18. Buržoazna doba Flashcards
Glavni cilji buržoaznih gibanj
DSNG
-državnopravni •mod.ustava •konstitucializem •parlament -socialni •odprava fevdalnih razmerji -gospodarski •svobodna konkurenca -nacionalni
Parlament
Voljeno predstavniško telo z zakonodajno oblastjo
Vezi pripadnosti (pomlad narodov)
kombinacija–> večplastnost=pluaralizem
- jezikovna
- veroizpovedi
- dolgotrajno bivanje
Kaj veže ljudi, ki jim je podeljen status državljana
-politično-državljanski koncept •ius soli •državljanstvo=narod •ZDA -jezikovno-etnični kon. •ius sanguinis (osebna vez, poreklo staršev) •državljanstvo≠narod •SLO
Program Zedinjene Slovenije
1848
1.Razbitje historičnih dežel po narodnostnem kriteriju in oblikovanje Kraljevine Slovenije s svojim deželnim zborom v okviru Hab.mon.
•ne uresniči: živijo v 1 dr. a razdeljeni po straih historičnih pokrajinah
+šele 1918 de facto z Naredbo celokupne vlade
2.Enakopravnost slovenščine
•uresniči v dr. SHS
3.NE! Ideji velike Nemčije
•uresničena takoj (neudeležitev volitev za frankfurstko konstituanto)
Slovenci kot avstrijci?
Ne! le avstrijski državljani
-politično-dinastična pripadnost
Državni osnovni (temeljni) zakon
- 1867
- slovenščina v šolah in uradih
- 2.tčk 19.čl: nikomur sila naučiti se katerega drugega deželnega jezika
Notranji in zunanji uradovalni jezik
- notranji: na uradu in med uradi (slo težko, germanizacijski pritiski)
- zunanji: poslovanje s strankami
-zakon o civilnem postopku: ukine ustno obravnavo—>uradi razlagajo da je mišljen v deželi pred sodišči navaden jezik (NE)
Germanizacijski pritiski
RAzlog: Ob razpadu cesarstva bo jezikovno-etnični kriterij–> boj za jezik=boj za teritorij
Državnopravni cilji buržoaznih gibanj
-moderna ustava: zoper absolutizem
•sprejme jo konstituanta
•temelji na teorijah o družbeni pogodbi
-močna centralna oblast
-parlamentarizem
•zastopani vsi državljani ne glede na sloj
•ne: izključna monarhova zakonodajna pr.
Konstituanta
Voljena ustavodajna skupščina
-ljudska suverenost
Ustavna dr. v Avst.ces. 1848
-endomna konstituanta: avstrijski dr.zbor
•sprejem načelnega sklepa o zemljiški odvezi
-1849 Franc Jožef razpusti konst. in oktroira ustavo
Matija Majar: predstava o ustavi
Kot cesarski dar
Ustava 1849
-oktroirana
-dvodomno predstavništvo
•zg.dom: poslanci, za vsako deželo izvoli njen deželni zbor
•sp.dom: neposredne volitve
-najbližje parlamentu, (kasneje gosposka zbornica)
Politični privilegiji znotraj predstavniškega sistema (ustava 1849)
-sestava predstavniških org. •zg.dom: gosposka zbornica-imenuje vladar/dedno •parlament sestavljen iz kurij •volilni razred -volilni sistemi: cenzusi •spolni •starostni •davčni •inteligenčni (+) -omejitev pristojnosti predstavniškega doma
Provizrični zakon o občini:Naloge župana
-predstavlja občino
-higijenski nadzor
-skrb za varnost ljudi in premoženja
-nadzor nad občinskimi mejami
-seznanjanje javnosti z zakoni
…
Socialni cilji buržoaznih gibanj
-odprava fevdalnih razmerij
Socialni cilji buržoaznih gibanj
-odprava fevdalnih razmerij
•zemljiška odveza
•ne popolnoma brez odškodnine
Zemljiška odveza
3 kategorije:
-kmečka (fevdalna bremena)-brez odškodnine
•bremena za javne fn. (izvršuje gospod) npr: odvetščina
•osebna bremena
-bremena, za katere so predvideli možnost odkupa
•podobna podložniškim
-podložniška razmerja-odškodnina
•največ je teh
Postopek:
- komisije za zemlj.odv. preračunajo breme v den.vrednost–>povpr.
- vrednost letnih bremen 1 zavezanca seštejejo
- x20 (za 20 let): kapitalizirana vrednost odškodnine
Plačilo:
- 1/3 pavšalni odpust
- 1/3 dotedanji zavezanci
- 1/3 dežele
Servitutna regulacija
Vpr. pravic na neobdelanem svetu
-solastnina “kmeta” in “lastnika”
Prve moderne ustave
- v formalnem smislu: v buržoazni dobi
- v materialnem: že veliko prej
Prva ustava,ki je veljala za Slovence
- 1848
- slovenci sodelovali v konstituanti
Provizorični zakon o občini
- davčne/katastrske občine se povezujejo v krajevne ob.
- gl. mesta dežel in okrožji: statute
Vsem buržoaznim revolucijam skupne zahteve
- odprava fevdalnih razmerij
- enakost pred zakonom
Različno: kaj naj te vezi nadomesti
Grof Stadion
- avtor 1.provizoričnega zakona o občinah
- eden gl.avtorjev oktroirane ustave
- nasprotuje lj.guberniju, ki zaničuje slovence
Pluralizem ustavnih aktov
-1860,61
-Oktobrska diploma
•uzakonjen parlament
-Februarski patent
•temeljna načela predstavniškega sistema
-Temeljni zakoni o čl.pr.
Org. avtonomije na ravni dežele v Avstrijskem delu po dvotirnem sistemu
Deželni zbor≈voljen buržoazni parlament
Org. avtonomije na ravni dežele v Avstrijskem delu po dvotirnem sistemu
- Deželni zbor≈voljen buržoazni parlament
- Zakonodajno oblast deli z dr.zb. in cesarjem
Deželnozborske volitve 1867
Slo. v kranjskem deželnem zboru 1. dobijo večino
Ustavna obdobja pri nas
- Prvo ustavno obdobje: 1849 – 1851
- Drugo ustavno obdobje: od 1860 – 1867 do 1918 (vzroka: 1859 – bitka pri Sloferinu; 1867 – Avstrijsko – Ogrska nagodba)
Volilni razred
Interesno opredeljena skupina volivcev, ki ima vnaprej določeno število predstavnikov v deželnem zboru, ki ji pravimo kurija
Kako je z velikostjo občin po provizoričnem zakonu o občini v primerjavi z velikostjo občin v Kraljevini SHS?
Občine v Kraljevini SHS mnogo večje
Beneški slo ne sprejmejo jezikovno-etnične vezi
Raje ohranijo politično avtonomijo
Širjenje ideje programa Zedinjene Slovenije
S peticijami
Historične dežele, ki ne bi obstale, če bi se uresničil program Zed.Slo
Štajerska, Koroška, Goriška
Zapisniki na Kranjskem v slo jeziku, če stranka govori ta jezik
Zakon o civ.postopku
- podzakonsko
- trajalo tako dolgo zaradi ger.pritiskov
Dr. in dež. zbori iz ustave 1849 1.sklicani
1860-pluralizem ust.aktov
