1, 2 vaja: titracija Flashcards
standardizacija baz
standardizacija kislin
Za standardizacijo baz kot npr. natrijevega hidroksida se pogosto uporablja kalijev hidrogenftalat.
Standardizirane raztopine kislin pa so v primerjavi z bazami dokaj obstojne. Za standardizacijo se uporabljajo naslednji primarni standardi: dinatrijev tetraborat dekahidrat (boraks), kalijev
jodat(V), živosrebrov(II) oksid, brezvodni natrijev karbonat. Pri vaji bomo uporabili boraks (Na2B4O7*10H2O).
Standardizacija klorovodikove kisline z boraksom
(Na2B4O7*10H2O)
indikator metiloranž (3,1 – 4,4 :rdeča → čebulna)
𝐵4𝑂7ˇ2− + 2𝐻3𝑂+ + 3𝐻2𝑂 ↔ 4𝐻3𝐵𝑂3
n(B) / n(HCl) = 1/2
Analiza zmesi karbonatov s klasično nevtralizacijsko titracijo
v vzorcu Na2CO3 in NaHCO3
𝐶𝑂3˘2− + 𝐻3𝑂+ ↔ 𝐻𝐶𝑂3
uporabimo indikator fenolftalein (vijolična → brezbarvna) 8,2 – 9,8
𝐻𝐶𝑂3− + 𝐻3𝑂+ ↔ 𝐻2𝐶𝑂3 uporabimo indikator metiloranž (rumena → čebulna) 3,1 – 4,4
n(HCltot)= 2*n(CO3˘2-) + n(HCO3-)
Potenciometrija
Potenciometrična titracija
merimo potencialno razliko v členu, ki ga sestavljajo vzorec ter dve elektrodi
(referenčna in indikatorska). Izmerjen potencial (𝐸)
Pri potenciometričnih titracijah z merjenjem potenciala ob dodajanju reagenta ugotavljamo
ekvivalentno točko titracije (𝐸 = 𝑓(𝑉𝑟)).
Po končani titraciji izrišemo titracijsko krivuljo (𝐸 = 𝑓(𝑉𝑟𝑒𝑎𝑔.)). Ekvivalentna točka se nahaja v
najbolj strmem delu te krivulje. Kadar imamo opravka s šibkimi kislinami in bazami, je to težko
določiti, zato si pomagamo z odvodi. Prvi odvod titracijske krivulje bo imel maksimum v
ekvivalentni točki, drugi odvod pa ničlo.
Karl Fischerjeva metoda
=temelji na amperometrični titraciji z dvema polariziranima elektrodama
Pri tem voda reagira z jodom v prisotnosti žveplovega
dioksida ter organske baze v metanolnem mediju:
𝑆𝑂2 + 𝐼2 + 2𝐻2𝑂 → 𝐻2𝑆𝑂4 + 2𝐻I
Metoda se uporablja za določanje vode v različnih vzorcih, tako trdnih kot tekočih in je
primerna tudi za določanje zelo nizkih količin vlage.
ob prvem presežku, ko zreagira vsa voda, dobimo:
I-/I2 tok steče
Karl Fischerjev reagent
nestabilen, zato mu je potrebno pred vsako uporabo najprej določiti titer
določimo, koliko miligramov vode lahko reagira z mililitrom reagenta:
𝑡𝑖𝑡𝑒𝑟 = 𝑚 (𝐻2𝑂)/𝑚𝐿 𝑟𝑒𝑎𝑔𝑒𝑛𝑡a
vzorec:
m(H2O)= pov.titer * V(reag)
