Civilno pravo - Lenarčič

Question 1

S katerim aktom se začne pravdni postopek?

Answer 1

Vprašanje 1
Z vložitvijo tožbe se začne pravdni postopek, z vročitvijo tožbe tožencu pa nastopi litispendenca oziroma začne teči pravda

Question 2

Vrednost spornega predmeta?

Answer 2

Vprašanje 2
- če je za ugotovitev stvarne pristojnostu odločilna VSP, se vzame kot VSP samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

• če se zahtevek nanaša na bodoče, ponavljajoče terjatve - VSP je seštevek terjatev, ampak največ za 5 let
• če se v isti tožbi zoper istega toženca uveljavlja več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago - VSP je seštevek vrednosti vseh zahtevkov
• če imajo različno podlago ali se uveljavljajo zoper več tožencev, se pristojnost določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka
• spor o obstoju najemnega ali zakupnega raznerja - VSP je enoletna najemnina, razen če je razmerje sklenjeno za krajši čas
• če se s tožbo zahteva zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev stvarne pravice - VSP se določi po znesku terjatve, ki se naj zavaruje, če pa ima predmet, ki služi za zavarovanje manjšo vrednost ko zavarovana terjatev, se kot VSP vzame vrednost predmeta
• če je tožnik namesto izpolnitve zahtevka pripravljen sprejeti določen znesek, se kot VSP vzame ta znesek
• v drugih primerih je odločilen znesek, ki ga je stranka navedla v tožbi. Če je navedla očitno previsoko ali očitno prenizko, se mora sodišče najpozneje na GO pred začetkom na hiter in primeren način prepričati o VSP. VSP lahko ugovarja tudi toženec
• če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, pa tožnik v tožbi ne določi VSP, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo
• če tožnik zahteva plačilo denarnega zneska, se za VSP šteje glavnica. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je VSP tista kot jo je tožnik navedel v tožbi.

Question 3

Nepopolna tožba?

Answer 3

Vprašanje 3
Tožba je nepopolna, saj ne vsebuje vsega, kar predpisuje prvi odstavek 180. člena ZPP.

• določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev
• dejstva na katera tožnik opira zahtevek in dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo
• identifikacijske podatke o stranki (fizična oseba: osebno ime, naslov, emšo - sodišče pridobi emšo po UD če lahko stranko identificira na podlagi drugih podatkov), pravna oseba: firma, sedež, poslovni naslov, mat.št.)
• druge podatke ki jih mora imeti vsaka vloga
  Navedba sodišča
  Morebitne zakonite zastopnike in pooblaščence
  Sporni predmet
  Vsebina izjave
  Podpis

Tožba, ki ne vsebuje dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, jenepopolna. Sodišče mora oozvati tožnika, da jo dopolni. Četožbatudi po dopolnitvi ne vsebuje niti minimuma dejstev, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo, sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči.Tožbamora obsegati zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev.

Question 4

Kdaj je tožba nesklepčna?

Answer 4

Vprašanje 4
Tožbajenesklepčnatakrat, ko iz dejstev, ki jih navaja tožeča stranka ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

Sklepčnost tožbe - pogoj za izdajo zamudne sodbe. Če tožba ni sklepčna pa tožena stranka ne odgovori na tožbo, sodišče s sklepom določi tožeči stranki rok v katerem naj odpravi nesklepčnost tožbe. Če tožeča stranka tožbe ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

Sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti, ampak takoj po izteku roka za odgovor na tožbo zahtevek zavrne, če je očitno da tožeca stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopopnitvijo posameznih navedb.

Nepopolna pa je takrat, kadar je brez trditvene podlage. Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP moratožbapoleg drugih podatkov in elementov vsebovati tudi dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek.

Preizkus sklepčnosti je materialnopravni preizkus subsumpcije zatrjevanih dejstev pod materialno pravo, in ne preizkus procesnih predpostavk.

Question 5

Iz katerih razlogov se izpodbija sodba?

Answer 5

Vprašanje 5

• zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka
• zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
• zaradi zmotne uporabe materialnega orava

Posebnosti glede:

• zamudna sodba - ne more se izpodbijati zaradi zmotne in nepopopne ugotovitve dejanskega stanja
• SMV - izpodbija se lahko zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopla
• sodba na podlagi pripoznave, odpovedi, vmesna sodba na podlagi sporazuma strank - izpodbija se lahko zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali ker je izjava dana v zmoti, v sili ali pod zvijačo

Question 6

Kršitve postopka?

Answer 6

Vprašanje 6

Glej 339. člen

Question 7

Kdaj sodišče izda zamudno sodbo?

Answer 7

Vprašanje 7

• toženec ni vložil odgovora na tožbo
• tožba je bila oravilno vročena
• ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo raupolagati
• utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev v tožbi
• dejstva na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik in s splošno znanimi dejstvi

Ni dovoljena pri tožbah iz nepremoženjske škode, če so zahtevki v njih očitno pretirani.

Če iz dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, in tožnik v roku tožbe ne popravi, sodišče izda zavrnilno sodbo.

Izpodbijanje:

• bistvena kršitev pravdnega postopka
• zmotna uporaba materialnega prava

Question 8

Kdaj izda sodišče vmesno sodbo?

Answer 8

Vprašanje 8
Vmesna sodba je sodba o kvalitativnem delu tožbenega zahtevka ( o podlagi oz. O utemeljenosti tožbenega zahtevka). V poštev pride, kadar toženec prereka podlago in znesek tožbenega zahtevka. Z vmesno sodbo sodišče ugotovi, da je tožbeni zahtevek po temelju delno ali v veloti utemeljen

Sodisče jo izda po UD ali na predlog stranke.

Možna le pri zahtevkih, ki se glasijo na denarni znesek ali določeno količino nadomestnih stvari.

Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka, dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna.

Obstaja še vmesna sodba na podlagi sporazuma strank, ki jo sodišče izda v soglasju s strankami, kadar med njima ni sporen temelj, temveč le višina. Sodišče ne rabi počakati do pravnomočnosti vmesne sodbe, temveč lahko postopek takoj nadaljuje.

Question 9

Kdaj izda sodišče dopolnilno sodbo?

Answer 9

Vprašanje 9
Dopolnilna sodba je sodba s katero sodišče odloči o tožbenih zahtevkih oziroma delu tožbenega zahtevka, o katerih bi bilo treba odločiti s sodbo, vendar jih je sodišče nehote prezrlo.

Izda jo sodišče na zahtevo stranke, ki mora biti vložena v 15ih dneh od prejema sodbe, sicer jo sodišče zavrže.

Če je predlog neutemeljen prav tako zavrže s sklepom. Če je predlog utemeljen predsednik senata razpiše glavno obravnavo pred senatom.

Če je s predlogom za dopolnitev sodbe vložena pritožba zoper sodbo, sodišče prve stopnje počakq in ne pošlje pritožbe sodišče 2. Stopnje, dokler ne odloči o predlogu za dopolnitev sodbe in dokler ne preteče pritožbeni rok zoper novo odločbo. Če se stranka pritoži tudi zoper odločbo o dopolnitvi sodbe, se obe pritožbi pošljeta na sodišče 2. Stopnje.

Question 10

Kaj mora vsebovati tožba? Sestavine tožbe

Answer 10

Vprašanje 10

• določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev
• dejstva na katera tožnik opira zahtevek in dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo
• identifikacijske podatke o stranki (fizična oseba: osebno ime, naslov, emšo - sodišče pridobi emšo po UD če lahko stranko identificira na podlagi drugih podatkov), pravna oseba: firma, sedež, poslovni naslov, mat.št.)
• druge podatke ki jih mora imeti vsaka vloga
  Navedba sodišča
  Morebitne zakonite zastopnike in pooblaščence
  Sporni predmet
  Vsebina izjave
  Podpis

Question 11

Razlika med nepopolno in nesklepčno tožbo?

Answer 11

Vprašanje 11
Navedba dejstev, na katere tožnik opira zahtevek v tožbi, je po prvem odstavku 180. člena ZPP obvezna sestavina tožbe in četožbatega nima, je nepopolna, saj gre za procesno pomanjkljivost tožbe, ki jo je potrebno odpraviti v skladu z določbo 108. člena ZPP. Popolnost tožbe je predpostavka, da je mogoče preizkusiti, če je ta sklepčna, to je, če iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. V kolikor pa sodišče meni, da jetožbapopolna, vendarnesklepčna, pa mora skladno z 285. členom ZPP s postavljanjem vprašanj ali na drug primeren način poskrbeti za to, da se na obravnavi (prvem naroku za glavno obravnavo; drugi odstavek 436. člena ZPP) navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo in dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.
V kolikor bo štelo, datožbani popolna, bo moralo postopati skladno z določilom 108. člena ZPP, če pa bo štelo, da jetožbanesklepčna, pa bo moralo izvesti materialno procesno vodstvo, katerega ureja 285. člen ZPP.

Nepopolna tožba - tožbo zavrže
Nesklepčna tožba - zavrnilna sodba

Question 12

Načelo dispozitivnosti

Answer 12

Vprašanje 12
Postopek se začney teče in konča po volji strank, stranke so dominus litis procesa.

Stranke prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki so v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli. Sodišče lahko odkloni le razpolaganje z materialnimi zahtevki. Sodišče vedno odloča v mejah postavljenih zahtevkov, in ne sme odkloniti odločanja o podtavljenem zahtevku.

Tožnik lahko

• umakne tožbo in pravno sredstvo
• se odpove tožbenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu
• do konca GO spremeni tožbo
• sklene sodno poravnavo

Toženec lahko

• pripozna zahtevek
• umakne ali se odpove pravnemu sredstvu
• sklene sodno poravnavo
• z neaktivnostjo povzroči izdajo zamudne sodbe

Procesne dispozicije/razpolaganja:

• umik tožbe (sodišče izda sklep o ustavitvi)
• umik pravnega sredstva

Question 13

Kdaj sodišče prisodi več

Answer 13

Vprašanje 13
Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutna bistvena kršitev postopka.

Sodišče ne sme prisoditi torej nič več in nič drugega, kot je tožnik zahteval v tožbenem zahtevku.

Zpp je včasih določal da sodišče ni vezano na postavljen zahtevek v primeru ko gre za varstvo koristi otroka, torej stikih, vzgoji, preživljanju, vendar sedaj poatopek ureja zqkon o nepravdnem postopku, kjer pa je postopek manj formalen in sodišče ni vezano na postavljen predlog.

Question 14

Obvezne sestavine tožbe

Answer 14

Vprašanje 14
- določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev
- dejstva na katera tožnik opira zahtevek in dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo
- identifikacijske podatke o stranki (fizična oseba: osebno ime, naslov, emšo - sodišče pridobi emšo po UD če lahko stranko identificira na podlagi drugih podatkov), pravna oseba: firma, sedež, poslovni naslov, mat.št.)
- druge podatke ki jih mora imeti vsaka vloga
Navedba sodišča
Morebitne zakonite zastopnike in pooblaščence
Sporni predmet
Vsebina izjave
Podpis

Question 15

Kdaj se v pravdnem postopku postavi izvedenca, ga lahko kdaj postavi sodišče po uradni dolžnosti?

Answer 15

Vprašanje 15

Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kajšnega dejstva potrebno strokovno znanje s katerim sodišče ne razpolaga.
(Glej 243. Člen.)

Stranke morajo predlagati dokaz z izvedbo izvedenca.

Omejitev razpravnega načela je da sodišče sme ugotavljati dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če iz obravnave oziroma dokazovanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki s katerimi ne morejo razpolagati (ker nasprotujejo prisilnim predpisom, moralnim pravilom), vendar svoje odločbe ne smejo opreti na dejstva, glede katerih stranjam ni bila dana možnost da se o njih izjavijo.

Question 16

Kaj mora vsebovati pritožba?

Answer 16

Vprašanje 16

• navedbo sodbe zoper katero se vlaga,
• izjavo ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu
• pritožbene razloge
• podpis pritožnika

Ne uporabljajo se določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

Question 17

Kdaj se v postopku upoštevajo relativne bistvene kršitve?

Answer 17

Vprašanje 17

Relativne bistvene kršitve se upoštevajo, če jih pritožnik navaja kot pritožbeni razlog in če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona, ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona, ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Question 18

Posebnosti SMV?

Answer 18

Vprašanje 18
- tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 eur (oziroma VSP ne presega 2000 eur). SMV se opravi tudi v primeri ugovora zoper plačilni nalog, če vrednost prerekanega dela ne presega 2.000 eur.

Za SMV ne štejejo:

• spori o nepremičninah
• spori iz avtorske pravice
• spori, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme
• spori v zvezi z varstvom konkurence
• spori zaradi motenja posesti
• pred okrajnim sodiščem
• dovoljena je pritožba samo zoper sklep s katerim je postopek končan (druge sklepe je možno izpodbijati samo s pritožbo s katero je postopek končan)
• pisno izvedena pravdna dejanja
• ni mirovanja postopka
• stranka mora navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, stranka pa v odgovoru na tožbo. Vsaka stranka lahko vloži eno pripravljalno vlogo s katero odgovori na navedbe. Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v drugih vlogah se ne upoštevajo.
• rok za odgovor in vloge je 8 dni
• če ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir, in nibena stranka ni predlagala izvedbe naroka, sodišče izda sklep brez razpisa naroka
• tako ravna sodišče tudi če je možno odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala
• če tožeča stranka zahteva izvedbo naroka in ne pride - sodba na podlagi odpovedi
• če tožena stranka zahteva izvedbo naroka pa ne pride - sodba na podlagi pripoznave
• če obe zahtevata pa nobena ne pride - umik tožbe.

Če je sodišče izvedlo narok čeprav ga nibena od strank ni zahtevala, pa ena stranka ne pride, se šteje da umika vse dokazne predloge razen listinskih, ki jih je predhodno že predložila.
Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odloči na podlagi listinskih dokazov - sodba na podlahu stanja spisa.

Sodišče izda sodbo na podlagi stanja spisa tudi če nobena od strank ne pride, pa je sodišče izvedlo narok kljub temu da ga nobena stranka ni predlagala.

Pritožba:

• samo absolutne bistvene kršitve določb
• zmotna uporaba materialnega prava
• ni revizije
• obnova postopka ni dovoljena zaradi novih dejstev in dokazov
• paricijski rok je 8 dni

Question 19

Razpravno načelo

Answer 19

Vprašanje 19
Pomeni da stranke priskrbijo procesno gradivo sodišče ne sme upoštevati procesnega gradiva, ki ga niso predložile stranke (povezano je z načelom dispozitivnosti).

Procesno gradivo so trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, strok, izkustvena pravila, pravila logičnega mišljenja, pravna pravila.

Načelo velja za trditve o dejstvih in dokazi. Sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki jih stranke niso navajale in izvajati dokazov, ki jih stranke niso predlagale.

Izjeme od razpravnega načela:

• splošno znana dejstva
• domnevana dejstva

Omilitev razpravnega načela je materialno procesno vodstvo.

Omejitev razpravnega načela je da sodišče sme ugotavljati dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če iz obravnave oziroma dokazovanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki s katerimi ne morejo razpolagati (ker nasprotujejo prisilnim predpisom, moralnim pravilom), vendar svoje odločbe ne smejo opreti na dejstva, glede katerih stranjam ni bila dana možnost da se o njih izjavijo.

Stranke morajo najkasneje na prvem naroku za GO navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, kasneje pa le če to niso mogle storiti brez lastne krivde. Ne glede na navedeno sodišče dovoli izvedbo takšnih dokazov, če njihova izvedba ne bi zavlekla reševanja spora.

Question 20

Kakšen mora biti tožbeni zahtevek

Answer 20

Vprašanje 20

Tožbeni zahtevek mora biti določen:

• subjektivno - z natančno opredelitvijo stranj
• objektivno - z natačno opredelitvijo pravnega varstva, ki ga tožnik želi

Dajatvena tožba: natančen opis stvaru storitve, opustitve ali dopustitve
Ugotovitvena tožba: natančen opis vsebine pravice ali pravnega razmerja, ki se ugotavlja
Oblikovalna tožba: opis pravnega razmerja in njegove ustanovitve oziroma ukinitve

Poleg tega tudi zahtevek glede stranskih terjatev.

Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tožbeni zahtevek mora biti torej konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja.

Vsaka tožba mora imeti določen tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora biti natančno opredeljeno, o čem naj sodišče odloči, saj sodišče ne sme odločiti preko ali mimo zahtevka.

Objektivna in subjektivna identiteta tožbe - glej str. 47

Question 21

Materialno procesno vodstvo, za kakšno kršitev bi šlo, če sodnik tega ne upošteva (relativna bistvena kršitev )

Answer 21

Vprašanje 21
Sodnik s postavljanjem vprašanj in na drug primeren način poskri, da strabke med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank in da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo.

Question 22

Kaj so splošno znana dejstva

Answer 22

Vprašanje 22

Splošno znana dejstva so tista, ki so znana širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje (npr. Določeni dogodki, naravne nesreče, politično dogajanje).

Dejstev, ki sosplošnoznana, ni treba dokazati. Vendar pa je potrebno tudisplošnoznanadejstvav skladu z razpravnim načelom, vsebovanim v 7. členu ZPP, zatrjevati. Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva ledejstva, ki jih navedeta stranki in ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala.

Glej 214. člen

Question 23

Katero novo vrsto sodbe je prinesla novela zpp-e

Answer 23

Vprašanje 23
stopničasto tožbo (182.a člen), s katero lahko tožeča stranka uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira drugi zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom.

Sttanka drugi zahtevek določno opredeli ter navede dejstva in dokaze na katera opira ta zahtevek, v roku ki ga določi sodišče po pravnomočnosti odločitve o prvem zahtevku.

Z vložitvijo stopničaste tožbe se stranka zavaruje pred zastaranjem zahtevka, ko njegova višina še ni znana, saj tožba pretrga zastaranje.

Question 24

ZK-dovolilo?

Answer 24

Vprašanje 24
Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna, nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis mora biti overjen.

Prenos LP

• zavezovalni pravni posel (obligacijska pogodba)
• razpolagalni pravni posel (stvarnopravni posel, ki je izražen skozi ZK dovolilo)
• realno dejanje (vpis v ZK)

Posadna listina je listina o uskladitvi zemljiškoknjižnega sranja, ker zaradi določenih pravnih dejstev (npr. priposestvovanje), knjižno stanje ne ustreza resničnemu pravnemu stanju.

Prav tako lahko posadno listino opredelimo kot listino s katero se nadomešča izgubljen ali uničen izvirnik listine, ki je podlaga za vpis.

Zakon določa da se za zemljiškoknjižno listino šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov listin, dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe.

Question 25

Tožbeni zahtevek v primeru priposestvovanja?

Answer 25

Vprašanje 25
Predpostavke za pridobitev LP s priposestvovanjem:
- dobra vera
- lastniška posest
- potek časa (3 leta premičnine, 10 let nepremičnine)

Izjema: pravica pridobljena s priposestvovanjem ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v zemljiško knjigo pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo.

Dedič se na to pravilo ne more sklocevati, ker velja samo za pravnoposlovne pridobitve.

Način pridobitve je originaren, na podlagi zakona.

Sodno varstvo se zagotavlja z ugotovitveno tožbo. Pravnomočna sodba s kateri sodišče ugotovi obstoj takšne oravice je tudi listina, ki je podlaga za vknjižbo ugotovljene pravice.

Sodna praksa je sicer dopuščala tožbene zahtevke iz ugotovitvenega in dajatvenega dela, pri čemer pa je dajatveni del odveč.

Question 26

Načini pridobitve LP?

Answer 26

Vprašanje 26
LP se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa.

Najpogosteje se načini pridobitve razvrščajo na izvirne (originarne) in izvedene (derivativne).
Za izvirne načine je značilno, da LP nastane na novo in ni v ničemer vezana na morebitne omekitve, ki so bremenile LP prejšnjega lastnika. Za izvedene načine pa je značilno, da LP ne nastane na novo, temveč se pridobi od prednika. LP se pridobi v enakem obsegu in z enakimi omejitvami kot pri predniku.

Pravnoposlovna pridobitev LP

• gre za prenos LP iz odsvojitelja na pridobitelja
• nihče ne more prenesti več pravic kot jih ima sam - temeljno pravilo

Zahteva se veljaven zavezovalni pravni posel (obligacijsko pravna pogodba), in razpolagalni pravni posel (pravni posel stvarnega prava, npr. ZK dovolilo). Razpolagalni pravni posel je sporazum med odsvojiteljem in pridobiteljem v katerem odsvojitelj izjavi, da prenaša LP in pridobitelj izjavi, da LP sprejema.

Originarni načini pridobitve LP
- priposestvovanje, prilastitev, najda, izdelava nove premičnine, pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe, pridobitev LP na nepremičnini na podlagi načela zaupanja v ZK, pridobitev z odločbo organa.

Question 27

Negatorna tožba, zakaj, v kakšnem roku, kakšen je zahtevek.

Answer 27

Vprašanje 27 - varstvo lastninske pravoce skripta str 86 (reivindikacija, publicijanska tožba, negatorna tožba)

Negatorna tožba je opustitvena tožba s katero lastnik ali domnevni lastnik zahtevata od tretjega, ki ju protipravno vznemirja z dejanji, ki ne pomenijo odvzema stvari, da vznemirjenje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjenje.

Če je z vznemirjenjem povzročena škoda, lahko zahtevata povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode.

Negatorna tožba domnevnega lastnika se imenuje negatorna publicijanska tožba.

Pri negatorni tožbi ima lastnik stvar v posesti, vendar toženec to posest moti. Lahko gre za trajajočo motnjo ali ponavljajoče motnje. (Pri publicijanski tožbi je stvar lastniku odvzeta).

Od motenjske tožbe se razlikuje v tem da gre za petitorno tožbo, pri kateri se tožnik sklicuje na svojo peavici z namenom, da se uredijo lastninska razmerja, medtem ko gre pri motenjski tožbi zgolj za provizorično zaščito.

Poleg lastnika je aktivno legitimiran tudi domnevni, bonitarni lastnik.

Tožnik mora dokazati da je lastnik oz. Domnevni lastnik, ter da ga toženec v svoji posesti vznemirja drugače kot z odvzemom stvari.

Tožnim zahteva prenehanje vznemirjanja, prepoved bodočega vznemirjenja ali vzpostavitev prejšnjega stanja. Zahtevek je dajatveni.

Tožba ne zastara.

Question 28

Postopek za ureditev meje

Answer 28

Vprašanje 28

Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.
Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba proti kateri je vložen predlog s tem soglašata. Če močnejša pravica ni dokazana, ali če ni podano soglasje, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti.

Če se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodišče uredi mejo tako, da sporni predmer razdeli po pravični oceni.

Če ne soglašata in vrednost presega 2x, lahko vsak izmed njiju uveljavlja močnejšo pravico v pravdnem postopku v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje.

Zadnja mirna posest je tista posest, ki jo je oseba neovirano izvrševala določeno časovno obdobje in sta jo ves čas oba udeleženca prostovoljno spoštovala.

Pravična ocena je pravni standard, ki ga zapolni sodišče v vsakem konkretnem primeru. Potrebno je upoštevati vse konkretne okoliščine primera in stanje v naravi, sodišče pa upošteva interese vseh udeležencev postopka.

Question 29

Intabulacijska klavzula?

Answer 29

Vprašanje 29

Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna, nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis mora biti overjen.

Prenos LP

• zavezovalni pravni posel (obligacijska pogodba)
• razpolagalni pravni posel (stvarnopravni posel, ki je izražen skozi ZK dovolilo)
• realno dejanje (vpis v ZK)

Posadna listina je listina o uskladitvi zemljiškoknjižnega sranja, ker zaradi določenih pravnih dejstev (npr. priposestvovanje), knjižno stanje ne ustreza resničnemu pravnemu stanju.

Prav tako lahko posadno listino opredelimo kot listino s katero se nadomešča izgubljen ali uničen izvirnik listine, ki je podlaga za vpis.

Zakon določa da se za zemljiškoknjižno listino šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov listin, dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe.

Question 30

V katerem postopku je pomembno zk dovolilo?

Answer 30

Vprašanje 30

V zemljiškoknjižnem, ko gre za vpis, spremembo ali prenehanje stvarne pravice na podlagi pravnega posla.

Question 31

Nujna pot (kaj je to po pravni naravi),če se stranki dogovorita, bo to še vedno nujna pot

Answer 31

Vprašanje 31 - glej str 120

Nujna pot je po naravi stvarna služnost.

Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri bi naj nujna pot potekala.

Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Za dovoljeno nujno pot je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.

Po ZNP lahko sodišče izsa začasno odredbo le v postopku o ureditvi razmerij med solastniki., za začasne odredbe pa se uporabljajo določbe ZIZ.

Ker predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, temveč ureditev določenih razmerij in osebnih stanj, je v tovrstnih postopkih možna izdaja t.i. regulacijske začasne odredbe.

Pri njeni izdaji je po ustaljeni sodni praksi treba pogoje presojati strogo in restriktivno, pri tem pa upoštevati interese obeh strank.

Question 32

Sosed neprestano parkira na avtodom na vašem delu parkirišča. Kakšno pravno varstvo boste uporabili-kaj boste mogi uveljavljati? Kje je določen 30 dnevni rok? Ali je podaljšjiv? S kakšno določbo bo sodišče odločilo? Posebnost takega postopka? Narava in vsebina zahtevka? Kakšna je druga možnost uveljavljanja pravnega varstva v tem primeru? Kaj če vam nastane kakšna škoda

Answer 32

Vprašanje 32

Oblike posestnega varstva:

• samopomoč
• sodno varstvo posesti.

Sodišče daje varstvi glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj, ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.

Motenje je lahko odvzem posesti, da posestnika vznemirja, in verbalna posestna motnja (resna in močna grožnja, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do motenja posesti), ki jo priznava sodna praksa.

Motnja mora biti protipravna, protipravnost motnje lahko izključi zakon.

Zahtevek je dajatveni na vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved nadaljnjega motenja. V sodni praksi se pogosto postavi tudi ugotovitveni zahtevek, za katerega pa ni potrebe, niti ni dovoljen, ter ga mora sodišče zavreči.

Tožbo je potrebno vložiti v roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, ter najkasneje v objektivnem roku 1 leta odkar je motenje nastalo. Rok ni podaljšljiv.- 30 člen SPZ

Sodišče bo izdalo sklep. Gre za postopek v katerem se uredi razmerje le provizorično (ker se ne upošteva pravica do posesti). Sodi sodnik posameznik, postopek je hiter in nujen, zoper sklep pa so omejena pravna sredstva - ni izrednih pravnih sredstev. Ne velja pravilo ne bis in idem. Velja petitorium absorbet possesorium. Lahko se vloži negatorna tožba da se odloči na temelju pravice.

Aktivno legitimiran je zadnji mirni posestnik pasivno legitimiran je motilec posesti.

Če nastane škoda se uveljavlja po splošnih pravilih odškodninskega prava. V sporih zaradi motenja posesti namreč vzpostavitev prejšnjega stanja z nadomestno izpolnitvijo ni mogoča, saj lahko tožnik v takšnem sporu zahteva vrnitev posesti le na stvari, ki jo je imel pred tem v posesti in glede katere je bila njegova posest motena. Odločanje o škodi je v pravdi zaradi motenja posesti izključeno.

Question 33

AVTOMOBILSKA NESREČA - kdo odgovarja, če se 2 avta zaletita in pri tem poškodujeta pešca? Kdaj krivdna in kdaj objektivna odgovornost?

Answer 33

Vprašanje 33
Za škodo v zvezi z nevarno stvarjo odgovarja njen imetnik. Avto je nevarna stvar, zato za škodo imetnik vozila odgovarja objektivno. Nasproti tretjim osebam, torej pešcu je ta odgovornost objektivna

Glede notranjih razmerij če je udeleženih več avtov.
Pri nesreči premikajočih se vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.
Če je krivda obojestranka, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.

Če bi kriv nobeden, odgovarjata po enakih delih, razen če pravičnost zahteva kaj drugega.

Če za škodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika, je njuna odgovornost solidarna.

Question 34

Razlika med izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju?

Answer 34

Vprašanje 34

Dednopravne pogodbe v OZ
- izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju jn pogodba o preužitku

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do smrti preživljavljanca.

S pogodbo o preužitku se preužitkar zavezuje, da bo na drugi stranko (prevzemnika) prenesla lastninsko pravico na določenih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali kimu drugemu di njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je lahko sopogodbenik kdorkoli, premoženje pa preide po smrti, medtem ko je pri izročilni pogodbi sopogodbenik lahko le potomec izročitelja ali njegov zakonec/zunajzakonski partner, premoženje pa preide takoj. Izročilna pogodba je načeloma neodplačna, pogodba o dosmrtnem preživljanju pa je odplačna. Pri izročilni pogodbi je potrebno soglasje vseh k dedovanju poklicanih izročiteljevih potomcev.

Preužitkarska pogodba je odplačna, premoženje preide takoj, sopogodbenik pa je lahko kdorkoli.

Question 35

Neupravičena obogatitev, kdaj, tožbeni zahtevek?

Answer 35

Vprašanje 35
Neopravičena obogatitev ali kondikcija spada med povračilne obveznosti.

Povračilne obveznosti so:

• kondikcija
• verzija
• poslovodstvo brez naročila
• neupravičeni pridobitelj je prejel neko korist, je bil obogaten
• druga stranka pa je bila prikrajšana
• vzročna zveza med obogatitvijo in prikrajšanje.
• za obogatitev in prikrajšanje ni pravnega tenelja

Primarni zahtevek je za vrnitev predmeta izpolnitve, če vrnitev ni mogoča pa lahko neupravičeno prikrajšanj zahteva plačilo denarnega nadomestila. Lahko pa zahteva tudi povračilo dodatnih koristi doseženih z uporabo predmeta (npr. Obresti, najemnine, uporaba plodov).

Condictio sine causa je splošni povračilni zahtevek zaradi pomanjkanja pravne podlahe. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane, če nekdo prejme nekaj glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla.

Predpostavke kondikcijskega zahtevka:
1. neobstoj ali neveljavnost obveznostnega razmerja (npr. pravni posel sploh ni bil sklenjen, napake pri sklenitvi, razveljavljena obveznost)

2. napake v izpolnitvi
3. Prikrajšanje plačnika in okorišcanje pridobitelja
4. Neprivolitev plačnika v prikrajšanje

Nedopustnost kondikcijskega zahtevka

• volenti non fit iniuira - kdor kaj plača čeprav ve da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali je plačal da bi se izognil sili
• izpolnitev naravne obveznosti
• kondikcijski zahtevek je v nasprotnu z moralo (npr. Vrnitev plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so plačani poštenemu pridobitelju)

Question 36

Institut zastaranja

Answer 36

Vprašanje 36
Zastaranje pomeniy da po preteku dočenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Civilnopravna obveznost se spremeni v naturalni.

Sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor.

Zastaralni roki so kogentni. Dolžnik se zastaranju ne more odpovedati pred potekom zastaralnega roka. Predhodna odpoved zastaranju je nična. Preteči torej mora zakonsko določeni rok, dolžnik se more sklicevati na zastaranje.

Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev. Zastaranje nastopi ko poteče zadnji dan.

Zastaralni roki:

• splošni - 5 let
• iz gospodarskih pogodb - 3 leta
• gospodinjske terjatve (elektrika, plin, voda, telekom) - 1 leto
• odškodninske terjatve - subjektivni 3 odkar je izvedel za škodo in storilca, objektivni 5 let
• terjatve ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - 10 let
• odškodninske terjatve iz spolne zlorabe mladoletne osebe - 15 let, rok začne teči po polnoletnosri
• nikoli ne zastara pravica do preživljanja in ugotavljanha ničnosti
• odškodninske terjatve za škodo povzročeno s KD zastarajo v roku za zastaranje kazenskega prehona

Question 37

Kdaj je pogodba izpodbojna? Kakšna mora biti zmota, kako se oblikuje zahtevek izpodbijanja

Answer 37

Vprašanje 37
Pogodba je izpodbojna v primeru napak volje (grožnja, prevara, sila, bistvena zmota), v prrimeru čezmernega prikrajšanja, kadar pogodbo sklene omejeno poslovna oseba in kadar tako določa zakon. Glej str. 47

Zmota more biti bistvena. Glej str. 32.

Pogodbenik v čigar interwsu je določena izpodbojnost lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Izpodbojna pravica se uresniči z oblikovalnim tožbenim zahtevkom, s katerim izpodbojni upravičenec od sodišča zahreva, da se pravni posle razveljavi. Pogodba z dne xd.yy.2000, sklenjena med a in b, se razveljavi.

Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile.

Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.
Njegov sopogodbenik lahko zahteva, naj se v določenem roku, ki ne sme biti krajši kot 30 dni, izreče, ali ostaja pri pogodbi ali ne, ker bo sicer štel, da je pogodba razveljavljena. Če se pogodbenik iz prvega odstavka tega člena v danem roku ne izreče ali če izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se šteje, da je pogodba razveljavljena.

e je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, je treba to vrniti; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo.

Pogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo, ki mu nastane zaradi razveljavitve pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe.

Poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za škodo, nastalo z razveljavitvijo pogodbe, če je z zvijačo prepričala svojega sopogodbenika, da je poslovno sposobna.

Question 38

Kdaj krivdna in kdaj objektivna odgovornost?

Answer 38

Vprašanje 38 - glej ste. 58

Krivdna odgovornost je v našem pravu pravilo, objektivna je izjema v primeru ko je zakonodajalec predvidel posebno strožjo odgovornost ne glede na krivdo.

Objektivna:

1. odgovornost za druge
   - odgovornost za duševno bolne
   - odgovornost staršev
   - odgovornost za mladoletnika
2. Odgovornost delodajalca
3. Odgovornost za škodo od nevarne stvari, nevarne dejavnosti.

Krivdna odgovornost
Pri krivdni odgovornosti bo moral oškodovanec dokazovati prve tri predpostavke (protipravnost, škodo in vzročno zvezo), krivda pa se domneva. Oseba se razbremeni če dokaže da ni kriva, da je ravnala z zahtevano skrbnostjo.

1. Škodljivo dejstvo

Škodljivo dejstvo - vsakdo se mora vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil povzročiti škodo (kršitev pravnih pravil, moralnih pravil, pravila avtonomnega prava podjetij).

Izključitev nedopustnosti škodnega dogodka in krivde:

• silobran
• privolitev oškodovanca
• dovoljena samopomoč

Izključitev nedopustnosti škodnega dogodka, vendar ne krivde

• stiska oziroma skrajna sila
• odvrnitev škode od drugega

2. Škoda je vsako prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane interese. Lahko je premoženjska (navadna škoda, izgubljeni dobiček), ter nepremoženjska (telesne bolečine, duševne bolečine, strah, okrnitev ugleda pravne osebe)

Navadna škoda = zmanjšanje premoženja, izgubljeni dobiček = preprečitev povečanja premoženja, dobiček, ki bi ga bilo možno pričakovati glede na običajen potek stvari ali oosebne okoliščine, vendar ga ni bilo mogoče doseči zaradi ravnanja oškodovalca (dobiček mora biti dopusten, obstajati mora pridobitveni namen)

Primeri premoženjske škode

• premoženjska škoda zaradi smrti (pogrebni stroški, stroški zdravljenja kasneje umrlega, izgubljeni zaslužek kasneje umrlega, škoda zarari izgubljenega preživljanja)
• premoženjska škoda zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja ( stroški zdravljenja, izgubljeni zaslužek, škoda zaradi trajne nezmožnosti za delo)
• premoženjska škoda pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev

Nepremoženjska škoda
- telesne bolečine
- duševne bolečine
Zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Zaradi skaženosti
Zaradi ražalitve dobrega imena in časti
Zaradi okrnitve svobode
Zaradi izgubljenega užitka na dopustu
Zaradi okrnitve osebnostne pravice
Zaradi smrti bližnjega
Zaradi težje invalidnosti bližnjega
Zarafi kršitve dostojanstva
Zaradi težkih posegov v čustvene vezi
- strah
- okrnitev ugleda pravne osebe

3. Vzročna zveza
   Teorije o naravni vzročnosti - conditio sine qua non - kot vzrok je možno upoštevati le okoliščine brez katerih posledica ne bi mogla nastati
   Teorije o pravno relevantni vzročnosti - vzroki ki pomenijo kršitev pravne norme in jih pravna norma glede na svpj namen šteje za vzroke
4. Odgovornost
   Deliktna sposobnost je sposobnost osebe prevzeti odgovornost za škodo:
   - do 7. Leta - otrok ne odgovarja, odgovarjajo starši objektivno
   - od 7 do 14 leta - ne odgovarjajo, razen če se dokaže da so bili pri povzročitvi škode zmožni razsojati, odgovarjajo starši razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde
   - od 14 leta - odgovarjajo, starši lahko odgovarjajo, če mladoletnik nima premoženja, če tako terja pravičnost

Nerazsodnost

• nerazsodne osebe ne odgovarjajo, odgovarja dolžni nadzornik, ki se lahko oprosti če dokaže da je opravljal dolžno nadzorstvo, ali da bi škoda nastala tudi pri dolžnem nadzorstvu
• prehodno nerazsodne osebe odgovarjajo, razen če dokažejo da v nerazsodno stanje niso prišle po lastni krivdi

Odgovornost pravne osebe

• za delavce - objektivno, razen če pravna oseba dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal kot je treba
• odgovornoet za škodo ki jo povzročijo pravni organi

Krivdna odgovornost - krivda je podana če oškodovalec povzroči škodo namenoma aki iz malomarnosti

• direktni naklep - hoče doseči škodljivo posledico
• eventualni naklep - privoli v škodljivo posledico
• huda malomarnost - storilec zanemarja pazljivost, ki se pričakuje od vsakega običajnega razumnega človeka
• navadna malomarnost - stroilec zanemarja pazljivost, ki se pričakuje od skrbnega človeka

Question 39

Oblike neposlovne odškodninske odgovornosti

Answer 39

Vprašanje 39

Oblike neposlovne odškodninske odgovornosti:

• krivdna z domnevo krivde
• objektivna (krivda ni predpostabka, vzročnost pa se domneva)

Oblike pogodbene poslovne odškodninske odgovornosti:

• nepravilna izpolnitev (zamuda, stvarna napaka, pravna napaka, delna izpolnitev)
• neizpolnitev

Povračilne obveznosti

• kondikcije (neupravičena obogatitev)
• verzije
• gestije (poslovodstvo brez naročila)

Question 40

Objektivna odgovornost

Answer 40

Vprašanje 40
Glej str. 59

Za škodo od stvari ali dejavnosti iz katerih izvira večja škodna nevarnosr za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo. Pri objektivni odgovornosti krivda ni predpostavka odgovornosti. Oseba se razbremeni če dokaže, da je vzrok za škodo oziroma ravnanje zunaj njene sfere (ga ni mogla pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti).

Vrste objektivne odgovornosti

• odgovornost za škodo od nevarne stvari ali dejavnosti
• odgovornost delodajalca
• odgovornost za druge
  
  • odgovornost staršev
  • odgovornost nadzorne osebe nad duševno motenim
  • odgovornost za mladoletnika

Objektivna odgovornost

Pri objektivni odgovornosti pa krivda ni predpostavka odgovornosti. Domneva pa se obstoj vzročne zveze. Oseba se razbremeni če dokaže, da je vzrok za škodo oziroma ravnanje zunaj njene sfere (ga ni mogla pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti).

1. Odgovornost za drugega
   - odgovornost za duševno bolne - odgovarja dolžni nadzornik, ki se lahko oprosti če dokaže da je opravljal dolžno nadzorstvo, ali da bi škoda nastala tudi pri dolžnem nadzorstvu

• odgovornost staršev
  do 7. Leta - otrok ne odgovarja, odgovarjajo starši objektivno. Ne odgovarjajo če je škoda nastala medtem ko je bil otrok zaupan drugemu
• od 7 do 14 leta - ne odgovarjajo, razen če se dokaže da so bili pri povzročitvi škode zmožni razsojati, odgovarjajo starši razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde
• od 14 leta - odgovarjajo, starši lahko odgovarjajo, če mladoletnik nima premoženja, če tako terja pravičnost

Posebna odgovornost staršev, če je škoda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov, grdih navad

2. Odgovornost za delavce
   za delavce - objektivno, razen če pravna oseba dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal kot je treba
   Odgovornost za škodni dogodek pa je lahko krivdna ali objektivna (če gre za nevarno dejavnost, nevarno stvar)

Če je delavec škodo povzročil namenoma, lahko oškodovalec zahteva neposredno od njega
Pravna oseba, ki plača ima regresni zahtevek v 6. Mesecih, če je delavec opovzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti

3. Odgovornost za škodo od mevarne stvari, nevarne dejavnosti

Question 41

Kaj je nevarna dejavnost

Answer 41

Vprašanje 41
Nevarna stvar je stvar iz katere izhaja povečana nevarnost. Je pravni standard, ki ga sodna praksa oblikuje v konkretnem primeru. Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik.

Nevarna dejavnost je dejavnost, ki v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne. Za škodo od nevarne dejavnosri odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja.
Kriteriji da se dejavnost označi za nevarno:
- normalna uporaba stvari pomeni povečano škodno nevarnost
- če delovanje pomeni večje tveganje za nastanek škode od običajnega, oziroma je ibseg škode velik

Ekskulpacijski razlogi:
1. Višja sila
- iz vzroka ki je izven stvari
- katerega učinka ni možno
pričakovati
izogniti
odvrniti

Take dogodke imenujemo kvalificirano naključje.

2. Ravnanje tretjega
   - ni možno pričakovati
   - posledicam se izogniti ali jih odstraniti
3. Ravnanje oškodovanca
   - ni možno pričakovati
   - posledicam se izogniti ali jih odstraniti
4. Privolitev oškodovanca
   Če je oškodovanec prispeval k nastanku škode

Ekskulpacijske razloge more dokazati tisti, ki se nanje sklicuje.

Glej str. 61.

Question 42

Katera odgovornost je pri nas pravilo

Answer 42

Vprašanje 42

Krivdna, objektivna je izjema

Question 43

Kdaj je pogodba sklenjena

Answer 43

Vprašanje 43

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Stranki se sporazumeta, ko mastane soglasje volj ali konsenz, če niso predpisane še druge predpostavke (npr. oblika, izročitev).

Pri prodajni pogodbi so npr bistvene sestavine predmet in cena, kadar pa so stranke prodajne pogodbe gospodarski subjekti, je pogdba sklenjena, ko se stranki dogovorita o predmetu.

Predpostavke za veljavnost pogodbe:

• sposobnost stranj
• soglasje oziroma volja
• možnost, dopustnost
• oblika če je predpisana

Question 44

Kaj je disenz

Answer 44

Vprašanje 44
Disenz je nesporazum, pogodba ni sklenjena kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, vendar med njima dejansko obstaja nesporazum o:
- naravi pogodbe
- podlagi pogodbe
- predmetu obveznosti.

Takšna pogodba je neobstoječa, šteje se da pogodba ni bila sklenjena.

Neobstoječe so tudi pogodbe, ki jih sklene oseba poslovno nesposobna oseba.

Question 45

Napaka volje (kakšen je zahtevek)

Answer 45

Vprašanje 46
Napaka volje je položaj pri sklenitvi pogodbe, ko se želena volja ene ali obeh strank razlikuje od izjavljene volje (npr. Grožnja, zmota, prevara, navidezna pogodba).

Takšna pogodba je izpodbojna (pri navidezni pogodbi je pogodba neobstoječa).

Pogodbenik v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Izpodbojna pravica se uresniči z oblikovalnim tožbenim zahtevkom, s katerim izpodbojni upravičenec od sodišča zahteva, da se pravni posel razveljavi.

Npr.
prodajna pogodba z dne xx.yy. sklenjena med a in b se razveljavi.

Grožnja

Če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe.

Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

Bistvena zmota

Zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.

Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

Če je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva.
Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.

Zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi

Pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti.

Posredna izjava

Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se šteje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje.

Prevara

Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode.

Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, če je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

Neodplačna pogodba se lahko razveljavi tudi, če je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

Navidezna pogodba

Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama.
Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.
Navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.

Question 46

Elementi neposlovne odškodninske odgovornosti (katera je pravilo in katera je izjema)

Answer 46

Vprašanje 47

štiri predpostavke neposlovne odškodninske odgovornosti:

(1) nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo
(2) nedopustna škoda
(3) vzročna zveza
(4) odgovornost.

Pravilo je krivdna odgovornost, objektivna je izjema. Pri krivdni se krivda domneva, pri objektivni pa krivda ne rabi niti podana. Pri objektivni odgovornosti se domneva vzročna zveza.

Glej str. 51

Question 47

Predpostavke objektivne odškodninske odgovornosti

Answer 47

Vprašanje 48

škodni dogodek, škoda, vzročna zveza (odgovornost ne glede na krivdo, krivda ni predpostavka, vzročna zveza se domneva).

Tožnik mora dokazati le škodni dogodek in škodo, torej da gre za škodo od stvari ali dejavnosti iz katere izvirq večja škodna nevarnost. Vseeno pa mora opredeliti kakšna je stvar oziroma dejavnost, torej navesti dejstva, ki omogočajo presojo, da je do škode prišlo od nevarne stvari ali dejavnosti, sicer je tožba nesklepčna.

Question 48

Kako sodišče odmeri nepremoženjsko škodo

Answer 48

Vprašanje 49

Prisodi se pravična denarna odškodnina, ne glede na vračilo premoženjske škode.

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine.

Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom.

Uzakonjen je poseben institut zmanjšanja odškodnine – ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca lahko sodišče naloži odgovorni osebi, da plača manjšo odškodnino, kot znaša škoda, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne zaradi hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je šibkega premoženjskega stanja in bi jo plačilo popolne odškodnine spravilo v pomanjkanje.

Če je oškodovalec povzročil škodo, ko je kaj delal v oškodovančevo korist, lahko sodišče odmeri manjšo odškodnino; pri tem upošteva skrbnost, ki jo kaže oškodovalec v lastnih stvareh.

Izpostavljamo še institut deljene odgovornosti – oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, prisodi sodišče odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera.

Premoženjska
- pretium affectionis - stvar, ki je bila uničena namerno, lahko oškodovanec zahteva ceno posebne priljubljenosti

Velja načelo popolne odškodnine – sodišče, ki upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.

Question 49

Katere osebe imajo v primeru smrti pravico do odškodnine za nepremoženjsko škodo

Answer 49

Vprašanje 50

Zakonec ali zunajzakonski partner
Starši zaradi izgube otrok
Otroci zaradi izgube staršev
Bratje in sestre če so živeli v življenjski skupnosti
Stari starši po sodni praksi zaradi smrti vnukov, če so jim nadomeščali starše

Question 50

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Answer 50

Vprašanje 51

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanec), ta pa se zaveže, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je prehod premoženja odložen do smrti preživljanca.

Če ni nepremičnine ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, lahko pa se prenesejo tudi pravice. Sestavljena mora biti v notarskem zapisu. Če ni v predpisani obliki ne more konvalidirati.

Question 51

Actio Pauliana – zoper koga se naperi, kakšen je zahtevek

Answer 51

Vprašanje 52

Vsak upnik čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko ne glede na to kdaj je terjatev nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov.

Šteje se, da je bilo dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

Odplačno razpolaganje se lahko izpodbija če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom, in če je bilo tretjemu s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno to znano ali bi mu moralo biti znano. Rok za izpodbijanje je 1 leto.

Če je ta tretki dolžnikov zakonec ali je z njim v sorodstvu v ravni črti do 4. kolena ali v stvaštvu do 2. kolena, se domneva da mu je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upnikom.

Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenimi pravnimi dejanji se šteje, da je dolžnik vedel da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano. Rok za izpodbijanje je 3 leta.

Odpoved dediščini se šteje za neodplačno razpolaganje.

Ni mogoče izpodbijati običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in tudi ne daril danih iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika.

Izpodbija se s tožbo ali ugovorom.

Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega s katerim je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oziroma zoper njegove univerzalne pravne naslednike.

Če je tretji odtujil korist, se sme tožba zoper pridobitelja vložiti le, če je ta vedel da je bilo mogoče korist prednikov izpodbijati, če pa je odtujil korist z neodplačnim pravnim poslom pa tudi če tega ni vedel.

Zahtevek je oblikovalni in dajatveni.

Pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev.

Question 52

Skupno premoženje zakoncev

Answer 52

Vprašanje 53

Za zakonca velja zakoniti premoženjski režim, razen če se o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. V tem primeru velja za njiju pogodbeni premoženjski režim. Zakoniti premoženjski režim med zakoncema je režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev. Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj. Na skupnem premoženju zakoncev deleži vsakega od njiju niso določeni.

Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze.

Question 53

Delitev premoženja, če obseg in delež ni sporen?

Answer 53

Vprašanje 54

Sodišče odloči o delitvi v nepravdnem postopku, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo.

Question 54

Preživnina za otroka

Answer 54

Vprašanje 56

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.

Question 55

Razmerja starši –otroci?

Answer 55

Vprašanje 57

Za otrokovo mater velja ženska, ki ga je rodila.

Za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere. Če preneha zakonska zveza s smrtjo moža otrokove matere, otrok pa se rodi v 300 dneh po prenehanju zakonske zveze, velja za otrokovega očeta umrli materin mož.

Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, velja moški, ki prizna očetovstvo, ali katerega očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Priznanje velja, če se z njim strinja otrokova mati, in otrok, ki je dopolnil 15 let in če je sposoben razumeti pomen in posledice.

Starši imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj.

Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja.

Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, pa tudi starši, ki živijo skupaj, se sporazumejo o preživljanju skupnih otrok. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. Če se starši ne sporazumejo o preživljanju skupnih otrok, odloči o tem sodišče.

Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka.

Question 56

Kje je urejen položaj otroka, kdaj da lahko izjavo v postopku, kakšna je starostna omejitev, se v družinskih sporih lahko izdaja vse vrste sodb

Answer 56

Vprašanje 58
Položaj otroka je urejen v Družinskem zakoniku.

Sodišče pri odločanju o ukrepu za varstvo koristi otroka upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

Sodišče v nepravdnem postopku izdaja odločbe v obliki sklepov.

Ukrep za varstvo koristi otroka.

Začasna odredba.

• odredbo, s katero otroka odvzame staršem in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod;
• odredbo o vstopu v stanovanje ali druge prostore, v katerih se otrok nahaja, proti volji staršev;
• odredbo o prepovedi ali omejitvi stikov;
• odredbo o načinu izvajanja stikov;
• odredbo o vzgoji in varstvu otroka;
• odredbo o preživljanju otroka;
• odredbo o prepovedi prehoda državne meje z otrokom;
• odredbo o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja;
• odredbo o prepovedi približevanja otroku osebam, ki ga ogrožajo;
• odredbo o zavarovanju na premoženju staršev ali otroka;
• odredbo o zdravniškem pregledu ali zdravljenju

Question 57

Kdaj se uvede dedovanje?

Answer 57

Vprašanje 59

Dedovanje se uvede s smrtjo zapustnika.

Določena oseba lahko deduje če njena pravica izvira iz zakona ali iz oporoke.

Predmet dedovanja je zapuščina. Zapuščina je zapustnikovo premoženje, celota njegovih premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih je imel ob smrti in ki lahko pi smrti preidejo na dediče.

Question 58

Ločitev zapuščine?

Answer 58

Vprašanje 60
Zapustnikovi upniki lahko v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine, prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačatiy dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.

Question 59

Kje so urejene dedno-pravne pogodbe?

Answer 59

Vprašanje 61

V obligacijskem zakoniku.
To so pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku.

Question 60

Odpoved dedovanju

Answer 60

Vprašanje 62

Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu.
Dediščini se ne more odpovedati dedič, ki je razpolagal z vso zapuščino ali z delom zapuščine.

Potomec ali zakonec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, se v sporazumu s prednikom ali zakoncem odpove dediščini, ki bi mu šla po smrti njegovega prednika ali zakonca. Če se je dediščini odpovedal potomec, velja taka odpoved tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kaj drugega.

Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razen če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika.

Question 61

Kdo lahko sklene sporazum o odpovedi dedovanju pred smrtjo zapustnika? Za kakšno izjavo gre? Ali se da tako izjavo izpodbiti? Kako in zakaj?

Answer 61

Vprašanje 63

Potomec ali zakonec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, se v sporazumu s prednikom ali zakoncem odpove dediščini, ki bi mu šla po smrti njegovega prednika ali zakonca. Če se je dediščini odpovedal potomec, velja taka odpoved tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kaj drugega.

Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razen če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika.

Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju mora imeti obliko notarskega zapisa. Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, če je v zakonu tako določeno, so neveljavni.

Po svoji pravni naravi je odpoved neuvedenemu dedovanju dedna izjava, ki je nepreklicna.

Da se izpodbiti na podlagi splošnih pravil.

Question 62

Kdaj je oporoka veljavna, kdaj jo je možno izpodbijati

Answer 62

Vprašanje 64

Po ZD je oporoka neveljavna, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti. Oporoka je neveljavna tudi, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje.

Zahtevek za ugotovitev ničnosti je dopusten, čeprav z 61. členom ZD ni predviden. Ob analogni uporabi OZ je tako na primer nična simulirana oporoka, oporoka, s katero je oporočitelj razpolagal z nemogočim, nedovoljenim, nedoločenim in nedoločljivim predmetom ali s tujim premoženjem. Nična je tudi oporoka, s katero oporočitelj razpolaga z zaščiteno kmetijo v nasprotju z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Nične so lahko tudi samo posamezne določbe npr. določba oporoke, s katero zapustnik določi dediča svojemu dediču (fidejkomisarična substitucija).

Bistvena značilnost ničnosti oporoke in obenem razlikovalni znak med nično in izpodbojno oporoko je v tem, da je nična oporoka neučinkovita sama po sebi, zato mora sodišče na ničnost oporoke paziti po uradni dolžnosti. Na ničnost se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes. Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.

Izpodbojnost je lažja oblika neveljavnosti. Oporoka ni neveljavna sama po sebi, neveljavnost je treba uveljavljati (zahtevati, da se oporoka razveljavi). Razveljavitev oporoke zaradi
oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke oz. v dvajsetih letih proti nepošteni
osebi.

Razveljavitev oporoke se lahko zahteva:
 zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje,
 ker oporočitelj še ni bil star petnajst let,
 zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote.

Zahtevek za izpodbijanje je oblikovalni.

Question 63

Odgovornost za dolgove zapustnika

Answer 63

Vprašanje 65

Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove. Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža. Dedič, ki je svoj dedni delež odstopil sodediču, je sprejel dediščino in je zato s trenutkom zapustnikove smrti postal dedič ter odgovarja za dolgove.

Zapustnikovi upniki lahko zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine;
prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.

Zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev, lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja. Ostali upniki se ne morejo poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.

Question 64

Pogoji za veljavnost oporoke, kdaj se jo lahko izpodbija, roki?

Answer 64

Vprašanje 66

Poroka je enostranski pravni posel, zato veljajo pravila, ki veljajo za pravne posle nasploh (možnost, dopustnost, določenost ali določljivost vsebine, dopustnost podlage oporočnega razpolaganja), razen
ko Zakon o dedovanju določa drugače.

Pogoji za veljavnost oporoke so:
 oporočna sposobnost,
 prava in resnična volja zapustnika (zapustnik mora hoteti narediti oporoko),
 oblika (veljavna je samo oporoka, ki je napravljena v eni od oblik, določenih z zakonom),
 možnost, dopustnost, določenost ali določljivost vsebine oporoke in dopustnost podlage
oporočnega razpolaganja.

Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke. Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.

Proti nepošteni osebi se lahko zahteva razveljavitev oporoke dvajset let od njene razglasitve.

Začetek teka enoletnega subjektivnega zastaralnega roka za zahtevek za razveljavitev oporoke po 61. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je vezan na dve okoliščini: na dan, ko je tisti, ki oporoko izpodbija, zvedel za vzrok neveljavnosti, in na dan razglasitve oporoke (194. člen ZD). Rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke (drugi odstavek 61. člena ZD). Če je torej tisti, ki izpodbija oporoko, zvedel za vzrok neveljavnosti pred razglasitvijo oporoke, teče rok za izpodbijanje od dne razglasitve oporoke.

Question 65

Začasna odredba?

Kakšno pravno sredstvo ima nasprotna stranka, ko sodišče ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe?

Answer 65

Vprašanje 67

Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo.

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:
 nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;
 da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode;
 da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi
utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

Ugovor zoper začasno odredbo, nato pritožba zoper odločbo o ugovoru. Ugovor in pritožba ne zadržita izvršitve.

Question 66

Izredna pravna sredstva v izvršbi?

Answer 66

Vprašanje 68

Glavni pravni sredstvi sta pritožba in ugovor.

Pritožbo lahko vloži upnik proti sklepu o izvršbi, s katerim je bil njegov predlog zavrnjen. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor (ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ugovor tretjega, ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine).

Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba.

Izredni pravni sredstvi sta revizija in zahteva za vrstvo zakonitosti, ter obnova postopka kadar to določa zakon.
Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.

Obnova postopka ni dovoljena, razen ko tako določa zakon (proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim je bilo dolžniku
naloženo, naj poravna terjatev; proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne).

Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena, pri tem se uporabljajo določbe ZPP.

Med pravna sredstva se uvršča tudi tožba zaradi nedopustnosti izvršbe in zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe.

Kot specifična pravna sredstva se šteje še predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlog za nasprotno izvršbo in tožba za izpodbijanje terjatve v postopku poplačila (četrti odstavek 66. člena ZIZ).

Question 67

Upnik ima priznano terjatev s sodbo in ne uspe z izvršbo potem pa izve da je dolžnik odsvojil del nepremičnine in jo podaril sestri? Ali ima kakšno možnost? Kakšen zahtevek?

Answer 67

Vprašanje 69
Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano. Če je ta tretji dolžnikov zakonec ali je z njim v sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena
ali v svaštvu v ravni vrsti oziroma v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, se domneva, da mu je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upnikom. Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom,in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano.

Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

Vedno gre za oblikovalni in dajatveni zahtevek (tudi če se drugače glasi). »Darilna pogodba sklenjena med A.B. in toženo stranko dne 10.1.2015 z zk dovolilom z dne 10.1.2015 je brez pravnega učinka do tožeče stranke do višine 10.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.10.2016 dalje in je tožena stranka dolžna dovoliti izvršbo na stanovanje z ID znakom…«

Question 68

Pravna sredstva zoper sklep o izvršbi.

Katero sodišče odloča o ugovoru?

Answer 68

Vprašanje 70

Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor. Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba. Pravno sredstvo upnika pa je pritožba. Postopek z ugovorom je del sojenja na prvi stopnji in je za dolžnika praviloma prva priložnost, da se izreče o zahtevku za izvršbo in tako uresniči svojo pravico do izjave oz. sodelovanja v sodnem postopku. S tem se naknadno zagotavlja načelo kontradiktornosti, saj sodišče odloči o predlogu upnika preden lahko dolžnik nanj odgovori. O ugovoru odloča sodišče prve stopnje, kar je pomembno, saj mora imeti dolžnik moržnost da se izreče o predlogu za izvršbo že pred sodiščem prve stopnje in ne šele v pritožbi.

Question 69

Kaj pa če se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe

Answer 69

Vprašanje 71

Na voljo je pritožba.

Question 70

Institut ugovora tretjega

Kako postopa sodišče s tem ugovorom? Kaj lahko sledi

Answer 70

Vprašanje 73
Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor
zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno.

Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka.

Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku. Rok za odgovor na ugovor je osem dni. Če upnik v roku ne odgovori na ugovor ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče v celoti ali delno ustavi izvršbo. Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Vložnik ugovora lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.

Question 71

Vrste odškodnine

Answer 71

1. Vzpostavitev prejşnjega stanja
2. Denarna odškodnina
   - če vzpostavitev prejšnjega stanja škode ne odpravi popolnoma
   - če vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna ali ni nujno da bi to storila odgovorna oseba
   - če oškodovanec zahteva denarno odškodnino

Ekvivalenca = denarna odškodnina za premoženjsko škodo
Upošteva se pretium affectionis pri premoženjski škodi, sicer redna cena stvari

Satisfakcija = oškodovanec dobi subjektivno zadoščenje pri nepremoženjski škodi

• objava sodbe ali popravka, preklic izjave
• denarna satisfakcija

Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.