoče videti in jih ni mogoče razdeliti.
Vrh naravoslovne filozofije.
pomen
o Prvi odgovor na temeljno filozofsko vprašanje
o Metoda odgovarjanja (logična argumentacija —> odkrili so jo in še danes z njo odgovarjamo na filozofska vprašanja)
o Vprašanje, ki je še vedno aktualno
Vprašanje po zakonu, ki vlada celotnemu svetu?
Kaj je počelo?