ALI OBSTAJA ABSOLUTNO GOTOVO SPOZNANJE? JE MOGOČE PREMAGATI SKEPTICIZEM?

Question 1

absolutna gotovost

Answer 1

• Absolutna gotovost je spoznanje, v katerega ni moč podvomiti.

Question 2

skepticizem

Answer 2

• Skepticizem je prepričanje, da so vsa spoznanja negotova.

Question 3

descartes

Answer 3

• Descartes: Meditacije (1641) (filozofi zagovarjali, da obstaja gotovost)

Question 4

zakaj ičemo absolutno gotovost (3)

Answer 4

• Eksistencialni razlogi —> v negotovem svetu ičemo temelj, na katerem bomo gradili (odraslo) življenje.
• Spoznavni razlogi —> iskanje trdnega izhodišča (temelja) za gradnjo znanosti in filozofije.
• Zgodovinsko ozadje —> 16. in 17. stoletje je čas prehoda iz srednjega v novi vek. Tedanja stavba znanosti in podoba sveta se ruši, nova še ni vzpostavljena.

Question 5

čutna spoznanja in empirične znanosti

Answer 5

o Imajo svoj glavni vir v čutlih
o Emirične znanosti: npr. biologija, fizika, medicina, psihologija, zgodovina (temeljijo na opazovanju) …
o Na primer: To je kos voska.

Question 6

razumska spoznanja in formalne znanosti

Answer 6

• Razumska spoznanja
o Imajo svoj glavni vir v razumu
o Formalne znanosti: matematika, logika
o Primer: 2 + 3 = 5

Question 7

sklep 1. dela

Answer 7

Argumenti proti gotovosti čutnih spoznanj
Sklep 1. dela
o Čutna spoznanja so negotova, v njih ni absolutne gotovosti
o Vprašanja za drugi del: ali lahko pridemo do gotovega spoznanja, ”pa četudi ves čas sanjamo?”

Question 8

Argumenti proti gotovosti čutnih spoznanj

Answer 8

slika

Question 9

• Denimo, da sanjamo. Ali je kljub temu možno spoznati kaj gotovega?

Answer 9

o Razumska spoznanja so – pa naj sanjamo ali ne – še naprej gotova.
o Argument: Razumska spoznanja so že po definiciji neodvisna od zaznave, se pravi, da zmotnost zaznave na njih ne vpliva.
Tudi v sanjah smo sposobni dojeti matematične resnice, na primer, da je 2 + 3 = 5

Question 10

dve vrsti znanosti

Answer 10

o Znanosti, ki temeljijo na opazovanju
 Astronomija, medicina, biologija, itd., so manj gotove
o Znanosti, ki so neodvisne od opazovanja
 Matematika, logika, so bolj gotove

Question 11

Argument proti gotovosti vseh možnih spoznanj

Answer 11

• Razumska spoznanja —> s tem argumentom Descartes podvomi v razumska spoznanja
o Argument s hudobnim duhom: ne moremo izključiti možnosti obstoja hudobnega duha, ki manipulira z mojim razumom. Se pravi, tudi razumsko spoznanje ni povsem odporno na dvom.
o Opomba k argumentu
 Znanstvenofantastični filmi velikokrat preigravajo to možnost (npr. Matrica, Blade Runner), tudi literatura — zgodba o ”možganih v kadi”.
 Otroška fantazma o tem, da je celoten svet prevara.
 Teorija matematike: matematika je konstrukt človeškega duha
o Descartes je upodobil motiv, ki ”preganja” človeškega duha vse do danes.

Question 12

Kako Descartes pride do absolutne gotovosti?

Answer 12

• Čutna in razumska spoznanja so dvomljiva (4 argumenti)
• Toda sam obstoj (dvomljivega) spoznanja dokazuje obstoj mislečega jaza: “Mislim, torej sem.”

Question 13

Mislim, torej sem; dvomim, torej sem; morda se motim, torej sem …

Answer 13

• Zaznavam mavrico. A to je zgolj čutna prevara. (bližnja čutna prevara) Toda jaz sem, ki se varam.
• Vidim svojo roko. Kaj če so to zgolj sanje? (oddaljena čutna prevara) Toda jaz sem, ki sanjam.
• Seštevam: 2 + 3 =5. Je to zgolj prevara hudobnega duha? (razumska prevara) Toda jaz sem, ki me hudobni duh vara.

Question 14

kdo sem ta “jaz“

Answer 14

• V telesno naravo sebe ne morem biti prepričan (argument s sanjami). Ta jaz torej ni moje telo.
• Sem “misleča stvar”, stvar, ki ume, si predstavlja, hoče, noče, zaznava; imam oziroma “sem” razum. Samo o tem “jazu” sem lahko zagotovo absolutno prepričan.

Question 15

descartesov pomen

Answer 15

• Premagal skepticizem – našel točko absolutne gotovosti
• Zaznamoval razsvetljenstvo: najvišja avtoriteta je lastno mišljenje, razum.
• Zaznava racionalizem: zgraditi celotno spoznanje/znansti iz mislečega jaza.

Question 16

Descartes: Meditacije (interpretacija besedila)

Answer 16

1. Govori o osebni izkušnji, v življenju se je nekaj naučil, vendar, ko je zrasel je ugotovil, da to ni resnično. Ja to je primer božička. Ne, zdi se mi, da so temelji dobro postavljeni, le interpretirati jih moramo drugače.
2. Argument o varljivosti čutil. Primeri varljivosti: fatamorgana, mavrica.
3. Omeji domet argumenta o varljivosti čutil. Velja takrat, ko opazujemo oddaljene predmete.
4. Argument, ki spodbuja zaznavo v celoti —> primer z norcem.