Gospodarsko pravo - Hočevar Flashcards
Temeljna načela?
Vprašanje 1
Najpomembnejše načelo gospodarskega prava je načelo svobodne gospodarske pobude (Ustava). FO omogoča, da ustvarijo podjetje kot s.p. ali kot gospodarsko družbo in določijo njeno dejavnost. Pomeni tudi enake pogoje za vstop in izstop iz trga ter svobodno konkurenco. Z ustavo so prepovedana dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.
Pojem gospodarske družbe (formalni in materialni pogoj).
vprašanje 2
Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in je organizirana v eni izmed taksativno naštetih organizacijskih oblik. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu, zaradi pridobivanja dobička (dobiček je najpogostejši cilj gospodarskih družb). Družbe so lahko gospodarske družbe tudi, če v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna.
Lastnost PO družbe dobijo z vpisom v register. Takrat lahko začne opravljati dejavnost.
Kapitalske in osebne družbe. Katere družbe poznamo po ZGD?
vprašanje 3
Bistvena razlika je v odgovornosti družbenikov. Osebne družbe primarno odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, poleg tega pa za njene dolgove odgovarjajo tudi družbeniki, in sicer subsidiarno (samo če družba ne plača) in solidarno. V kapitalskih družbah družbeniki niso osebno odgovorni za dolgove družbe. Ta zanje odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Osebni družbi sta: d.n.o. in komanditna družba.
Kapitalske družbe: d.o.o., d.d., k.d.d. in evropska d.d.
Imamo »numerus clausus« sistem organizacijskih oblik gospodarskih družb (omejen krog – lahko se ustanavljajo le v navedenih oblikah).
Kakšni so pogoji za veljavnost pravnega posla, ki je opravljen preko dejavnosti družbe.
vprašanje 4
Družba sme opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti določene v statutu oz. družbeni pogodbi. Pravni posli, ki jih sklene s 3. os., s katerimi prekorači dejavnost določeno v statutu ali družbeni pogodbi, so veljavni, razen če je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Pogoji: posel kot tak je pravno dovoljen + 3.os. ni (mogla) vedeti za prekoračitev.
Navedba dejavnosti v statutu ali družbeni pogodbi ne pomeni, da bi 3.os. morala vedeti za prekoračitev. Dobre vere ni, če bi s skrbnostjo dobrega gospodarja iz okoliščin lahko sklepala, da družba ni registrirana za tovrstno dejavnost.
Spregled pravne osebe.
vprašanje 5
Pomeni korekcijo načela, da družbeniki v kapitalski družbi ne odgovarjajo za njene dolgove. Institut je namenjen varstvu upnikov. Določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če:
- so družbo kot PO zlorabili, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot za posameznike prepovedan (zloraba za prepovedan cilj);
- so družbo kot PO zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov (zloraba za oškodovanje upnikov);
- so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot s svojim lastnim;
- so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti 3. osebam (izpolnjena morata biti objektiven – zmanjšanje in subjektiven kriterij – so vedeli).
Prokura.
Vprašanje 6
Prokura je posebna oblika pooblastitve za zastopanje, katerega obseg določa zakon in ga ni mogoče omejiti (lahko se omeji v notranjem razmerju, a nima učinka proti 3. osebam). Prokurist je upravičen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odtujitev in obremenitev nepremičnin. Za to mora od vodstva pridobiti posebno pooblastilo. Obe strani jo lahko kadarkoli prekličeta. Ni prenosljiva, lahko pa prokurist za določena dejanja pooblasti 3. osebo. Vpiše se v sodni register.
Prokuro lahko podeli vsaka pravna oseba in podjetnik posameznik in to eni ali več osebam. Te so lahko v družbi zaposlene ali ne. Več osebam se lahko podeli kot skupna prokura. To pomeni, da prokuristi pri aktivnem zastopanju nastopajo skupno, pri pasivnem (sprejemanje izjav 3. oseb) pa individualno.
Prokurist se od poslovnega pooblaščenca loči po tem, da lahko slednji na podlagi generalnega pooblastila, opravlja le vse tiste posle, ki so običajni pri opravljanju poslovne dejavnosti družbe (= redno opravljanje poslov). Ne sme: obremeniti ali odtujiti nepremičnin, sprejeti menične ali poroštvene obveznosti, najeti posojila, se spustiti v spor. Tudi to se vpiše v register.
Letno poročilo (kdaj je sprejeto, pomen NS pri tem, kdaj ga sprejme skupščina) in revizija
Vprašanje 7
Vse družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti. Na tej podlagi izdelajo letno poročilo. Z njim ob koncu leta izkažejo svoje rezultate poslovanja. Sestavljeno je iz računovodskega in poslovnega poročila. Biti mora jasno in pregledno. Izkazovati mora pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja in poslovnega izida. Sestavljeno je iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza denarnih tokov, izkaza gibanja kapitala, priloge s pojasnili k izkazom in poslovnega poročila. Temeljna računovodska izkaza sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.
Kdaj: ob koncu poslovnega leta
NS: preveriti mora sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga predloži uprava. O rezultatu preveritve mora sestaviti pisno poročilo za skupščino v katerem pojasni kako je med letom izvrševal svojo nadzorstveno funkcijo in zavzame stališče do morebitnega revizijskega poročila. Na koncu navede ali ima k letnemu poročilu kakšne pripombe in ali ga potrjuje. Če ga potrdi, je le-to sprejeto. V nasprotnem primeru o njem odloča skupščina. Skupščina ga sprejme tudi, če ji organi vodenja ali nadzora prepustijo odločitev o sprejetju ali če tako določa statut družbe, ki ima enotirni sistem upravljanja.
Revizija: dolžnost revidiranja velikih, srednjih in tistih majhnih družb z VP katerih se trguje na organiziranem trgu – letno poročilo mora pregledati revizor. Revidiranje je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod uporabljenih pri njihovem sestavljanju in na tej podlagi dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem ali računovodski izkazi podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja ter poslovni izvid PO. Revizijo lahko opravlja revizijska družba ali pooblaščen revizor (s.p.), za zadruge lahko tudi zadružna zveza. Mnenje revizorja je lahko:
pritrdilno: izkazi resnično in pošteno prikazujejo finančno stanje in poslovni izid
s pridržkom: izrazi se pridržek glede resničnosti in poštenosti posamezne kategorije
odklonilno: izkazi niso resnični in pošteni.
Izredna revizija in posebna revizija
Vprašanje 8
Posebna revizija je revizija zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov in vodenja posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja OK v zadnjih 5 letih. Posebnega revizorja imenuje skupščina z navadno večino. Če skupščina zavrne predlog za imenovanje, ga lahko imenuje sodišče na predlog manjšinskih delničarjev (najmanj 10% OK oz. nominalni/pripadajoči znesek v OK najmanj 400.000 EUR = manjšinska pravica), če obstaja vzrok za domnevo, da je pri vodenju postopkov in poslov prišlo do nepoštenosti oz. hujših kršitev zakona ali statuta. Povezana je z uveljavljanjem odškodnine zoper funkcionarje družbe – namen: odkriti nepravilnosti, ki so družbi povzročile škodo. V praksi se pogosto nanaša na nepravilnosti pri zagotavljanju stvarnih vložkov.
Procesne predpostavke za sodno imenovanje: delničarji so najprej predlagali imenovanje na skupščini, so lastniki delnic najmanj 3 mesece pred zasedanjem skupščine in lastniki ostanejo do konca postopka na 1. stopnji.
Posebni revizor lahko preverja listine in predmete in pri tem komunicira predvsem s poslovodstvom. O svojih ugotovitvah pripravi pisno poročilo.
Izredna revizija: pooblaščenega revizorja za revizijo letnih poročil imenuje skupščina z navadno večino, kar v praksi pomeni, da ga imenuje kontrolni delničar – možnost zlorab. Izredna revizija se izvede zaradi suma podcenitve postavk v računovodskih izkazih – gre za vnovično preveritev letnega poročila (revizija opravljene revizije).
Pravica manjšinskih delničarjev, da od sodišča zahtevajo imenovanje izrednega revizorja ni vezana na poprejšnji predlog tega na skupščini. Vezana je na obstoj domneve, da so v računovodskih izkazih določene postavke močno podcenjene ali, da so priloge k izkazom neustrezne ali pomanjkljive (pri tem razlogu je procesna predpostavka, da so delničarji na skupščini zahtevali dodatna pojasnila in da so njihova vprašanja vpisana v zapisnik).
Bilance - aktiva, pasiva, primerjava d.d. in doo
vprašanje 9
Prikazuje sredstva (aktiva) in obveznosti do virov sredstev (pasiva) ob koncu poslovnega leta = premoženjsko stanje, skupek P&O v določenem trenutku (≠ poslovni izid: rezultat poslovanja v določenem obdobju, na podlagi prihodkov in odhodkov ustvarjen dobiček in izguba). Bilanca mora biti uravnotežena – aktiva = pasiva.
Aktiva bilance prikazuje vsa sredstva (denar, stvari, pravice – obligacijske, stvarne, korporacijske (delnice, poslovne deleže), pravice intelektualne lastnine). Ta se delijo na dolgoročna sredstva, kratkoročna sredstva in kratkoročne aktivne časovne razmejitve.
Obveznosti do virov sredstev na pasivi pa se delijo na:
kapital,
rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve,
dolgoročne obveznosti,
kratkoročne obveznosti in
kratkoročne pasivne časovne omejitve.
Na pasivi se vire opazuje z vidika virov teh sredstev – ugotavlja se ali so vire zagotovili družbeniki kot lastniki, jih je družba ustvarila sama s svojim poslovanjem ali pa so zagotovljena na dolžniško-upniški podlagi in predstavljajo dolg gospodarske družbe do konkretnega investitorja. Glede na to se premoženje na pasivi opredeli kot lasten kapital ali kot dolžniški kapital oz. obveznosti.
Velike in srednje družbe morajo izdelati popolno bilanco stanja, za majhne družbe pa velja nekaj poenostavitev (manj razčlenjene).
Katere rezerve poznamo?
vprašanje 10
Zakon skrbi, da osnovni kapital ne slabi. Zavaruje ga na način, da ni odvisen samo od uspeha rednega poslovanja družbe. V ta namen se zahteva formiranje posebnih rezervnih skladov. Poznamo kapitalske rezerve in rezerve iz dobička. V bilanci stanja so opredeljene pri obveznostih do virov sredstev kot del lastnega kapitala.
Bistvena razlika med njimi je, da se kapitalske rezerve lahko oblikujejo samo iz dodatnih vplačil družbenikov ali 3. oseb v kapital ali kot rezultat nominalnega zmanjšanja OK, rezerve iz dobička pa se oblikujejo iz zneskov čistega dobička poslovnega leta in prenesenega dobička.
Katere so kapitalske rezerve?
vprašanje 11
Kapitalske rezerve so zneski, ki jih družba dobi:
- z vplačili, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske osnovnih vložkov (vplačani presežek kapitala)
- pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic
- z dodatnimi vplačili družbenikov za pridobitev dodatnih pravic iz deležev
- z drugimi vplačili družbenikov na podlagi statuta
- s poenostavljenim zmanjšanjem OK oz. zmanjšanjem OK z umikom deležev.
Katere so rezerve iz dobička?
vprašanje 12
Rezerve iz dobička se delijo na:
- zakonske rezerve
- rezerve za lastne deleže
- lastni deleži (delnice ali poslovni deleži)
- statutarne rezerve (fakultativno, porabijo se lahko za katerikoli namen določen s statutom)
- druge rezerve iz dobička (porabijo se lahko za katerikoli namen).
Pojem vezanih rezerv?
vprašanje 13
To so zakonske rezerve in vse kapitalske rezerve. Porabijo se lahko samo za 2 namena: za pokrivanje izgube ali za prenos v OK (povečanje OK iz sredstev družbe).
Kdaj se lahko sprostijo zakonske rezerve
vprašanje 14
Predpisana je dolžnost oblikovanja zakonskih rezerv. Njihova višina je opredeljena z 10% oz. v statutu predpisanim višjim % OK (zakonske + kapitalske rezerve = zakonski rezervni sklad). Uporabijo se lahko:
za kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali drugih rezerv in prenesene izgube, če je ni mogoče kriti v breme čistega dobička ali drugih rezerv iz dobička → če skupni znesek zakonskih in kapitalskih rezerv ne presega z zakonom/statutom določenega % OK
če presega ta % se lahko rezerve v presežnem delu porabijo za povečanje OK iz sredstev družbe ter za plačilo prenesene in čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom.
Samostojni podjetnik, njegovo statusno preoblikovanje
vprašanje 15
Samostojni podjetnik je FO, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost (ukvarjanje z gospodarsko dejavnostjo je njegov poklic). Lahko se ukvarja z vsemi gospodarskimi dejavnostmi, razen če zakon določa drugače.
Podjetnik se lahko statusno preoblikuje: s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo. S prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (podjetje = skupek organiziranega premoženja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti. Načelo je ločeno od subjekta, ki je vanj vložil denar, ni pa subjekt prava in nima posl. spos. – to so nosilci podjetništva).
Prenos na novo kapitalsko družbo: sklep o prenosu v pisni obliki + akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da je ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika. Ustanovitev nove družbe mora pregledati ustanovitveni revizor. Podjetnik mora vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri registrskem organu. Pred tem mora objaviti nameravani prenos. Registrski organ hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe. Pri vpisu nove družbe je treba v register vpisati, da je družba nastala s prenosom podjetja podjetnika. Z vpisom prenosa v register podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev nove družbe. Če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.
Prenos na prevzemno kapitalsko družbo: namesto sklepa o prenosu podjetja podjetnik in poslovodstvo prevzemne družbe v obliki NZ skleneta pogodbo o prenosu podjetja.
Podjetnik lahko na novo ali prevzemno družbo prenese tudi le del podjetja.
DNO - vse. Ali se lahko ustanovi za opravljanje humanitarne dejavnosti?
vprašanje 16
Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Ustanovi se s pogodbo med družbeniki (družbena pogodba - pisna). Nima OK. V njej se uredijo razmerja med družbeniki. Če ni določeno drugače, vsi vplačajo enake vložke. V družbo lahko vložijo denar, stvari, pravice ali storitve (posebnost, samo pri d.n.o.). Vrednost nedenarnega vložka določijo sami družbeniki. Družbenik mora izpolnjevati prevzete obveznosti s skrbnostjo kot pri svojih zadevah - odgovoren je za škodo, ki jo povzroči družbi namenoma ali iz hude malomarnosti.
Posle družbe vodijo in družbo zastopajo vsi družbeniki, razen če je to z družbeno pogodbo preneseno na 1 (več) družbenikov. V tem prim. ostali ne smejo voditi poslov. Upravičenost do vodenja poslov lahko družbenik prenese na 3. os. samo, če to določa pog. ali dovolijo drugi družbeniki. Če so za vodenje poslov upravičeni vsi ali več družbenikov, je vsak upravičen sam poslovati. Če drug družbenik, ki je upravičen voditi posle, nasprotuje izvedbi posla, se ta posel ne sme opraviti. Če je v družbeni pogodbi določeno, da lahko družbeniki, ki so upravičeni za vodenje poslov, poslujejo samo skupno, je za vsak posel potrebna privolitev vseh teh družbenikov, razen če bi bilo z izvedbo posla nevarno odlašati. Družbena pogodba lahko določi, da morajo družbeniki, ki vodijo posle, upoštevati navodila drugih družbenikov. Če družbenik meni, da glede na okoliščine navodila niso smotrna, mora o tem obvestiti druge družbenike in počakati na njihovo odločitev. Družbenik lahko ravna ne glede na navodila, če bi bilo nevarno odlašati in meni, da bi družbeniki odobrili njegovo odločitev, če bi poznali dejansko stanje. Upravičenje za vodenje poslov zajema vsa dejanja, ki se redno izvajajo pri opravljanju dejavnosti družbe. Za dejanja, ki presegajo okvir rednega upravljanja, je potrebno soglasje vseh družbenikov. Na predlog drugih družbenikov lahko sodišče odvzame družbeniku upravičenje za vodenje poslov, če obstaja utemeljen razlog, zlasti če gre za hujšo kršitev obveznosti ali nesposobnost za pravilno vodenje poslov. Družbenik se lahko odreče vodenju poslov le, če obstaja utemeljen razlog. Tej pravici se ne more odpovedati.
Delitev dobička in izgube: od dobička pripada vsakemu družbeniku najprej delež v višini 5% njegovega kapitalskega deleža – to se pripiše kapitalskemu deležu (ti niso ves čas enaki, se spreminjajo). Če dobiček tega ne omogoča, se deleži ustrezno znižajo. Delež dobička, ki presega to vrednost in izguba se med družbenike razdelita po enakih delih.
Odgovornost: za obveznosti družbe so upnikom subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem
svojim premoženjem. Če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi družbeniki solidarno (subsidiarna in solidarna odgovornost). Kdor vstopi v že obstoječo družbo, je odgovoren tako kot drugi družbeniki za obveznosti družbe, prevzete pred njegovim pristopom.
D.n.o. preneha:
s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena;
s sklepom družbenikov;
s stečajem;
s smrtjo ali prenehanjem družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače;
z odpovedjo: če je ustanovljena za nedoločen čas, lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj 6 mesecev pred tem dnem.
na podlagi sodne odločbe: če obstaja utemeljen razlog (zlasti,
e drugi družbenik namerno ali iz hude malomarnosti prekrši kakšno bistveno obveznost iz družbene pogodbe ali če postane izpolnitev take obveznosti nemogoča) lahko družbenik s tožbo zahteva, da d.n.o. preneha pred potekom časa ali brez roka. Namesto prenehanja lahko zahteva izključitev družbenika pri katerem obstaja utemeljen razlog.
če se število družbenikov zmanjša pod dva, razen v primeru iz 115. člena tega zakona;
v drugih primerih v skladu z zakonom.
Gospodarske družbe se načeloma ustanavljajo za opravljanje pridobitne dejavnosti. Se pa družbe v eni od organizacijskih oblik v katerih se lahko ustanavljajo g.d., lahko štejejo za gospodarske tudi če v skladu z zakonom deloma ali v celoti opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna. Status humanitarne organizacije lahko pridobijo društva ali zveze društev – zato mislim, da ne.
Status družbenika v d.o.o.
vprašanje 17
Status družbenika pridobi FO ali PO s podpisom družbene pogodbe (ali akta o ustanovitvi pri enoosebni d.o.o.), na podlagi katerega prevzame obveznost vplačati osnovni vložek. Status družbenika lahko pridobi tudi skupnost, ki ni PO (npr. dedna skupnost). Imena družbenikov morajo biti ob vpisu sporočena sodišču (poseben seznam, priložen prijavi za vpis). Položaj družbenikov je urejen z zakonom, družbeno pogodbo in sklepi skupščine.
Actio pro socio - definicija, kdo toži v imenu koga proti komu?
vprašanje 18
D.D.: je pravica manjšinskih delničarjev, da uveljavijo odškodninski zahtevek družbe. Poslovodstvo družbe je dolžno vložiti tožbo za povrnitev škode, ki jo družbi z ustanovitvijo povzročijo ustanovitelji oz. za povrnitev škode, ki družbi nastane zaradi kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora, če tako sklene skupščina z navadno večino. Če se ta vlaga proti os., ki še opravlja funkcijo vodenja ali nadzora, ZGD predvideva imenovanje posebnega zastopnika družbe. Če skupščina predloga za vložitev tožbe ne sprejme, nastane posebna pravica manjšinskih delničarjev, da sami vložijo tožbo v svojem imenu in na račun družbe. Vloži se proti osebi, ki je družbo oškodovala. Manjšinski delničarji lahko tožbo vložijo, kadar družba ne sprejme sklepa, ga sprejme pa ne imenuje posebnega zastopnika, posebni ali zakoniti zastopniki ne ravnajo po sprejetem sklepu.
Možnost vložiti actio pro socio imajo tudi družbeniki v d.o.o. (škodo, ki so jo družbi povzročili družbeniki ali vodstveni ali nadzorni organi lahko uveljavlja vsak družbenik in poslovodja v imenu in na račun družbe) in v d.n.o. (vsak družbenik lahko v korist družbe s tožbo uveljavlja izpolnitev obveznosti družbenika do družbe)
Tiha družba - vse
vprašanje 19
Z zadnjo novelo ZGD-1 je bila tiha družba ukinjena. Obstoječe tihe družbe so julija 2012 prenehale obstajati, nosilec tihe družbe pa je moral najkasneje v roku 6 mesecev napraviti obračun in tihemu družbeniku v denarju izplačati njegov vložek, razen če sta se dogovorila drugače.
Pred novelo tiha družba ni bila samostojen pravni subjekt, ampak zgolj pogodbeno razmerje med tihim družbenikom in nosilcem tihe družbe. Tihi družbenik je na podlagi takšne pogodbe s premoženjskim vložkom v podjetje pridobil pravico do udeležbe pri dobičku (za izgubo je odgovarjal do višine vložka). Pogodbe ni bilo potrebno vpisati v sodni register. Šlo je za izključno razmerje med tihim družbenikom in nosilcem t.d., ki navzven ni bilo vidno – pri firmi nosilca se je lahko uporabljal dodatek »s t.d.«, ki pa ni bil obvezen. V njej ni smelo biti imena ali priimka tihega družbenika (če je bilo, in je to vedel, je bil solidarno odgovoren za obveznosti družbe).
Razlika med komanditistom in tihim družbenikom
vprašanje 20
Komanditist je družbenik k.d., tihi družbenik pa je z nosilcem tihe družbe zgolj v pogodbenem razmerju. Komanditistov vložek se vpiše v register, pri t.d. pa noben vpis ni nujen. Delež tihega družbenika se ne poveča, če ne prevzame dobička (komanditistu se dobiček praviloma izplača, če je njegov delež zmanjšan, pa se mu pripisuje dokler ne doseže zneska, ki je določen za njegov vložek).
Razlika med parciaričnim posojilom in vložkom v tiho družbi?
vprašanje 21
Parciarično posojilo da posojilodajalec posojilojemalcu na podlagi pogodbe. Na njeni podlagi ima posojilodajalec namesto plačila obresti pravico biti udeležen pri dobičku. Tihi družbenik odgovarja za izgubo družbe do višine svojega vložka, pri posojilu pa take odgovornosti ni (glavnico je treba vrniti).
D.D. - vse
vprašanje 22
Je kapitalska družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice. Vsota vseh delnic je osnovni kapital. Je PO, ki upnikom za prevzete obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (sama je pravni lastnik svojega premoženja, to niso delničarji). Delničarji osebno ne odgovarjajo za njene dolgove (samo s svojim vložkom). Po svojem gospodarskem in pravnem pomenu je najpomembnejša gospodarska družba.
Kaj se lahko v statutu uredi drugače kot pa je v ZGD?
vprašanje 23
Statut lahko posamezna vprašanja, ki jih ureja zakon, uredi drugače samo, če zakon to izrecno določa. Dodatna vprašanja se lahko uredijo le, če jih zakon ne ureja celovito.
Kaj pomeni statutarna togost?
vprašanje 24
Pomeni, da zakon našteva, kaj mora vsebovati statut delniške družbe (obligatorne sestavine) ter določa, da lahko statut posamezna vprašanja, ki jih ureja zakon, uredi drugače samo, če zakon tako izrecno določa, in da se s statutom lahko dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne ureja celovito.
Ustanovitev d.d.
vprašanje 25
Ločimo simultano ali sočasno ustanovitev in postopno oziroma sukcesivno ustanovitev.
Simultana ustanovitev: d.d. se ustanovi tako, da vsi ustanovitelji (ki so lahko FO ali PO):
sprejmejo in podpišejo statut ter
sami prevzamejo vse delnice.
Družba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice. Vplačajo jih lahko v denarju ali s stvarnimi vložki. Vsaj 1/3 jih mora biti vplačanih v denarju. Na vsako delnico, ki se plača v denarju, mora biti pred vpisom d.d. v register vplačanih vsaj 25% njenega najmanjšega emisijskega zneska (če se prodajajo za višjo ceno, mora biti plačan ves presežek). Stvarni vložki se morajo v celoti vplačati tako, da lahko družba z njimi prosto razpolaga od vpisa v register dalje. Za delnice, ki so bile delno krite s stvarnimi vložki pa mora biti pred vpisom plačan tisti del, ki ni krit s stvarnim vložkom.
Ustanovitelji imenujejo prvi NS ali prvi upravni odbor – do prve skupščine. Imenujejo tudi revizorja za prvo poslovno leto. NS imenuje člane prve uprave, upravni odbor pa izvršne direktorje.
Pred vpisom v register morajo ustanovitelji sestaviti ustanovitveno poročilo (o poteku ustanovitve). Pred vpisom se ne morejo izdat delnice ali začasnice – če se izdajo so nične.
Postopna ustanovitev: d.d. se ustanovi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic (prospekt). Ustanovitelji najprej sprejmejo statut, nato objavijo prospekt in prevzamejo del delnic. Preostale delnice nato postopoma vplačujejo zainteresirane osebe na podlagi javnega vpisa. Delnice in denarna vplačila zanje se vpisujejo le pri bankah. Prevzamejo se z vpisnico. Rok za vpisovanje in vplačilo delnic ne sme biti daljši kot 3 mesece od dneva, določenega za začetek vpisovanja. Če po poteku tega roka niso vse delnice pravilno vpisane in vplačane, jih lahko v 15 dneh vpišejo oz. vplačajo ustanovitelji. Če tega ne storijo, se šteje, da ustanovitev ni bila uspešna. Ustanovitelji morajo v nadaljnjih 15 dneh z novim oglasom pozvati vpisnike, da dvignejo vplačane zneske.
Če je bilo vpisovanje in plačevanje delnic uspešno, pa morajo ustanovitelji v 15 dneh delnice razdeliti med vpisnike (določiti koliko delnic dobi kdo → ni jim treba sprejeti vsake ponudbe, prospekt je vabilo k stavljanju ponudb, dodelitev delnic pa sprejem teh ponudb). V primeru, da je kateremu od ustanoviteljev znana plačilna nesposobnost kakšnega vpisnika, mu delnic ne smejo dodeliti. Pri banki v kateri so se delnice vpisovale, mora biti vpisnikom na vpogled seznam koliko delnic je bilo dodeljeno vsakemu vpisniku. Seznam mora vsebovati tudi napotilo naj vpisniki, ki jim ni bila dodeljena nobena delnica, ali jim niso bile dodeljene vse vpisane delnice, dvignejo preveč plačane zneske. Ustanovitelji z vplačili ne smejo razpolagati, poslovodstvo pa lahko šele po vpisu v register.
Naslednja faza je sklic ustanovne skupščine (obligatorno). Opraviti se mora najpozneje v 2 mesecih od poteka roka za vpis delnic. Skličejo jo ustanovitelji z oglasom. Če ustanovna skupščina ni pravočasna, se šteje, da ustanovitev ni bila uspešna, ustanovitelji pa morajo v 15 dneh po poteku roka z oglasom pozvati vpisnike, naj dvignejo svoja vplačila. Če ga ne objavijo pravočasno to stori sodišče na predlog vpisnika in stroške ustanoviteljev.
Skupščina mora biti na sedežu družbe (če ni bilo v prospektu določeno drugače), na njej pa mora biti prisotna večina delnic (če je več razredov, večina vsakega razreda). Če skupščina ni sklepčna → ponoven sklic. Če ga ni, ali skupščina spet ni sklepčna → ustanovitev družbe ni uspela.
Skupščino odpre notar. Njena naloga je:
izvolitev predsednika in dveh preštevalcev glasov;
ugotavlja ali so vpisane in prevzete vse delnice in ali je bila opravljena razdelitev ter vplačila, ki morajo biti opravljena do ustanovne skupščine;
ali so izpolnjene vse zahteve glede stvarnih vložkov, tako da bo družba takoj po vpisu v register lahko z njimi razpolagala;
ugotavlja največji dovoljeni znesek ustanovnih stroškov, ki gredo v breme družbe;
izvoli organe za katere je pristojna skupščina.
Družba je ustanovljena, ko skupščina sprejme vse te sklepe.
ZGD-1 posebej ureja glasovanje – družba še ni ustanovljena, zato delničarji še nimajo članskih pravic. Statut pri tej ustanovitvi sprejmejo ustanovitelji! Delničarji v prvi fazi nimajo nobenega vpliva. ZGD-1 ima zato posebne določbe o spremembi statuta na ustanovni skupščini.
Poustanovitev - kaj je njeno bistvo? Zakaj se zanjo odločijo?
vprašanje 26
Z institutom naknadne ustanovitve (poustanovitve) se zagotavlja varstvo OK in njegova realna zagotovitev v primeru, če družba po ustanovitvi pridobiva stvarne vložke na način, da pridobiva stvari (pravice) na obligacijsko pravni ravni in jih plačuje v denarju. ZGD določa, da mora z vsako pogodbo, ki jo sklene družba z ustanovitelji ali delničarji, ki so v OK udeleženi z več kot 10% v prvih 2 letih po vpisu ustanovitve v register, in na podlagi katere družba pridobi stvari ali pravice, soglašati skupščina s ¾ večino. Taka pogodba o pridobitvi stvari ali pravice, se imenuje pogodba o poustanovitvi. Vpis v register je pogoj za veljavnost izpolnitvenih pravnih dejanj s strani družbe. Gre za institut dodatne ustanovitve oz. dodatnega vnašanja premoženja v obliki stvarnih vložkov po ustanovitvi. To je urejeno smiselno enako kot sama ustanovitev (dolžnost poslovodstva za izdelavo pisnega poročila o pogodbi o poustanovitvi, dolžnost revizorskega pregleda, dolžnost NS glede izdelave posebnega pisnega poročila, za odločanje na skupščini in pravice delničarjev v zvezi s tem ter za postopek registracije pogodbe). Registrski organ lahko zavrne vpis, če je cena za pridobitev premoženja neustrezno visoka.
Kakšna sankcija je urejena, če pri d.d. uprava ne deluje več kot 12 mesecev, kako je to urejeno pri d.o.o.?
vprašanje 27
d. d. → družba preneha (likvidacija)
d. o.o. → sankcija ni predvidena
Delnice - trojni pomen?
vprašanje 28
Delnica je vrednostni papir, katerega izdajatelj je d.d. in, ki se glasi na del njenega OK (nobena druga družba ne more izdati delnic).
Trojni pomen:
alikvotni del OK: ta je razdeljen na delnice
kot listina: je sestavljena iz 3 delov – talon (služi kot osnova za pridobitev nove kuponske pole oz. za zamenjavo VP, če je ta poškodovan oz. uničen), plašč in kuponska pola – uporablja se le še za delnice, ki so bile v tiskani obliki izdane pred ZGD-1. Od njega dalje je namreč delnice potrebno izdajati v nematerializirani obliki. Ne izda se v materialni obliki, dovolj je zapis pravice na elektronskem mediju = izjava izdajatelja, vpisana v centralni register nematerializiranih VP, s katero se izdajatelj zaveže, da bo izpolnil obveznosti iz VP osebi, ki je kot njegov zakoniti imetnik vpisana v centralnem registru;
kot vsebina članskih pravic v družbi: imetniku daje članske (upravljavske) in premoženjske pravice.
Katere so pravice iz delnice? Glasovalne pravice?
vprašanje 29
Delnice dajejo imetniku premoženjske in članske pravice. Premoženjske pravice so:
pravica do dela dobička (dividende)
do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe
pravica do prednostnega nakupa delnic novih emisij.
Članske pravice:
aktivna in pasivna volilna pravica v organih družbe,
nadzor nad poslovanjem družbe,
do informacij,
do izpodbijanja sklepov.
Glasovalna pravica: vsaka delnica ima glasovalno pravico – uresničuje se glede na delež delničarja v OK. Pridobi se s celotnim vplačilom vložka. Brez glasovalne pravice se lahko izdajo le prednostne delnice. Družba takih delnic ne sme imeti več kot ½. ZGD ne pozna navadnih delnic brez glasovalnih pravic, dopušča pa, da se določijo v posebnem zakonu. Ta pravica delničarjem omogoča, da oddajo svoj glas na skupščini. Ta odloča z večino oddanih glasov, če zakon ne določa strožje večine. Prepovedano je izdajati delnice, ki bi ob enakem deležu v osnovnem kapitalu dajale različno število glasov.
Prednostne delnice?
vprašanje 30
Poleg zgoraj navedenih pravic imetnikom zagotavljajo še določene prednostne pravice. ZGD-1 ureja zbirno (kumulativno) in udeležbeno (participativno) prednostno delnico, s statutom se lahko določijo tudi delnice z drugačnimi prednostnimi pravicami
zbirna (kumulativna) prednostna delnica: daje imetniku pravico do prednostnega izplačila vseh še ne izplačanih (fiksno določenih) dividend, predno se imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o razdelitvi dobička izplačajo kakršnekoli dividende. Dividende se imetnikom zbirne delnice izplačajo tudi za pretekla leta – določena je npr. 10% fiksna dividenda, ki bo, pred izplačilom navadnih delničarjev, plačana za vsa leta, ko ni bila plačana;
udeležbena (participativna) delnica: daje imetniku poleg prednostne dividende (ki je fiksna – npr. 10%) tudi pravico do izplačila dividend, ki v skladu s sklepom o delitvi dobička pripadajo navadnim delničarjem.
Kosovne delnice?
vprašanje 31
Vsaka ima enak delež in pripadajoč znesek v OK (ta ne sme biti nižji od 1 EUR). Nimajo nominalnega zneska. Za vsako delnico se lahko izračuna t.i. računska vrednost, če osnovni kapital delimo s številom izdanih kosovnih delnic (delež posamezne delnice v OK se določa glede na število izdanih delnic).
Druga vrsta delnic glede na obliko so delnice z nominalnim zneskom (morajo se glasiti najmanj na 1 EUR ali njegov večkratnik. Delež delnice v OK se določa po razmerju med njenim nominalnim zneskom in zneskom OK).
Prenos prinosniških VP, prenos imenskih VP, prenos NVP?
vprašanje 32
Danes morajo biti delnice izražene v nematerializirani obliki – prenašajo se z nalogom imetnika za prenos na podlagi katerega klirinško depotna družba izvede preknjižbo na račun pridobitelja.
Prinosniške delnice: se glasijo na prinosnika. Tisti, ki ji ima, lahko izvaja pravice iz nje. Prenašajo se s cesijo;
Imenske delnice: se glasijo na ime. Prenašajo se z indosamentom in vpisom v knjigo delničarjev. Vedno so imenske začasnice (= potrdilo o udeležbi, ki se izda delničarjem pred izdajo delnic; če ni na ime je nična) in delnice, ki so izdane pred plačilom celotnega emisijskega zneska;
Kdaj je izdan nematerializiran VP?
vprašanje 33
Klirinško depotna družba izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev in nematerializirane vrednostne papirje vpiše na račune imetnikov v skladu z nalogom za izdajo. V tem trenutku nastane obveznost izdajatelja iz nematerializiranih VP.
Pravna podlaga posla o izdaji nematerializiranega VP?
vprašanje 34
Soglasje za prenos delnic?
vprašanje 35
Samo pri imenskih delnicah. Da je za prenos potrebno dovoljenje družbe, mora določati statut.
Če se z imenskimi delnicami ne trguje na organiziranem trgu, mora statut določiti utemeljene razloge, zaradi katerih sme družba odkloniti dovoljenje za prenos delnic (kadar bi lahko bilo zaradi prenosa delnic ogroženo uresničevanje ciljev družbe ali njena gospodarska samostojnost). Če je pravni temelj pridobitve delnic dedovanje, delitev skupnega premoženja zakoncev ali prodaja, opravljena v postopku prisilne izvršbe, lahko družba zavrne dovoljenje za prenos delnic samo, če pridobitelju ponudi prevzem teh delnic za plačilo njihove tržne vrednosti (lahko določi sodišče na predlog pridobitelja). Dokler družba ne izda dovoljenja za prenos delnic, pridobitelj iz teh delnic v razmerju do družbe nima nikakršnih pravic – razen: dedovanje, delitev skupnega premoženja ali prodaja v postopku prisilne izvršbe: pridobi premoženjske pravice že s pridobitvijo, upravljavske pa šele na podlagi dovoljenja družbe za prenos delnic.
Če se z imenskimi delnicami trguje na organiziranem trgu, lahko statut kot razlog za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic določi samo okoliščino, da bi pridobitelj skupaj z delnicami, ki jih že ima, prekoračil določen delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe. Če je pravni temelj pridobitve delnic dedovanje, delitev skupnega premoženja zakoncev ali prodaja, opravljena v postopku prisilne izvršbe, družba ne more zavrniti dovoljenja za prenos delnic. Pridobitelj takih delnic dobi premoženjska upravičenja že s prenosom, upraviteljska pa šele na podlagi dovoljenja družbe za prenos. Dokler družba ne izda dovoljenja za prenos delnic, pridobitelj iz teh delnic ne more uresničevati glasovalne pravice, kakor tudi ne drugih, z glasovalno pravico povezanih pravic, lahko pa uresničuje vse druge pravice iz teh delnic, vključno s pravico do prednostnega vpisa novih delnic.
