10. Plemiška avtonomija in združevanje na stopnji dežele ali države Flashcards
Čas plemiških avtonomij in združevanj na stopnji dežele ali države
13-15. stol.
-prehod vrhunca patrimonializacije v moderno dr.
Nastanek dežele
Ko enemu TZG gospodu priznajo vojaško in sodno oblast tudi drugi konkurentni plemiči s territorium non clausum, ki niso njegovi vazali.
- TZGosp. postane deželni knez
- Plemiči dobijo ograjno sodišče in privilegijske pravice
Konec dežel kot teritorialno-upravnih enot pri nas
Z razpadom AO. 1918
Vojvodine≠Dežele
- Vojvodine: od zgoraj navzdol
- Dežele: od spodaj navzgor, prerastejo vojvodine
Osvobajanje ministerialov posledica
Nastajanje sloja svobodnih plemičev: deželani
-organ lastne avtonomije: ograjno sodišče
Privilegium de non appelando
-zadnja stopnja predaje cesrajeve sodne oblasti
Ena prvih izoblikovanih dežel v okviru SRC
Štajerska
-Otokarji: deželni knezi
Georgenberški privilegij
-Če bi Otokarji umrli brez dediča, nasledijo Avstrijci
-Zapišejo pravice na ročin
-Potrditev dednosti fevdov
-Če bi se nad naše dvignil kot tiran–> pritožba na cesarja
= ius resistendi
-Izboljša položaj ministerialov
Primer ordale
Dvoboj
Magna carta
-1215, ni začela veljati pred 1225
-Nima nepretrgane kontinuitete
-Splošni zbor kraljestva odloča o pomoči razen:
•odkup našega telesa
•najstarejši sin postane vitez
•najstarejša hči se moži
-Obsodbe na podlagi prič
Člen 39. Magne carte
Svobodnega človeka ne bomo prijeli, zaprli ali kako drugače uničili ali postopali zoper njega razen na podlagi zakonite sodbe njemu enakih ali po pravu dežele
Temeljna značilnost obdobja pl.a.inzdr.nast.dž.
Ponovna teritorializacija in zaokroževanje ozemlji
Koroška postane dežela
1338 s podelitvijo privilegija koroškemu plemstvu
Magno carto lahko primerjamo z
- Zakon v korist deželnim knezom
- Georgenberški privilegij (nujnost prič, obe sta držbeni pogodbi)
Avtonomija
Pravni položaj skupnosti, opredeljene po krajevnem, socialnem, poklicnem, bodisi tudi etničnem kriteriju pripadnosti, ki ima pravico soodločati o svojih bistvenih zadevah v okviru lastnih organov in praviloma po lastnih pravilih, zlasti v zadevah javne oblasti (sodstva, uprave), kolikor odločanje o tem ni pridržano višjim organom